MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSLAVIJ iu 141 List ishajamld dam S aieacce L 23.—, p L 6.50 ret — P\- (C. C. ©on te Ntročamt: za 1 mesec L celo leto L 75.—, t inozemstvo U 30 stoL — Opisnu m i mm prosi U trgoTtk« in obrtne oflase L 1.—, zrn mm ra L 150, ogUse denarnih ikrodor L i prvi strani L « Tirata, v srndo. 15. Minila 1927. P osam« Številka M cen«. Letnik Lil EDINOST Uredniitvo in tapravnifttvoi Trst (3), ulice S. Francesco d'Asairi 30. Te-Mon 11-57 Dopisi naj se poiitjajo izključng uredniitvu, oglasi, rekla-nacije in denar pa uprev»ittvu. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrenhii— pisma se ne sprefeosafo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edšaoei»* Podoradmitvo v O o r i e i : ulica Giosui Carducci it. 7, L n. — TaleL It. SA Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. SvSIodni trg Kolikor ^e je do sedaj zamo-glo pregledati tržni polofcaa svi-Hodov. prevladuje spfcoSno mnenja, da bo letina dobra. Naravno, iiatanuio se ne more še določiti, kajti sviloprejke delajo in položaja natančno ni mogoče omočiti. Do sedaj je bil potek j normalen. Hrana ne pri manj- j k vije ter vreme tudi dovoljuje norma.!trn razvoj, iiadi cene se pa vendar opaža, da so nekateri špekulanti že napeh vse sile, da potonejo ceao navzdol ter da čim i>olj znižajo produkcijo, iasno, špekulanti upajo ze sedaj ustvariti teren za bodoče dek>. Tu nm pa «Ente Naziona-4e Seric*» dela hude preglavice. Posefcno še radi tega, ker cena svilodom ne zavisi od cene v Italiji niti ne od produkcije, ampak od splošne cene na svilod-nem trgu. Zadnji dve leti nain to dokazujeta. Leta 1926. je bila produkcija Italije 45 milijonov startov po si ednji ceni L 29.45 za kg, med tem ko je pa 1. 1925. bito milijonov stokov po srednji ceni L 31.83. To nam jasno dokazuje, da trg in tečaj lire odkupujeta vrednost svilodom in ne, kot nekateri špekulanti misijo, oziroma hočejo prepričati našega kmeta, čim večja produkcija, češ da si kmet z intenzivnejšo rejo svilodov sam škoduje, ker da si s tem tlači in pobija ceno na trgu. V kratkem času bomo lahko poročali o splošnem poteku trga in tako obvestili naše ljudi o poi-ozaju. Za sedaj naj pa pomnijo sledeče. Predvsem naj natančno pazijo na tržne predpise in naj bodo trdni in možati pri določevanju cene. Goriški trg svilodov je znan kot slabo organiziran. Tipamo, da bo letos dosti boljše itogo druga leta ter da bo naš kmH bolj pazil na svoj trud kot poprej. Blago, katero pride na trg, naj bo čisto in lepo sortirano v 3 vrste. Prvovrstno blago mora biti lepo, vsi svilodi enake barve, lepo očiščeni, da skoro gladko lepo postavljeni v prt ali košaro, tako da že na prvi pogled naredi dober vtis na kupca in je v čast kmetu. Tu ne sme biti niti en svilod umazan ali pa dvojnik. Taki spadajo v drugo vrsto, ki mora biti tudi čista in lepo prebrana. Med «falopo» naj gre vse, kar je prej eden ega, zamazanega in mrtvega Kmetu, ki bo to tako uredil, bo kupec rad dal več kot drugim. Predvsem naj bo blago lepo razpostavljeno. Kar se tiče tare in popustov, naj kmetovalec ve, da so popusti dovoljeni samo, ako se o tem izrecno pogodi in da za popusti se skriva tudi znižanje cene. En kg se pozna pri visoki ceni in ta potisne ceno za celo liro in še več nazaj. Velikokrat pride na trgu do tega, da se kupci pogovore med soboj, da bodo ponudili za blago gotovo ceno, ki je nižja od normalne; pri tem nočejo popustiti; dokler se kmet ne vda. To pa radi tega, ker vedo, da kmet ne more čakati, bodisi da so mešički že preveč zreli aii pa ker ga kje preveč žuli, bodisi davek ali kaj drugega. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da se mešički pravočasno pobirajo, tako da dovolijo v skrajnem slučaju, da se vsaj nekaj časa lahko čaka, alco cena ni prav u-godne in se upa na porast ali pa se opazi dogovor med kupci. V splošno pa pomni: preden greš na trg s svilodi, pazi, da se poučiš o ceni in položaju trga. Kakor lani bo tudi letos «Edi-nast» poročala o poteku trga ter tako obvarovala naše ljudi pred marsikatero zgubo. E. G. Ceie na italijanskih svilodnih trgah v pondeijek dne 13. t. m. Colasna Veneta L 12.—16.—. Bate L 12.50—14.50. Isapnago L 14.50. Leizi«o L 14.50—17.50. Man tov a L 12.—16.—. Verona L 14.97. Francija. V Franciji je letošnji uspeh jako poveljem Tudi kz Japonsko prihajajo vesti o izvrstnem stanju letošnjega pridelka. V Italiji napreduje pre-reja ugodno. Zoritev svilodov potrjuje pro rokovanj a o letošnjem svilodnem pridelku. Državne finance PIM, 14. Trgovinska bilanca za maj 1927 izkazuje, da je bilo uvoženega za 1;811,475.628 lir blaga, izvoženega pa za 1 milijardo 299,478.250 lir. RIM, 14. Finančni minister je odredil antecipirano. plačevanje obresti konsolidata, ki zapadejo 1. julija t. 1. Obresti se bodo za-Cele -plačevati 25. t. m. za one, ki imajo poštno hranilno knjižico, za druge pa 28. t. m. PIM. 14 (T??v.) K vestem o an-ticipinanem plačilu obresti koa*-solidata, ki zirpade dne 1. julija, in o zboljšanju trgov, bilance v mesecu maju dodaja rimska «Tribuna» sledeč komentar: «Vesti o razvoju trgovinske bilance popolnoma dem en ti rajo porazna predvidevanja mnogih ljudi, ki niso hoteli verjeti procesu denarne revalutacije ter jih bo ta revalutaeija prisilila, da revidirajo svoje trgovske posle. Ta proces in pa anticipirano plačevanje obresti konsolidata tvorita nov dokaz o solidnosti gospodarskega položaja in položaja državnega zaklada. Z anticipiranim plačilom o-bresti konsolidata obnavlja italijanska država svoj nekdanji običaj, po katerem je vlada en teden v naprej plačevala