xviii/1 • 2016t MONITORISH Revija za humanitične in dtužbene vedet Journal for the Humanities and Social Sciences Izdaja:tAlma Mater Eurtoptaea – Institutum Studiorum Humanitatits, Fakulteta za poditplomtki humanistični študij, LjubljanatPublished by:t Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities Monitot ISH t Revija za humanitične in dtužbene vede / Journal for the Humanities and Social Sciences ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, številka vtita v tazvid medijev: 272t Utedniški odbot / Editorial Board Nada Grtšelj (jezikotlovje), Matej Hriberšek (antični študiji),a Karmet Medica (tocialna antotologija), Jure Mikuž (zgodovintka antotologija),a Tadej Praprtttik (teotija dtužbene komunikacije), Tte Smtlej (timetjalna književnot),a Jtže Vtgritc (medijtki študiji), Gita Zadtikar (kultutologija[ Mednatodni utedniški tvet tInternational Advisory Board Rtsi Braidtttit(Univetity Utecht), Maria-Cecilia D'Erctle (Univetité de Patit I – SotbonneO Patiz), Marie-Élizabeth Ducrtux (EHESS, Patiz), Daša Duhaček (Centat za žentke tudije, FPNO Beogtad), Fratçtis Lissarrague (EHESS, Cente Louit Getnet, Patiz), Lisa Parks (UC Santa Batbata[ Revija je vključena v bazo dLib.ti – Digitalna knjižnica Slovenije.a Revija je vključena v mednatodni bazi / Abstracting and indexing Atthrtptltgy Plus, IBZ - Ittertatitale Biblitgraphie der Zeitschriftetliteratu( Glavna utednica / Editor in Chief Maja Sutči2 Lektot za tlovenščino / Reader for Slovene Grega Rihta( Lektotica za angleščino / Reader for English Nada Grtšel/ Oblikovanje in tavek / Design and Typeset Marjat Btži2 Titk / Printed by Nontatel d.o.o., Medvode Natlov utedništva / Editorial O.ce Address MONITOR ISH, Katdeljeva tloščad 1, 1000 Ljubljana, Tel.: + 386 5 933 30 7; Založnik / Publisher Alma Mater Europaea Institutum Studiorum Humanitatis9 Fakulteta za toditlomtki humanitičnitštudij, LjubljanatAlma Mater Europaea Institutum Studiorum Humanitatis9 Ljubljana Graduate School of the Humanities Za založbo / For publisher Ludvik Ttplakt Kotetondenco, tokotite in tecenzentke izvode knjig tošiljajte na natlov utedništva. / Editorial correspondence9 enquiries and books for review should be addressed to Editorial O.ce8 Revija izhaja dvaktat letno. / The journal is published twice annually8 Natočanje / Ordering AMEU-ISH, Katdeljeva tloščad 1, 1000 Ljubljana, tel. 059333070tE-natlov / E mail: maja.tuncic@gmail.comt Cena totamezne številke / Single issue price: 6,30 EURtLetna natočnina / Annual Subscription: 12,50 EURt ht://www.ith.ti/?tage_id=3610t © Alma Mater Europaea Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za toditlomtki humanitičnitštudij, Ljubljana t Ka alo Contents Rusi v sloveniji: suRova stvaRnost in navdihujočakultuRa / RUSSIANS IN SLOVENIA: GRIM REALITY AND INSPIRING CULTURE JP R ki beg unci in pogledi lo en ke politike na Lenina ob njego i smri Russian Refugees and Posthumous Evaluation of Lenin in Slovenian Politics GitZ R ka beg n ka kri a in njena re e anja Russian Refugee Crisis and Its Possible Solutions DK Vpli vir ke emigracije na delo anje lj bljan ke Opere med obema ojnama The Impact of Russian Emigration on the Ljubljana Opera House between the Two World Wars TR Balet inr ke umetnice v Lj bljani po le Ballet and Russian Women Artists in Ljubljana after 1920 O Rusi prihajajoR ki profe orji na tehni ki fakulteti Uni er e v Lj bljani v obdobju Kralje vine SHS The Russians Are Coming! Russian Professors at the Faculty of Technical Sciences of the University of Ljubljana in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes MaR Kratek postanek nadporočnikar