O, ta nesrečna industrijska cona Rudnik!
So stvari, za katere ie vedno - kot nekoi lahko rečemo, da se bodo že same uredile, da se Se vedno juha ne je tako vroia, kot se skuha. To se lahko reče za naš nesrečni Vrhek.
Govori se, govorimo in kar je glavno, tudi vemo, da je viško-rudniška občina najrevnejša, najsiromaSnejša, naj-večja a najmanj razvita. Taka je bila že pred davnimi desetletji, taka je bila ob svoji ustanovitvi - ob nastanku vseh petih ljubljanskih občin. Rojenice in sojfcnice soji že ob njeni zibelki prerokovale, da bo Se dolgo »idilična« s svojim pretežno kmečkim poreklom. Tudi za vodstva naše občine, rojenice in sojenice niso za vse te iase predvidele niL kaj posebno »plodnega« in ekspeditivne-ga, ali pa celo naprednega. Kot da si občani kakrSni smo tega ne zaslužimo. Ob vsej tej doziveti situaciji nam je verjetno tudi naS vsestranski nivo zaostal. Take ponavadi doleti - in nas tudi je, da se nas rada prime 5e kakšna slaba druščina, kar lahko opazi vsak, ni treba biti za to preveč tenkoiuten.
Če vas tale moj uvodni »jamer« bega, podam nekoliko bolj konkretno. V mislih imam velik estetski in tudi zelo velik ekoIoSki problem v na5i obdni.
Kdor pride na Trinico na Rudniku iz semafornega križišča onstran železniSke proge, vidi dokaj lepo urejen parkirni prostor Viatorja. Cim pa gremo naprej, vidimo celo mednarodno druščino prodajalccv in kupce. Kupčija na izgled lepo cvete. Kar pa se ne da prodati, je gnilo ali pa poSkodovano (sadje in zelenjava) pa v velikih količi-nah konča ob cestah, ki vodijo desno na Rudnik, narav-nost na Jurčkovo pot ali pa na levo na obvoznico pri Peruzzijevi cesti. Tu so bili kar meni nii — tebi nič streseni celi kamioni gnilih kumar, paradiinika, solate, paprike, banan, lubenic in kaj vem kaj šc vsega. Ko so mestni ali pa okoliški kupci videli ta »zeleni odpad«, so mnogi pripeljali še svoje smeti — cunje, gradbene odpad-ke, posode, PVC odpadke, avto dele in razno embalažo, ki se ic lepo mešala z ono s Tržnicc. Kar ima kdo doma odveč, gre in tega dela Ljubljane na te povrtine južncga
Ljubljanskega Barja. Ob cesti leži tudi nekaj pomivalnih strojev, pralnih strojev, hladilnih skrinj, hladilnikov in Stedilnikov ter TV aparatov in čevljev.
Ker stanujem nedalcč stran, sem bilo viasih pogost sprehajalec v tem predelu. Sedaj pa se omejim le na najkrajšo pot na tržnico.
Avtotji te »svinjarije« so v prvi vrsti tržni »narod« s tržnice. drugi pa verjetno kar krajani te »prostrane« obiine. Čudi me le, saj je tržnica dobro opremljena s kontejneiji za odpadke. Drugo pa je z odpadom, ki ga »oskrbujejo« krajani. Človeka lahko že kar vnajprej skr-bi, kaj se bo to pomlad, se pravi v skorajinjem pomladan-skem čiščenju po hiSah znašlo ob teh cestah. Ljudje bodo navlekli tja vse od kraja.
Če bi s resno pristoplli k reSitvi tega nereda, te nesna-ge, skratka divjega odpada, bi najprej priilo do izgovo-rov, da, da, da...
Res je, Polikem je v »mirovanju«, Trinica v razvoju, ccl kompleks Induslrijske cone je v načetem stanju. Teiko, ie bi na5a zakonodaja pnšla komu do »živega«. Ali bi bili komunalni slražarji ie kar dovolj ali pa bo treba policijo, da bo patruljirala vzdolž teh poti in to noi in dan, ker »not ima svojo moi«. Nekako bo treba vse te avtorje te svinjarije disciplinirati. Če ubere discipliniranje s finančnim potom - zalotitev pri dejanju, je potem tudi reSeno financiranje »stražarjev«.
Kaj si lahko misli slučajno mimoidoii ob vsem tem? Joj, kaj če je ta mimoidoči povrh ie iz tiste Evrope kamor se tako brezglavo selimo. Ne bo gledal na vse to kot na skrunjenje barjanske idile.
Torej, kje je naša kultura? Ali nismo Slovenci veljali včasih za zelo urejene in čiste ljudi? Ali nismo bili ie od nekdaj znani po urejencm in čistem okolju? Kaj naj naredimo, da postanemo spet taki?
Če bomo še naprej tako neprizadeto gledali to stihijo, se res ne bo nič naredilo kar samo od sebe! Kje so naše notranje vrednote?
STANE GOLI