zapadle obresti. Minister on. Volpi je izjavil v senatu, da bodo plača tip obresti z rednimi dohodki državne blagajne, a ne potom e-rnisije bonov državnega zaklai-da, kakor to navadno delata celo zakladnici Anglije in Združenih držav, ki sta gotovo mnogo boli oedkovani nego je italijanska. Minister pa ni samo držal svoje besede, temveč je napravil še več, nego je obljubil. Oni, ki bi radi videli liro padati in katerih je žal še precejšnje število, še niso odnehali s svojim mrmranjem, kričanjem in umazanimi poskusi. Dejanje fašizma jim ponovno dokazuje njihovo kratkovidnost in njihovo slabotno jedkost, ki se spozablja tako daleč, da razširja po uredništvih časopisov pod plaščem anonimnosti naj absurdne j še vesti, ki predstavijajo^jasen dokaz njihove propalosti. Prej ali Mej se bodo morali pa le odločiti za svoj skok iz 4. nadstropja.* SflloK o najemnima odoben na včerajšnji ae|i ministrskega sveta RIM, 14. (Izv.) Davi ob 10. uri se je sestal ministrski svet. Po obširnem poročilu ministrskega predsednika o notranjem položaju in o poteku gospodarske bitke je odobril manistrski svet osnutek kraljevega dekreta o najemninah za stanovanja in trgovine. Osnutek kraljevega dekreta določa: Čl. 1. Čim bo stopil v veljavo predloženi dekret, ne bo več dovoljeno poviševanje najemnin za stanovanja, trgovine m druge prostore, ki se uporabljajo v razne druge svrhe. Čl. 2. Od 1. julija 1927. dalje ne bo smela presegati najemnina za hiše in stanovanja, ki imajo manj nego pet sob in ki so v njih ^prebivali stanovalci že pred 1. januarja 1919 Štirikratne najemnine, ki so jo plačevali v letu 1914. Čl. 3. Od 1. julija 1927. dalje bodo znižane najemnine za stanovanja, ki ne presegajo pet sob, in so v njih prebivali ljudje po 1. januarja 1919., za 15 od sto. Čl. 4. S 1. julija 1927. bo znižana najemnina za stanovanja, ki štejejo več kot pet, a ne preko osem sob, za 10 od sto. Čl. 5- S 1. julija 1927. bodo znižane najemnine za trgovine in za prostore, ki ne služijo za stanovanja najmanj za 10 od sto in največ za 20 od sto. Trgovine z mešanim blagom bodo deležne največjega znižanja Čl. 6. Gori omenjena znižanja veljajo tudi za podnajemnike. Čl. 7. V predidočih členih navedena znižanja bodo izvedena pri najemninah, ki so bile pla-čevane v trenotku, ko je stopil v veljavo predloženi dekret. Pri novih najemninskih pogodbah, ki so bile sklenjene pred tem dnevom, a stopijo v veljavo po poteku tega dneva, bodo omenjena znižanja stopila v veljavo s pričetkom izvajanja nove pogodbe. Znižanja najemnin, ki bo doseženo s predloženim de- kretom, bode deltftni tudi najemniki, kateri bdoo sledili seda. njizn najemnikom, ki bodo uli-vali ugodnosti tega dekrete. ČL 8. V slučaju neeogiaaja med n^emaikom in gospodarjem bo elerajni sodnik na pritožbo najemnik* in po zaslišanju strank brez nikaklh formalnosti v postopanju izdal u-krep, v katerem bo določena mera znižanja, ki bo odgovarjala temu dekretu. Proti sodnikovi odločitvi ne bo nikakega priziva. Ako ne bo mogoče natančno dognati višine predvojne najemnine, in ne bo dosežen med strankama sporaaum, tedaj bo sodnik: določil približno predvojno naj«miit»o Pri najemninah za prostore, ki so bili preurejeni in izboljšani bo v »parnom slučaju istotako odločal sodnik. če bo prednja za znižanje na-jemnine predložena sodniku po 51. julija 1927., bo znižanje nastopilo po poteku prvega dne naslednjega meseca. Dokler ne bo sodnik poskrbel za rešitev proSnje, bo Najemnik obvezan plačevati pogojno najemnino. feiffil popku m teleziM Corvi pa je tedaj izvlekel roveivw ter sprožil par strelo* proti nesrečnemu poslancu, ki se >e agrudfl v naročje svoje hčerke Lidije. Krogle so ga zadele v glMo. Atentator je skočil s tramvaja in skušal pobegniti, a se ga kmalu dohiteli in aretirali. Obtoženca zagovarja odv. Bruno Cassinelll, ki izjavi, da bo obramba zagovarjala tezo popolne duAevne obremenjenosti. Današnjo razprava je predsednik porotnega sodišča prekinil ob 12.40. Juti« bosta govorila državni pravdnik. in zagovornik, nakar bo sodni dvotr izrekel razsodbo. fc*_—-- Dt Ptnedo v Madridu BARCELONA, 14. De Pinedo je prispel iz Lisbone ob 17.5. Preletel je 1600 km s povprečno brzino 165 km na uro. V mestu sa ga sprejeli zastopniki obla-stev, italijanski konzul in velika množica občinstva BARCELONA, 14. Polkovnik De Pinedo je odletel davi ob 9.50 s Španskim letalom proti Madridu. Spremljalo ga je več vojaških letal. V Madrid je prispel ob 13.28. v kopallSČa in M RIM, 14. (Izv.) Prometno ministrstvo je odredilo, naj se dovoljujejo, pričenši s 16. junija na državnih železnicah znatni popusti onim osebam, ki so namenjene v kopališča in zdraviliška. Posamezne družine bodo lahko dosegle s posebno prošnjo, kamere formul ar j i se bodo prodajali na posameznih postajah, popust od 12 do 50 od sto. Družine, ki štejejo samo dve osebi, bodo deležne 12. odstotnega, številnejše druline pa do 50. odstotnega popusta. One osebe, ki se podajo na letovišče v Poadižje ali v Cadore, bodo deležne 50. odstotnega popusta, pa tudi če potuje posamič. Ako pa potujejo cele družine, ki štejejo najmanj Štiri člane, bodo prvi trije člani deležni 50. odstotnega ostali člani pa 70. odstotnega popusta 50. odstotni popust bo dovoljen tudi potnikom, ki prihajajo iz inozemstva preko Reke, Postojne, Podbrda, Trbiža ali drugih obmejnih postaj, ter so namenjene v Opatijo, Metulje, Pulo, Poreč, Portorose, Piran, Trst, Tržič m GradeŽ in v razna druga italijanska kopališča. Ta popust bo dovoljen pod pogojem, ako se zadržijo dotični potniki najmanj 10 dni v enem izmed onih kopališč ali letovišč. v