ke car ke armade Mihaela Dimitrijeviča Kuprejanoa v Murski Soboti lea A Short Stay of the Russian Imperial Army Lieutenant Mikhail Dimitriyevich Kupreyanov in Murska Sobota in 1923 LA K I an Hribar in dr oR ko zrno Ivan Hribar and the ‘Russian Grain’ Association TI Ob 100. obletnici knjige Janka La vrina “V de eli ečne ojne On the 100th Anniversary of the Book In a Co untry of Perpetual War Albanian Sketche by Janko Lavrin. St. Petersburg, 1916 NZ Slo an ka ideja: ra zmerje med pesni ko mi lijo in političnim konceptom v poe ziji FjodorjaI ano i a Tj e a in odme vi na Slo en kem Conception of Slavism: Poetic Thought and Political Concept in the Poetry of Fyodor I. Tyutchev and Their Impact in Slovenia RUSI V SLOVENIJIč SUROVA STVARNOST IN NAVDIHUJOČA KULTURA Moni tor ISH (2016) , XVIII z Izvirni L eni članek Original scientific article JP R uski begunci in pogledi slo enske politike na Lenina ob njego vi smi B Lenina so v celotnem slovenskem politi nem prostoru ocenjevali kot i jemno osebnost svetovne godovine Taki po udarki so bili najbolj pogosti ob njegovi smrti januarja ko so se na Slovenskem najceloviteje i rekli o voditelju ruske bolj e visti ne revolucije V njegovo revolucionarno delo so se poglobili v vseh slovenskih politi nih taborih katoli kem liberalnem in marksisti nem Revolucionarni del marksisti nega tabora ga je po dravljal a njegov nerevolucionarni del pa je bil Lenin mo ra kola in sovra tva velik v dejanju in silen v ru šenju postavljenem unaj veljavnih moralnih akonov Podobno so menili liberalci a katere je Lenin predstavljal svet rasel i revolucije ki usodno ogro a obstoje e ra merje dru bene in politi ne mo i V katoli kem taboru so ga nekako ob udovali Seveda je bil anje diktator demonski genij etičnim nagibom socialne pravičnosti slonei na anikanju posame nika ter bre ob irni ateisti ni d ingiskansko krvavi marksisti ni revoluciji A imeli so ga tudi a mo a dejanj ter energije ki ga ne preka šata ne Peter Veliki in ne Napoleon teli so ga med najve je slovanske osebnosti To je bilo v asu ko je slo venski politi ni katolici em v komuni mu e videl dru beni pojav ki lahko tudi drugim socialnim gibanjem ponudi nekatere dru bene in gospodarske re itve Sredi dvajsetih let so v slovenski politiki poudarili i jemnost Le ninovega pojava in njegov skrajni revolucionarni nastop zrasel i Dr Jurij Perov ek znanstveni svetnik je ra ziskovalec na In štitutu a no vej o godovino.v.LjubljaniE -naslov:.jurij.perovsek@in z.si 7 velikanske politične sposobnosti ter neusmiljenega nadgrajevanja dose enega cilja I zra zili so tudi godovinsko ra umevanje ra voja ki je utemeljil nastale ra zmere Dejstva ki so se v Rusiji godila so sprejemali taka kot so bila s tem pa so živeli tudi ruski begunci ki so.svoj.drugi.dom.na li.na ahodnem.robu.slovanskega.sveta C b d Lenin revolucija slovenska politika i jemna oseb nost.svetovne godovine ,.demonski.genij UDK R ussian Refugees and Posthumous E aluation of Lenin in Slo enian Politics Ab ac Throughout the Slovenian political arena Lenin as seen as an e traordinar world historical gure This as emphasised most frequentl on the occasion of his death Januar hich prompted the most comprehensive Slovenian statements about.the.leader.of.the.Russian.Bolshevik.revolution Lenin’s.revo lutionar ork as anal sed b all three Slovenian political camps Catholic Liberal and Mar ist The revolutionar part of the Mar ist camp elcomed it hile its non revolutionar part perceived Lenin as an embodiment of schism and hatred a man of great deeds and terrif ing destruction standing outside all accepted moral la s The opinion