Rimu proti morilcu pesL CasaMnija RIM, 14. Danes se je spet začel nroces proti Ivanu Corviju, ki je 12. septembra 1924. umoril v Rimu v tramvajskem vozu fasistovskega ->oslanca Casaiini j/ Proces se vrši pred izrednim porotnim sodiščem, kateremu predseduje comm. Mor oni- Pri zasliševanju Corvi takoj izpove, da je umoril on. Casali-nija, ker je hotel maščevati poaL Matteottiia. Po njegovem mnenju je bil Casaiini odgovoren za umor socialističnega poslanca. Na Casaiini j evem stanovanju je obtoženec, kakor izjavlja, videl okrvavljeno srajco, ki je, po njegovem mnenju, pripadala on Matteottiju. Preds.: Kako zamorete trditi kaj takega? Oboženec: Jaz sem tega prav gotov. Preds.: Zakaj ste hotel, naj bi tisk doznal, da ste vi umoril oo. Casaiini j a Obtoženec: Hotel sem, da bi ljudje vedeli, da sem bil jaz. Po zaslišanju obtoženca prečita predsednik zapisnik o izjavah, ki jih je Corvi podal tekom preiskave, tz tega zapisnika je razvidno, da je bil Corvi, pred svojim prihodom v Rim, vpisan v komunistično stranko. V Rimu pa se ni shajal s komunisti. Bil je zmerom hud sovražnik fašistov. Svoje sovraštvo je i zlil nad on. Casaiini j a, a katerim je večkrat prihajal ▼ stike. Po izpovedbah prič je razvidno, da je Gorvl kupil v Rimu revolver, katerega se je poslužil pri atentatu. Revolver je pokazal nekemu svojemu somišljeniku in mu povedal, da namerar va umoriti on. Casalinija Stopil je v tramvaj, v katerem se je vozil fašistovski poslanec s svojo hčerkico. On. Casaiini, ki je, kakor smo že omenili, poznal Corvija, ga je vljudno po- BEOGRAD, 14. (Izv.) Notranji politični položaj se naglo bliža popolnemu raz čiščenju. Dogodki današnjega dne so se razvijali z veliko naglico m so dovedli do senzacionalnega preokreta. Med vlado Velje Vuki-čeviea in radikalsko stranko je prišlo do definitivnega preloma. Ker so vsi včerajšnji sestanki in konference ostali neuspešni, je Velja Vukičevič danes Še ves dopoldan nadaljeval pogajanja z radlkalskim centrumom. izgledi Vukičevića za premostitev nastalih težkoč so bili že o-poldno tako minimalni, da se je v političnih krogih razširila verzija, da bo morala celokupna vlada podati demisijo. To se je đeloma trudi uresničilo Pogajanja med ceatrumaši in Tlado so se popolnoma razbila. Radikalski centrum je z vsemi sredstvi pritiskal na Vukičevića, da bi se. udal njihovim zahtevam, ki pa jih ta pod vplivom demokratov ni mogel sprejeti. Opoldne je dr. Srskić prinesel zadnji odgovor uzunovićev-cev ter zagrozil Vukičeviču s svojo demisijo, ako ne sprejme stavljenih zahtev. Dasi bi lahko na ta način povzročena kriza vlade spravila Vukičeviča v skrajno mučen položaj, se slednji ni udal. Dr. Srskič se jo z negativnim odgovorom vrnil na stanovanje g. Uznuoviča in po daljšem posvetovanju je ob 14. uri ponovno poeetil ministrskega predsednika ter mu izročil pismeno svojo ostavko na mesto pravosodnega ministra V svojem pismu je naglasil, da ne more sodelovati z vlado, ki se sicer naziva radikalska, ki pa z radikalsko stranko nima nika-kah stikov. Ako hoče vlada izvesti kake važnejše posle, se mora nesporno sporazumeti s klubom, zlasti še, ker je na dnevnem redu vprašanje izpopolnitve vlade. Vlada, brez kakega sodelovanja vladne stranke ne more izvesti nobenih posebnih izJFi-memb. Ministrski predsednik Vukičevič je ostavko dr. Srskića brez ugovora sprejel ter je takoj |nato odpotoval z avtomobilom v Topolo. V demokratskih krogih se je po njegovem odhodu razširila vest, da bo Vukičevič predlagal kralju naj sprejme ostavko pravosodnega ministra in da bo obenem zahteval razpust Narodne skupščine in razpis parlamentarnih volitev ter vsled tega potrebno izpopolnitev vlade. V zvezi s tem bo predložil ukaz o imenovanju velikih županov in srez-kih poglavarjev. Vest o demisiji dr. Srskića je napravila v beograjski politični javnosti veliko senzacijo, kar dokazuje, da je prelom, med Vu-kučevićevo vlado in radikal-skim centrumom ter pašićevsko skupino definitiven. Z ozirom na vest, da bo Vukičevič zahteval od kralja razpis parlamentarnih volitev, se je pojavilo v radikal, vrstah veliko vznemirjenje. V radikalskem klubu so se vršile dolgotrajne konference obeh prizadetih skupin. Predsednik radikalskega kluba Ilija Mihajlović je izjavil, da bo nemudoma sklican glavni odbor radikalske stranke in poslanski klub ter da bo stavljen definitiven predlog, naj se ministrski predsednik Velja Vukičevič izključi iz radikalske stranke. Ministrski predsednik Vukičevič se je vrnil iz Topole šele ob 20.15. Kakor doznavamo, je bila njegova avdijenca zelo dol- Važne spremembe v Seogra - Pravesedni minister Srskić podal _. M njegovo mesto imenovan dr. Ninko Perič - Ukaz 9 imenovanju vctBrth županov podpisan - Vukičevič bo izpo- vtedo in pripravil nove volitve gotrajna ter je trajala od 14.45 in vse do 18. ure. Pri svojem povratku v vladno predsedstvo je bil ministrski predsednik izredno dobro razpoložen. Na vprašanje novinarjev, je izjavil da je njegova avdijenca končala s popolnim uspehom Na podrobnejša vprašanja novinarjev je naglasil, da je kralj o tej priliki podpisal ukaz o imenovanju velikih županov in srezkih poglavarjev. S tem ukazom je vpokojenih odnosno imenovanih 15 velikih županov. Na prošnjo novinarjev, naj poda še podrobnejše informacije, je Vukičevič obljubil, da bo šele jutri informiral novinarje o vseh podrobnostih. Izjavil pa jc, da je kralj demisijo dr. Srskića sprejel ter imenoval za njegovega namestnika dr. Ninka Perica. Jutri ob 10. uri dopoldne odpotuje Vukičevič ponovno v Topolo ter bo ob tej priliki kralj podpisal ukaz o razpustu Narodne