of the Liberals as similar for them Lenin represented a orld born from revolution fatall threatening the e xisting bal ance of social and political po er The Catholic camp on the other hand harboured for him a peculiar admiration To be sure he as seen as a dictator a demonic genius ethicall inclining to ards a social justice hich as based on the denial of individualism and on a ruthless atheist Genghis Khan like blood Marxist revolu tion Ho ever he as also perceived as a man of action and energ unmatched b either Peter the Great or Napoleon and counted among the greatest Slavic personages This as taking place at a time hen the Slovenian political Catholicism still credited com munism.with.an.abilit y.to.provide.certain.social.and.economic.so lutions.for.other.social.movements.as ell The Slovenian politics of the mid s emphasised both the e xtraordinar nature of the Lenin phenomenon and his radical rev olutionar acts hich sprang from a monumental political abilit and relentless pursuit of the envisioned goal This emphasis as accompanied b an understanding of the historical forces underl ing the past events The developments in Russia ere accepted as facts and this as hat the Russian refugees had to come to terms ith as the looked for a ne home on the estern edge of the Slavic orld Kd Lenin revolution Slovenian politics orld historical .gure ,.demonic.genius 000 Uv od Begunci ki so se po revolucionarnem preobratu v Rusiji in ra zbur kanem asu ki mu je sledil atekli v tujino so se tam sre ali s po vsem novim ivljenjskim položajem Poleg bole ine ob izgubi domovine in dotedanjega dru žbenega ter političnega statusa so se morali soočiti vrsto druga čnih okoli čin ki so opredeljevale nji hovo nadaljnjo bivanjsko pot Ob tem je ruski begunski spomin na nekdanjo domovino odlo ilno a namovala njena spremenjena stvarnost Poosebljal jo je bolj evistični voditelj Vladimir Ilji Ulja nov Lenin o katerem je govoril ves svet O njem je tekla beseda tudi v Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS in v njenem okviru prav tako na Slovenskem Kakor drugod so se ruski begunci tudi tu sre ali ra zličnimi pogledi na dejanskega in sim bolnega.pov zročitelja.njihove.tedanje.usode Marksisti o Leninu Lenina so v celotnem slovenskem politi nem prostoru ocenjevali kot i jemno osebnost svetovne godovine Taki poudarki so bili naj bolj pogosti ob njegovi smrti januarja ko so se na Sloven skem do tedaj najceloviteje i zrekli o voditelju ruske bolj evistične revolucije Pri tem je bilo presenetljivo da so se v Leninovo oseb nost in delovanje najmanj poglobili njegovi idejni privr enci ko munisti Očitno so menili da je dovolj e ga ocenijo kot največjega teoretika revolucionarnega sociali zma Moj esa ki je delavstvu po ka al pot v obljubljeno de elo svojega velikega učitelja in povelj nika revolucionarne armade Spomnili so e da ga je vodil duh uni enja vsega in da je bil človek ki ni po znal nobene ovire nobe nega dvoma nobene te ave Zgraditve III internacionale si ni a mislili z.mrtvega.lesa.in.opeke ,.temvei ele a.in.betona Ob Leninu so se ustavile tudi B glasilo nekda njega sekretarja Pokrajinskega sveta Komunisti ne partije Jugosla vije Lovra Klemen i a ki so ga leta i klju ili i komunisti nih vrst Poudarile so da je umrl najve ji duh ruske revolucije ki je s svojo energijo in voljo ustvaril rusko sovjetsko republiko Ta je danes mo nej a kot kadar koli To je Lenin do akal in lahko mirno atisnil o i Leninu so posvetile e lanek v katerem je avtor Ruski po udaril naslednje pridobitve oktobrske revolucije pod njegovim vod stvom gro njo imperiali mu ki je prispevala