skupščine ter o razpisu novih volitev. Iz tega se da sklepati, da je razpis volitev že gotova stvar, zlasti še, ker je imenovanje velikih županov v tesni zvezi z razpisom volitev. Tako v krogih ministrskega predsednika Vukičevića kot v demokratskih vrstah z vso gotovost jc zatrjujejo, da sta oba ukaza že podpisana, da pa nosita jutrišnji datum in da bosta radi tega šele jutri objavljena. Takoj nato je Vukičevič odšel na dvor in se telefonično raegovarjal s Topolo. Medtem pa je prispel v vladno predsedstvo zunanji minister dr. Ma-rinkovič, ki je imel po povratku Vukičeviča v predsedstvo z njim nad eno uro trajajočo konferenco. Pri odhodu je dr. Marin-kovič na vprašanje novinarjev potrdil, da so ukazi o razpustu narodne skupščine in o razpisu novih parlamentarnih volitev ter izpopolnitvi vlade že izgo-tovljeni in da so jih že vsi ministri podpisali, in končno, da se nahajajo že vsi trije v Topoli MveAHi m Albansko poslaništvo zapustilo Beograd BEOGRAD, 14. (Izv.) V sporu z Albanijo je prišlo danes do značilnega preokreta in do definitivnega preloma diplomatič-nih odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo. Popoldne oi> 13. uri je posetil zunanjega minrstra dr. Marinkovića albanski poslanih Zena beg ter zahteval zase in za osobje svojega poslaništva potne listine. Kakor doznavamo, je zunanje ministrstvo tej zahtevi nemudoma ugodilo in bo celokupno albansko poslaništva že jutri zvečer zapustilo Beograd. Zunanji minister dr. Marin-ković je izjavil novinarjem, da je s tem prelom odnošajev med Albanijo in Jugoslavijo definitiven. Danes je zunanje ministrstvo naročilo jugosloven. konzulom v Skadru, Korči in Va-loni, naj ustavijo vsako nadaljnje izdajanje potnih listov in naj nemudoma zapustijo albansko ozemlje. Mm Mm Svela Mk v Ženevi ŽENEVA, 14. Včeraj se je pričelo 45. zasedanje Sveta Družba narodov. Otvoritveni seji je predsedoval angleški zunanji minister Chamberlain. Svet bo razpravljal o petintridesetih vprašanjih, ki so na dnevnem redu in ki gotovo na bodo vzbudila posebnega zanimanja. Izjemo bo tvoril morda spor radi Memela. Nemška vlada se je namreč pritožila, da litvanska vlada premalo upošteva avtonomijo tega pristanišča. V ženevskih političnih krogih je vzbudila veliko pozornost nota, ki jo je poslala jugoslo-venska viada glavnemu tajniku Družbe narodov radi incidenta z Albanijo. Vendar pa ni preveč veijetno, da bo Svet razpravljal o tem vprašanju, posebno Še, ker jugoslovenska vlada ni postavila tozadevnega formalnega predloga. Mnogo razpravljajo v Ženevi tudi o incidentu med Poljsko in Rusijo; ki je nastal radi umora sovjetskega poslanika v Varšavi. Poljski zunanji minister Zaleski je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo poljska vlada spravljivo odgovorila na novo sovjetsko noto, ker noče, da bi se radi varšavskega umora izvrševale nadaljnje represalije v Rusiji. Atentator se nahaja sedaj pred posebnim sodnim dvorom, ki razsoja samo glede zločinov proti državi in proti državnim funkcijonarjem. Poljska vlada bo ugodila zahtevi sovje-tov, da sme sovjetski zastopnik prisostvovati preiskavi. Zaloškemu ni znano, da bi na Poljskem obstojale kakšne proti-sovjetske organizacije ruskih emigrantov. Če bo pa moskovski! vlada doknzala, da take organizacije obstojajo, bodo poljske oblasti takoj intervenirale. DNEVNE VESTI IzpMHo rtflf delavcem penesrečenik še ca časa Avstrije. O tem smo poročali v «Edinosti» že večkrat in posebno dne 5. junija v članku našega odličnega dunajskega sotrudnika A. Gaberšče-ka. Sklenjene so že razne konvencij« z Avstrijo med temi tudi o izplačilu rent bivšim avstrijskim ponesrečencem. Konvencije pa žal še čakajo ratifikacije. Delavski zavarovalni zavod na Dunaju je že marsikomu likvidiral rento, samo do izplačila ne more priti skoro v nobenem slučaju, ker naš tržaški Istituto nazionale d'assicurazione ne izplačuje rent avstrijskim članom. Tudi v tej zadevi bodo še pretekli dolgi meseci predno se bo stvar mednarodno uredila. TT-ffr« zamenjava avstro-ogrskUi kron, rekvizicije in avstrijska vojna posolila. To so tri vprašanja, trije nerešeni problemi, glede katerih se ljudje največkrat, da naravnost dnevno dnevno obračajo na nas. I zamenjava avstro-ogrskih kron in rekvizicije bodo prišle do svoje pozne rešitve. Položaj je v teh zadevah sedaj še isti kot pred lertom in pred dvema letoma Glede vojnih posojil smo pa že kar ves up pustili, da bi upravičeni prišli kdaj do svojega denarja. Vse naštete probleme najnatančneje zasledujemo in bomo pravočasno obvestili o njih naš številni čitateljski krog. Davtk na napise Do sedaj so bile pri nas le bolj redke občine, ki so uporabile ta davek. Zadni čas pa se tudi v naši deželi vedno pogosteje množe slučaji naložitve tega davka. Kjer so se prej šopirile raznobarvne navpične in vodoravne napisne, reklamske table, stoje po vpelajvi davka na napise, čisto kratki naslovi obstoječi iz dveh, treh besed. Ker zadeva ta davek stotine naših obrtnikov in trgovcev, hočemo podati v ravnanje par glavnih podatkov o davku samem in o spornem postopanju. Podvrženi so temu davku vsi napisi, grbi, podobe i. t. d., ki so izpostavljeni javnosti in se nanašajo na izvrševanje kake obrti ali pa trgovine. Davek zadene vsako Črko napisa in velja za celo leto, pa čeprav je napis bil izpostavljen le malo časa. Cim večja občina, tem večji davek. Davek se pa ravna tudi po stanu davkoplačevalca Pri nas pridejo v poštev le kater-gorije zadnje vrste, to je občine pod 50 tisoč prebivalcev. Občina 5. kategorije s prebivalstvom od 25.