k hitrej emu koncu svetovne vojne vpliv na ra mah osvobodilnega boja asu njenih in “Lenin Življenje.in.delovanje.sodruga.Lenina GS O.tem.podrobneje.Perov ek “Vladimir.Iljič.Uljanov.Lenin.mrtev DN potla enih narodov o ivitev mednarodnega delavskega gibanja pre buditev mrtvih sil in latentnega bogastva Rusije v njeno bujno ustvarjanje ukinitev vseh fevdalnih ostankov in s tem re itev agrar nega vpra anja ter nacionali acijo velike industrije in velikih denar nih avodov ki je Rusijo re ila i krempljev ahodnoevropskega imperiali ma Avtor je e opo oril da bo Leninov vpliv na ra voj lo ve tva objektivno in i rpno poka ala ele godovina Pripomnil pa je da je lahko dober opa ovalec videl i njegove i ra ite ionomije potencial i zredne intuicije energije in doslednosti ki ga dose ejo geniji le po dolgotrajnem neumornem po rtvovalnem delu a bla gor ob estva in napredka V okviru marksisti nega tabora so se Leninu bolj posvetili na socialnodemokratski o iroma socialisti ni strani T i Bernotova skupina ki je delovala unaj Socialisti ne stranke Jugoslavije SSJ in je ohranjala socialnodemokratsko kontinuiteto je opozarjala predvsem na odgovornost ki adeva Leninove astilce Od njih je zahtevala dejansko pripravljenost slediti njegovi politi ni akciji Bernotovci so namre verjeli da bi e bi bilo Leninovo delo mo no odre iti proletariat ali e bi bil proletariat e odre en po njegovi aslugi mno žice masa tudi e i vr eno odre enje uničila kakor so kristjani uničili odrešitev ki jo je i vršil Je us “Kajti s tem da so ga napravili a Boga so se otresli dol nosti posnemati ga To je tudi nevarnost ki ogro a uresni evanje Leninovega hotenja Ber notovsko glasilo N je apisalo da bo ato masa odgovorna e bo tudi Ljeninovo delovanje enako neplodno kakor Je usovo V tebi sami je odre enje je učil Je us sama se mora rešiti je učil Ljenin oba sta se pa svojega nauka tudi vesto dr ala Tudi ti (masa op J P ponavlja dan na dan Marksove besede da je rešitev proleta riata le v delu proletariata samega toda ni ne stori a to rešitev RuskiV ..I..Uljanov.Lenin DN ,.14..in tvojega dela manjka Je us je učil da si mora odre ati prst ki te pohuj uje Ljenin je učil da se mora odrei oportuni zma e te avira pri napredku oba sta bila revolucionarja ker sta i vr ila kar.sta a.prav.spo znala Ob zahtevah po ra redni doslednosti so na nerevolucionarni strani delavskega gibanja opo orili tudi na vpra anje kako vredno titi dejanja ki so Lenina postavila a predbojevnika marksi zma To o znako so mu dali v slovenski pokrajinski organi aciji SSJ Po nje nem prepri čanju je Leninu pot ka zala demonska sila kje je tisto polje kjer je padla na rodovitna tla in i vršila godovinsko delo in kje polje kjer je morala pasti kot seme na kamen pa bo lahko po jasnila le godovina Ob Leninovem pojavu namre molčijo merila na ega ra uma in veljavnih moralnih akonov Vseeno pa so socia listi ocenili da je bil Lenin diktator sovjetske Rusije mo ra zkola mo sovra štva hraber in velik v dejanju silen v ru enju “pravo po osebljenje dobe ki je vrgla od sebe doktrino logiko in vse ra zloge in stopila demonsko silo k dejanju Ali so bili on in njegov o žji krog.veliki.tudi.v.graditvi,.bo.poka al as Liber alci o Leninu S pomikanjem od marksisti nega k liberalnemu in katoli škemu taboru se sre amo s edalje bolj ob irnimi in poglobljenimi ra “Ljenin.–.Je us.