—50.000 .... L 0.30 — L 3.00 za vsako črko. Občina 6. kategorije s prebivalstvom od 12—25.000 — L 0.25 — L 2.50 na vsako črko. Občina 7. kategorije s prebivalstvom od 5—12.000 — L 0.20 — L 2.00 za vsako črko. Občina 8. kategorije s prebival- n. •EDINOST* V Trstu, dne 15. junija 1927. stvom do 5.000 — L 0.15—1.50 za Tsako črko. Kr. odlok 20. oktobra 1925 št. 1914 pa je dovolil občinam, da lahko še za Četrtino povišajo prejšnje takse. Kadar gre xa napise v tujem jeziku, takrat j« uporaba tega obvezna in se naloži Štirikrat toliko kot pa v državnem jeziku. Opozarjamo pa, da v novih pokrajinah ta odredba ne velja, ker je dovoljena tudi raba jezika tamkaj naseljenega prebivalstva. Za. jezike novfh pokrajin velja isti davek za napise kot za italijanski. Občinski urad sestavi davčni fitznam. Proti vpisu ali sploh v sporni zadevi tega davka se pritoži tekom dvajsetih oni na občinsko komisijo, proti odločftvi pa tekom dvajsetih dni na tkežeini od-bor. _____ UMRLI SOŠOLKI JULKI V SPOMIN. Prejeli smo: Lahko se sklanjajo vrtnice v daljo, ko Ubira poletna sapiea na j obsojenih listih, drhteče melodije. Resno veličastna si, žalostno lepa — doba umiranja. Prečudno bujno je cvetela letos pomlad. V naravi in srcih je dvigala nad — brez števila. Ni lepšega kot napol razcvel, še nedotaknjen cvet z rosnimi biseri obdan. Sladkosti in pričakovanje zapira v sebi. Šla sem mimo Tebe draga, bil je mrzel pomladanski dan. — Na široko so bile odprte Tvoje oči------ In tiho za Tabo je stala — smrt. Zaplakala sem------ List za listom se osiplje, rožam cvet za cvetom gine — umira. Da cvetje odpada, umira! Solnce je nad goro, malo še in bo — zašlo—.. Zvonovi zvone........ Naša vzorna, idealov polna, veli-kcobetajoča Julka je umrla. Ni mi bilo dano, da bi molila ob Tvoji krsti, da bi poljubila Tvoje bledo lice zadnjikrat v — slovo. Ni Te več, nežna cvetka, a Tvoj spomin bo živel med nami. Preveč si nam bila, da bi Te mogli pozabiti. Sladko snivaj v mili goriški zemljici. Bača, 13. junija 1927. Sošolka Ivanka. POKOJNINE CESTARJEM Predeedništvo Društva državnih upokojencev sporoča: S kr. odlokom od 19. maja 1927. št.838, ki je bil objavljen v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale» od 8. t. m. je bilo raztegnjena na cestarje izpod bivše vlade, na njihove vdove in mladoletne potomc^ pravica do pokojnine po avstro-1 ogrskih zakonih. Izključeni so tisti, ki so samovoljno zapustili sIužJk) ali jo prostovoljno odpovedali. Ta pravica se nanaša na one, ki so dovršili službo pred 1. januarja 1927. Prizadeti morajo napraviti prošnjo za likvidacijo pokojnine na kolkovanem papirju za 3 lire najkasneje «ic 31. avgusta 1S27. Kdor do tega roka ne napravi prošnje, mu pokojnina zapade. Prošnja se dela na ministrstvo za javna dela in se pošlje preko urada civilnega genija, v čigar področju je cestar služil. ___ URNIKI RIBIJEVIH KORJER Družba Inž. Ribi in dr. iz Gorice sporoča, da je poletni urnik na progi Gorica-Cepovan-Lokev tako urejen, da morejo turisti iz Trsta in Vidma udobno priti na Trnovsko planoto, in sirer po samo pol-drugourni vožnji. Korjera odhaja s postaje v ul. IX Aposto ob 7.30, čaka pri kavarni Teatro prihod potnikov iz Trsta in Vidma in odide nato na svetogorsko postajo, kjer počaka na vlak iz Trsta. Ob 9. uri pride v Čepovan in ob 9.30 v Lokve. Iz tega kraja odhaja ob 18.30 in prihaja v Gorico ob 20. Ta vožnja se vrši vsako nedeljo v pot-letnem času. Na progi Gorica-Gredež se bo vršila razen navadne vožnje z odhodom iz Gorice ob 14.30 vsak dan poletna vožnja, in sicer od 19. junija dalje; odhod i t Gorice ob 7. uri in iz Gradeža ob 18, a ob nedeljah in praznikih ob 19.30. " Gorica - Idrija: Na tej progi sta dve vožnji na dan, tudi ob nedeljah in praznikih, in sicer s. odhodom iz Gorice ob 6. in 16. uri, a iz Idrije ob 5. in 15. uri. Za informacije, urnike in naroč-be naj se občinstvo obrača na ravnateljstvo družbe v Gorici ul. IX Agosto 6. _____ lcovc po&nre pristojbini: Znižane poštne pristojbine, uvedene s kr. odk>kom-zakonom št. 587 od 12. maja in objavljene v uradnem listu od 7. t. m., bodo veljalo od 22. t. m. dalje. Iz tržaškega življenja Posknien samomor. Obupana nad življenjem, ki so ji ga zagrenile neznane neprilike, je 53-letna Klementina Doria, stanujeta v ulici Sterpotto št. 4, včeraj popoldne sklenila, da se izseli iz te solzne doline tja, odkoder ni več povratka. S tem namenom je v svojem stanovanju iapila znatno količino oetove kisline; svoje obupno dejanje je izvršila v pijanosti, ker je očividno menila, da ji v takšnem stanju ne bo tako težko zapustiti ta svet. Toda Žalostni naklep se ji ni posrečil, kajti domači, ki so kmalu potem zaznali, kaj se je 7.?gdiIo, so na^lo poklicali na pcmoč zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečni ženski izpral želodec in ji s tem reSil življenje, pa menda le za malo časa. kajti njeno stanje je ostalo zelo nevarno. Nato je bila nesrečna Klementina prepeljana v mestno bolnišnico. Doria ni hotela povedati, kaj jo je privedlo do obupnega koraka; dejala je ie, da se je naveličala življenja. Razne nezgode. 