–.masa N “Lenin.umrl S Ob Leninu so se kratko ustavili tudi unaj tradicionalnih slovenskih po litičnih taborov Zdru enje slovenskih avtonomistov ga je ocenilo kot eno od najve jih osebnosti moderne dobe Dnevne vesti LA Podobno je menila tudi vsedr avna Na rodna radikalna stranka NRS na Slovenskem Zanjo je bil ena najmarkantnej ih osebnosti v svetovni godovini mo dejanja in silne energije s katero je obdr al na povr ju sovjetsko Rusijo “Njegova prilju bljenost pri irokih masah je bila radi njegove nesebi nosti osebne skrom mi šljanji o voditelju bolj evi škega prevrata v Rusiji Tako kot je bil Lenin a ruske begunce simbol a njihovo spodneseno ivlje nje je a nemarksisti ni pol simboli iral njegovo radikalno na sprotje Predstavljal je svet ki je rasel i revolucije ta pa je a ve ino slovenske in svetovne politike usodno ogro ala obsto je e ra merje dru bene in politi ne mo i Marksisti so ga eleli poru iti drugi pa na podlagi ra jasnjene avesti o svojem na sprotniku ohraniti e se najprej posvetimo tedanjemu prvemu nasprotniku bolj ev i ma ki ga je najbolj v nemirjala gmotna plat revolucionarne dru bene in politi ne usmeritve liberali mu je bil anj Lenin veliki mojsterrevolucije Me anskidelliberalnegataboramujepri naval veliko politi no ra se nost ele no voljo in vidno mesto v godovini love tva ki ga bodo lahko povsem ra lenile in nepristransko oce nile ele po nej e generacije tel ga je med najve je slovanske oseb nosti Hkrati pa je opo arjal na njegovo fanati no prepri anje in skrajno anarhisti no radikalno teorijo komuni ma Tako je pisalo lju bljansko J vodilno glasilo slovenskega dela vsedr avne Jugo slovanske demokratske stranke JDS najmo nej e liberalne politi ne organi acije na Slovenskem V njej so se o Leninu precej nosti bre zmejna Lenin je bil genij kar mu bodo tudi njegovi največji na sprotniki pri znali (“Lenin umrl R O Leninu je pisal tudi N ki so ga v a etku leta ob svojih političnih glasilih ustanovile obnovljena liberalna Narodno napredna stranka slovenska or gani acija NRS ter liberalni Samostojna kmetijska in Narodno socialisti na stranka Gibalna sila N je bil nekdanji liberalni starin od pomladi pripadnik NRS dr Vladimir Ravnihar N je Lenina o zna čil a močno osebnost in v élikega doktrinarja ki ga je vodila nei prosna doslednost s katero je osvobodil ruski narod vseh spon ato da mu je po zneje nadel e močnej e ve i Ob smrti Ljenina NB “Lenin.umrl J ra pisali To sta storila mariborsko glasilo JDS o iroma Igno tus avtor lanka ki ga je objavil o Leninu Po Ignotusu je bil Lenin drugi Peter Veliki i polnjevalec revo lucionarnih sanj ki so v ruski du i tlele vse adnje stoletje Njegovo osebo obdajata prekletstvo in obo evanje To je doka da je bil velik in da ni ve ne i bri e njegovega imena Njegovo ime bo ostalo kot simbol asa in dogodkov ki bodo tudi a po nej a stoletja imeli va žnost.in.pomen Ra zumemo zakaj Lenina preklinjajo in zakaj ga obožujejo je pisal Ignotus Toda godovine ne smemo meriti po osebnih simpatijah in antipatijah Kako strastno je Evropa pribli no pred sto leti mr ila Napoleona I zgledal ji je kot krvolok ki je zakrivil nei merno gorja vrgel stotiso e ljudi v pre godnji grob opusto il deželo in uni il milijone eksistenc Koliko la je pov ro il domo vini in koliko la ostali Evropi Kdo pa danes sovra i Napoleona Kdo vprašuje zakaj je moralo biti tako in čemu se je pojavil Na poleon Ali more lovek urediti preteklost po lastnem ukusu in po svojih na zorih “Ignotus je na bolj evistično revolucijo gledal kot na stvar pre teklosti in godovine “Tudi ona je eden i zmed pojavov pred kate rimi je lovek tako bre mo i kakor pred potresom ali pred velikimi epidemijami Ko se je leta revolucija ra mahnila v vsem svojem obsegu je bilo Leninovo ime znak okoli katerega se je brala revolucionarna vojska Lenin je bil gonilna mo ogrom nega socialnega vrtinca ki je na ra valinah tradicionalnega ruskega imperija ustvaril novo dr avo s povsem novo dru žbo in gospodar skimi.temelji,.ki.so.do.tedaj.