37-letni Anton Paulič iz Poljan pri Štjaku je predvčerajšnjim popoldne bral črešnje v svojem vrtu. Pri ten; poslu je mož stopil na tr-bio vejo in ker se je ta zlomila pod njegovo težo, je padel z drevesa. Pri padcu se je Paulič tako močno udaril v prsa, da si je hud« poškodoval prsni koš. Včeraj popoldne je bil nesrečni mož prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer to ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Pri delu na parniku, «Conte Grande,» ki ga grade v ladjedelnici S. Marco, je 15-1 etni tesarski vajenec Galliano Celarecb, stanujoč v ulici Broletto št. 12, včeraj popoldne padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko pod komolcem. Mladi ponesrečenec je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremil neki tovariš, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. — Včeraj popoldne je mati prinesla v mestno bolnišnico 4-letne-ga Alda Velikonja, stanujočega pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 621, ki je bil hudo oparjen po vsem zgornjem delti hrbta. Mati je povedala; da je opoldne vzela doma z ognjišča posodo z vrelo kavo, da bi jo postavila na mizo. Toda pri tem se je nenadoma odlomil ročaj posode in kava je pljusknila otroku, ki je na nesrečo tedaj stal poleg matere, na hrbet. Ubožec je bil sprejet v dćrmatologični oddelek in se bo moral zdraviti kakih 15 dni. Kotociklist proti kolesarju. Ko se je 2 skrbeli za prodajo in razpečavanje ukradenega blaga. Vsi obtoženci tajijo, četudi so se trije zavoji cigaret «Sport» našli pri Simoniju, ki je te kupil od Vi-dalija. Vlomilce je izsledil marešjalo Emilij Turus s pomočjo petnajstletnega Josipa Zanin. Izjave ma-rešjala pa niso preveč preveč trdne — zdi se, da se fantič ni preveč jasno izrazil ob soočbi med njim m obtoženci, dočim je zapisnik o tej precej kategoričen. Agent Visintini je preiskal stanovanje Jasbitza, kjer je našel dva zavojčka cigaret. Obravnava sloni precej na izjavah nekega Marija Rebetz, ki je pod policijskim nadaorstvom, ka-, terega pa policija ni mogla pripraviti pred sodišče, ker ga ni mogla najti. Ta je baje dal kvesturi vsa mogoča navodila za aretacijo in na -informacije tega Človeka je ista aretirala večino imenovanih obtožencev. Toda Rebetz je pripravil sodniji presenečenje. V zadnjem trenotku je namreč kategorično izjavil, da o tatvini ne ve ničesar. Tudi obtoženec Bremitz je pod posebnim poli-cijskim nadzorstvom in je bil znanec Marija Rebetz. Zasliševanje več agentov ne doprinese obravnavi skoro ničesar^ le marešjalo Viro oriše v podrobnem prodajo cigaret Vidali je rekel, da izvirajo cigarete iz neke tobakarne, katero je moral gospodar radi gospodarskih neprilik zapreti. Vidali pravi, da mu je Turkovicheva ponudila v prodajo omenjene cigarete. Toda Gisela Turkovicheva je odločno tajila vsako soudeležbo pri teh zločinih. Toliko pove marešjalo Viro. Razprava se vleče zelo na dolgo in se mora nadaljevati popoldne. Marešjalu Viru stavijo odvetniki razna vprašanja, katera pripravijo slednjega do raznih protislovij, tako da se nazadnje začne sklicevati na zapisnik, ki ga je izstavil v teku preiskave, češ da se ne spominja več prav točno vsega. Branijo odvetniki PoiMucci, Ke-zich, Matosel Loriani, Robba, Melone in Barzal. Težko da pride v doglednem času do zaključka obravnave, kajti predlaganih je nad 25 prič, od katerih nekatere ni mogoče izslediti in brez katerih, kakor se zdi, ne more priti do razsodbe. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽBNJB. Tehnično vodstvo nogometa (Uradno) Prnnstma tekma ▼ četrtek, tt. t m. V četrtek se vrti ponav-ljalna tekma rezerv Spaita Otac ob 16. uri na igr. Obzora. Sodi g Kravos. T, V. N. Vesti z JoriSkega Goriške mestne Testi POROTA. Dva nevarna roparja na zatožni klopi. Naše ljudstvo se gotovo že spominja roparskih napadov, ki so se dogajali lansko in v začetku tega leta po Vipavskem. Dva temna elementa sta z različnimi zločini strahovala vso okolico. Ustavljala sta posamezne ljudi po samotnih cestah, grozila s samokresi, zahtevajoč denar ali pa življenje. Številne so bile žrtve. Pa ne samo take, ki so prišle ob ves denar, temveč tudi take, ki so morale z ranami in celo z življenjem plačati odpor proti roparjema. Na 13. januarja pa je zbeganost in ogorčenje prebivalstva doseglo svoj višek, ko so na cesti, ki pelje v Branico našli ustreljenega Ivana Rekarja. Orožniki so se spravili takoj in z vso odločnostjo nad zločince in posrečilo se jim je v najkrajšem času izslediti roparje in jih v najkrajšem času izslediti roparje in jih spraviti na varno. Med najhujšimi so zločini izvršeni nad Rekarjem, Pahorjem, Gergičem in Štolfo. Razprava, proti tema zločincema je pričela 13. t. m. Imenujeta se Mamilovič Franc iz Slivja v Istri in Furlan Franc iz Tribušne. Prvega brani odvetnik dr. Mašera iz Gorice, drugega dr. Tonkli tudi iz Gorice. Mamilovič je star 26 let, Furlan 61. Odurna človeka zmožna vsega. Mamilovič odločno taji vse, kar ga obtožnica obdolžuje. Na vse odgovarja s krepkim «ne» in vztraja na tem, da je popolnoma nedolžen. Niti protislovja, v katera včasih zaide, ga ne pripravijo do tega, da bi dejanja priznal. Drugi ropar, Furlan, pa priznava vse. — Njegova izpoved je tako cinična, da človeka kar zazebe, ko ga posluša. V zapisniku, ki govori o u-moru Reharja, je med drugim tudi rekel: Smrt je bila hipna, še zakričal ni! Umrl je najlepže smrti. In drugič: rajši naj jih sto pogine, predno poginem jaz od gladu! Sla sta prvotno v Istro, da bi tam sejala grozo in smrt. Na vprašanje, zakaj sta se potem obrnila na Vipavsko, je Čisto samoobsebi umevno odgovoril: zato, ker je v Istri deževalo in ljudi ni bilo na izpregled, da bi jih ropala. Napadala sta le posamezne ljudi, pravi, ker če bi jih bilo več, da bi se jih bala. Opravičuje se, da nista imela namena ubijati, pač pa samo oropati žrtve, ki so jima prišle v roke. 11. novembra 1926. sta s klicem: edenar ali življenje*, ustavila Pahorja Franca, v zgodnjih jutranjih urah z namenom, da ga oropata. Ker se je skušal braniti, je izprosil Furlan proti njemu revolver ter mu prestrelil desna pljuča. Rana ni bila smrtna in napadenec je v sedemdesetih dneh okreval. Drugič sta zopet, s samokresi v roki, hotela ustaviti nekega Vodo-pivca Antona. Ta je še pravočasno zapazil zasedo, obrnil kolo in se spustil v beg. Roparja sta streljala za njim, ne da bi ga zadela. Ko sta bila nekega dne na preži, sta nastavila samokres na prsi Grgiču Alojziju iz Pliskovice, kateri je bil namenjen na semenj. Moral je položiti denarnico na tla in se vrniti po isti poti nazaj. — Naprej ga nista pustila. Oropala sta ga za znesek 132 lir. Nadalje sta oropala Štolfo Maksa, vedno grozeč s samokresom, za znesek 400 lir in uro vredno 800 lir. Glede Božiča, katerega sta tudi ustavila, pravi obtoženec Furlan, da tega nista ona dva storila. Tega zločina nista zakrivila. Dne IS. januarja sta pa ustavila pokojnega Rekarja z običajnim pozivom in Furlan je ob tej priliki izprožil strel v zrak, da bi žrtev prestrašil. Takoj nato pa ustreli Mamilovič in zadene nesrečnega Rekarja naravnost v glavo. Krogla mu je šla skori čelo na levi strani In prišla na nasprotni strani ven. Bil je po izpovedi Furlana takoj mrtev. Mamilovich plane nanj, mu šiloma odpne telovnik, tako da mu je potrgal vse gumbe, ter ga oropal za približno 700 lir. Zločinca.sta nato na vso moč bežala v bližnji gozd, kjer sta si razdelila plen. Kakor že omenjeno, priznava Furlan ta zločin, toda on je streljal le v zrak, ubil pa ga jo njegov tovariš. Na predsednikovo vprašanje., če je to res in če še vedno vztraja v svoji trdovratnosti, odgovarja Mamilovič, da ni res, da bi bil on soudeležen pri kakem zločinu in da je pri celi stvari popolnoma nedolžen. Ne ve nič in ne more povedati nič. Sploh pa da je bil ves ta čas zaposlen v Trstu pri plavžih. Res je, pravi, da sem hodil s Furlanom včasih na Kras, toda storil nisem nikdar ničesar, česar me obdolžu-jete. — Kakor pa da ste ob priliki aretacije imeli toliko denarja pri sebi? ga vpraša predsednik. Imel sem svojo tedensko plačo. — In tobačnica, kako je prišla v vaSe roke? Kupil sem jo v Trstu odgovarja ropar. — Toda tobačnica je bila last umorjenega, saj vaš sokrivec sam pravi, da ste si jo polastili, ko vam je on sam nagovarjal, da jo vzemite, če je kaj tobaka notri? — To nf res, škatljo sem kupil v Trstu. — Čudno pa je, nadaljuje predsednik, da ste se posluževali istih papirčkov kakor vaša žrtev! — Papirčke sem kupil v bližini jugoslovenske meje. (Cigaretni papir znamke «011eschau») Vsako stvar taji. Roparja sta dobro zastražena, ker je verjetno, da si zdaj pa zdaj skočita v lase. Cinizem in trdovratnost enega in drugega je večkrat povod smeha med občinstvom in tudi Mamilovič se včasih posmehuje, kar je povod marsikateri pikri opazki od strani predsednika. (Dalje jutri.) MIREN. Blagoslovitev rnTrenske cerkve. Vršila se je blagoslovitev na novo pozidane mirenske cerkve. Goriški knezonadškof Sedej je sam prišel k blagoslovitvi cerkve. IDRIJA Nova gozdna politika države je tudi pri nas zavzela svoje posebne mere. Ena izmed novih odredb je ta., da smejo pobirati po državnih gozdovih in v fratah preostali les ter ga nositi v koših domov le penzijonisti in vdove, oni torej, katerih položaj je izmed vseh najtežji vsled pomanjkanja dohodkov. Prastara je namreč navada, da so smeli vsi sloji s posebnim tozadevnim dovoljenjem, ki ga je izdajala tuk. gozdna uprava, pobirati les v erari čnih gozdovih in ga nositi v koših domov. Poslednje čase je to bilo dovoljeno vsak torek in vsak četrtek v tednu. Tedaj si videl po vseh gozdnih poteh premnogo ljudi, starih in mladih, otrok in mož, ki so nosili iz neizmernega bogastva naših gozdov drva. Če so kje posekali kak kos gozda, so tam ostale veje, ki bi sicer segnile. Vse to je priden rudar znosil domov in si na ta način za majhen denar oskrbel drva za vse poletje in večkrat celo za zimo. Po novi odredbi vse to odpade. Posluževati se bodo smeli te ugodnosti le že preje imenovani penzijonisti, katerih pa ne bo veliko, ker so pač od dela onemogli in nesposobni, da bi težka bremena nosili na ramenih ure in več daleč. S tem jc delavski sloj občutno prizadeti. Cena drvom je za kubičen meter od 35 do 50 lir. Če računamo, da tak meter drvi težko zadostuje za mesec dni, nam bo takoj razumljivo, da bo rudar le s težavo odštel vsak mesec omenjeno v3oto. Medtem ko si je preje sam nanosil potrebnega kuriva, bo moral zdaj iz svoje plače, ki je ne more zvišati ker mu to ni mogoče, odšteti denar, katerega je preje ohranil zase in za svojo uporabo. Do sedaj se ni podvzelo še nič v obrambo te navade in ugodnosti, in se najbrž tudi nič ne bo. Naj bo stvar kakršnakoli, naše mnenje zamore biti le to, da bi bilo še vedno na mestu dovoljevanje nošnje drvi, ker bi te ljudje nosili le toliko časa. dokler bi drva bila. Potem bi itak sami odnehali. Če se pa misli s to novo naredbo popraviti slabo delo prejšnjih let, ko se je večkrat brezmiselno sekalo velike množine lesa in se ni prav nič izbiralo med drobnim in debelim lesom, bo to najbrže že pozen začetek popravka. IZ TOLMINA. Gimnazijska m stara. Dijaki tukajšnje gimnazije so pretekli ponedeljek začeli polagati maturitet-ni izpit v prostorih goriške gimnazije, kamor so se morali od- praviti. — Radovedni smo mi Tol-minci, če se bo prih. leto ustanovil v Tolminu tudi licej (nadaljevanje gimnazije), kar bi bilo za večino naših dijakov zelo ugodno, ker ne bodo mogli študirati na goriškem liceju. Usposobljenoatni izpiti na u5it®-ljiščn. Istotako so začnejo uspo-sobljenostni izpiti tolminskih uči-teljiščnikov tolminskega učiteljišča dne 20. t. m. v prostorih gr škega učiteljišča. — Radovedni smo, ali bodo tudi letos izidi teh izpitov tako žalostni kot lansko leto. — Dekletom in fantom želimo obilo uspeha. Olepševalno društvo, namesto katerega pravzaprav deluje občina, se resno prijavlja na sprejem letoviščarjev. Napraviti je dalo v vrtovih in v drevoredu od cerkve do Petelinca celo vrsto novih klopi. Bomo videli, kako se vse to obnese. DAROVI I. Križmančič pok. Štefana iz Gropado je daroval lir 40.— za Dijaško Matico. Najlepša hvala! M&LI OGLASI BERLITZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-7S9 URL'nn De Jong's holandski, zasluži UHUhU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti 769 *IRTP?3l>lff Horsatti & FIgHo. Trst, ILHIM1I& Corso 47 (lekarna Rovis) Eopra\lja, prodaja in kupuje zlato, sre-ro po poštenih cenith. Govori se slovenski. 743 GOSPODINJE! Ko- aici in apara'i zj konserviranje sadja in sočivja znamke «Rex» so letos \eiiko ccnejJi. Zahtevajte ceniki! Just Uiai, Gorica, Piazza Vittoria št. 4. __________J90 SLUŽKINJA mlada, ki govori nekoliko italijanski, se išče za malo družino, brez otrok. Via Media 48/1, desno.. 798 BRILJANTI, krasni, vezani v belem zlatu, «c prodajo po nizki ceni. Solitario 25/111, desno. BABICA — porodničarka Brelich, diplomirana na palermski univerzi, sprejema noseče. Tajnost. Trst, Via Mazzini 39/111. NA OBROKE. Ugotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (633» Via Romu St, 3, tretje nadstropje Veliko izbero dobite v zlatarni , FOVfl ALBERT Via Mazzini 46 — Trst V Izšel je roman Prodaja se v Trstu: v Tiskarni „Edinost", Via S. Francesco 20 in v Knjigarni-papirnici Stoka. Via Milano 37 Cena lir Po pasti L, 7-50 Prodajalci dobilo oblčojnl popint OiDIBIOGO PODLISTEK FRANCE BEVK: Spominjala se je satno enega srčnega nagnjenja, ki ga je gojila do fanta z gladkim gosposkim obrazom. Ni vedela za njegovo ime. Spoznala ga je bila na sejmu. Ko je prišel pod njeno okno, jo je pozdravil s pijano besedo, od tedaj ga je zamrzila, le slika je ostala v nji in je iskala obraza, nji podobnega, z drugačno dušo. Prišla je v Zalesje in videla, da je bledi pol-goepoeki fant Filip. Ni ga hotela spoznati. Bil ji je mrzek, dasi so se njene oči pogosto pasle na njem, kot bi hotela reči: «Čemu ima ta človek tako dušo?» Iva/nček ji je ugajal po svojem krepkem telesu in po svoji moškosti. Ni bilo samo srce v nji, tudi Življenska praktičnost je govorila iz nje. Čutila je, da večno ne bo mogla služiti. Vedela je, da se k materi za daJjši čas ne more vrniti. Če bi njeno srce in njena pamet izbirala, bi s! želela lepega fanta, ki bi imel belo hišico in nič drugega kot krepke roke za delo. On malo, ona nič — to bi se ujemalo. Pri Ivančku jo je plašila misel, da je njegova hiša velika in ima polje in senožeti, v hlevu pa tri krave in vole. Kaj pa ima ona? Kako naj mu to pove? Ob misli na hišico in na dvoje rok je vxraatel Jakec pred njo. S svojim smehom in 8 svojo otročnoetjo. Ni ji bil všeč ne po svoji postavi ne po ničemer drugem. Le mrvico usmiljenja je občutila do njega. Vedela je, da nima nič; hiše, ako tudi majhne, so tisti čas tako redko raMle iz tal, da bi bil čudež, če bi lahko izpolnil svojo obljubo* ki je ni imela za resno. In vendar, Če Jakec sezida hišico? Ako lepega dne stopi pred njo in jo popelje za roko tar ji pokaže: «To je moje delo, ako ne verjameš. Besedo si dala, ponovi jo! Če si bila lažnica. zažgem hišo!« Micka si je živo predočila ta prisor. Če bi res postavil hišico, ali ni vreden svoje ženo? Da ali ne? ; ^ Micka se je nasmehnila sama prt sebi nad to mislijo. V tistem hipu je zaslišala njegov vrisk. Čutila ga je po vsem telesu, segel ji je do srca. Vzela je cvetico iz nedrij in jo je dela v koaia-rec vode. 5. Jakec se je bil jedva prebudil, ko je nrastla skrivnostna beseda na njegovih ustnicah: «Kajža kajžica...* Predno se je zaznal dan, je že stal pri Do-Ijaku v veti ki gledal v Micko, ki je postavljala lonce T peč in se je le po strani parkrat ozrla nanj. «Pa si zgodnji, Jakec,» mu je dejala gospodinja. «Mhm,» je odgovoril in ni prenehal gledati. Trebili so senožet. Grabi je so trgale mah iz tal, grosnadile listje, ki ga je bil veter nanesel in sneg nalepil okrog hrastovih in gabrovih grmov vsspovsodi. Iz mahu je gledala trava, izpod listja js poganjal teloh. Listje in drsičje so gromadili na kupe in jih zažgali na plehah, kjer je rastla naj-slabša tram Kamenje so pobirali v kode in ga v prepad, ki je zijal na robu senofteti. Ivmnčka ta dan ni bilo. To je Micko spravilo v slabo voljo. Jakec je čutil to in ga je bolelo. Videl je, da se neprestano ozira, nihče ni mogel spraviti ameba na njene ustnice. Slišal je, kako je vprašala soseda: «Kje pa je Ivanček?» Ta je samo skomizgnil z rameni. Nato je dejal: «Morebiti imajo sami nujno delo.» Jakec se je Micki približeval z besedo, ona ga je jedva ošvignila z enim očesom. Kakor da je od prejšnjega dne že vse pozabila. «Micka,» je dejal, ko sta se srečala ob leskovem grmu, Čigar veje so se pripogibale globoko do tal, «kaj si mi včeraj obljul>ila'.>» «Kaj?» se je začudeno obrnila do njega. «Cvetico,» je dejal Jakec. «Cvetico?» je vprašala sama sebe in se je domislila. «Saj res. Doma sem jo pustila.« «Ali jo dobim drevi?» «Kaj ti bo? Suha je. Dobiš nagelj...» •Kdaj ?» «Ko bomo to senožet pokosili...« Jakec je obstal in ni vedel, ali se deklć norčuje iz njega. Lahek smeh je videl na njenih ustnicah. Obrnila se je še enkrat in ko je stal še vedno, je potrdila besedo: cRes{ Ali ne veruješ?« Bi*Q mu je laije. Zgrabil je naročje dračja in listja in ga je nesel na bližnji kres, ki je zajplapo lal, listje pa se je kadilo, veter je pihal dim nizke pri tleh, da se je zdel kot Kajnova daritev.