živeli.le.v.teorijah IgnotusV ..I..Uljanov -Lenin Prav.tam Prav.tam Koliko je to uspelo pa je drugo vpra anje O tem se e ne da so diti ker ena generacija ne more oceniti svoje dobe Po na samo danes in v eraj ne po na pa jutri njega dne in ne ve kaj bo ta pri nesel Ignotus je tu vpra al kdo je dosegel svoj cilj katero gibanje katera revolucija Ali ga je doseglo kr anstvo Ali ga je dosegla ve lika francoska revolucija ali ruska komunisti na revolucija Odgo voril je da mora pri tem vpra šanju moderni lovek avre i staro je uitsko geslo In Leninu so bila sredstva podrejena cilju tu in tam nei ogibna tu in tam docela gre ena Predvsem pa so se jih bolj eviki cini no poslu evali a do sego svojega cilja Napeljali so revolucionarni nagon mno ic na svoj mlin Lenin je postal diktator ruske komune rde i car Za ela se jestrahotname anskavojnakijedoseglavrhunecvnastopulakote in ljudo erstva Vse kar je bilo pred tem in kasneje tvori godovino ruskebolj evi kedr aveLeninjebilskupajsTrockimspiritusagens in je tudi sokrivec vseh strahot Pri nati pa je treba prilastil si ni ni esar ni se bogatil tako kot srednjeve ki diktatorji Druga en pa je bil njegov vpliv na revolucionari irane mno žice Bolj eviki so v njem imeli “najaktivnej o baterijo ki je bila v stanu ra iskriti tiso e duhov in pretvoriti ovce v grabe ljive vol kove In tako bo vesoljni emeljski proletariat v njem astil svetnika svoje trdno organi z.[irane cerkve Ljudje i ven te cerkve pa bodo stali na njegovem grobu s ustvi ki navdajajo nekatoli ane na grobu Ignaca de Lojola neukrotljivega fanatika ideologije ki je tudi.hotela.osrečiti.svet.in.napraviti.človeka.bolj ega Ob ra zumevanju a Leninov zgodovinski pojav in kriti nih osth ki mu jih je namenil “Ignotus so se o njem opredelili tudi v drugih liberalnih strankah Stranka ljubljanskih liberalnih pridobi Prav.tam Prav.tam tnih krogov Narodno napredna stranka NNS je menila da je s svojo magi no osebnostjo pov ro il najve jo revolucijo svetovne godovine A to ne bi bilo mogo e e ne bi pred svetovno vojno i klesal teoreti ne ideologije bolj evisti nega gibanja ki jo sedaj sre ujemo.v.praksi.ruske.sovjetske.dr ave Leninov teoreti ni oris je NNS predstavila sko i pogled na so cialisti no doktrino ki naj bi se i rpala pred prvo svetovno vojno Mar isti ne sentence o histori nem materijali mu o mehani nem ra voju kapitalisti nega gospodarskega reda k socijalisti nemu so se ponavljale kot adnja modrost nem kih socijalisti nih u enjakov Slovanska intuitivnost ter ob utje realnih sil dru abnega reda pa je Vladimirja Ljenina v tisti teoreti ni su i navdihnilo s popolnoma novo in i virno socijalno teorijo Nave al se je na neke postranske stavke Mar ovih del v katerih pi e ta veliki socijalni pisec o pomenu revolucije a socijalni in gospodarski ra voj Proti enostavnosti par lamentarnega principa je ra lagal Ljenin da si mora delovni narod proletarijat s silo osvojiti dr avno oblast ter preko dr avne oblasti in njeno neposredno pomo jo i vesti socijalisti no dru bo bodo nosti Ljenin je avrgel principe demokrati ma in apadnega par lamentari ma je poudarila NNS Njegova socijolo ka kritika teh pojavov je sila ostra in deloma to na Marsikaj je po neje uporabljal italijanski fa i em in kopiral idejno borbo proti parlamentarnemu in demokrati nemu principu po knjigah ruskega bolj evika Ker sta po Leninovem u enju demokrati em in parlamentari em podvr ena vplivu kapitala je bilo po ra umevanju NNS anj nesmi selno akati na pravi no notranjo evolucijo Svetovna vojna in rah ljanost starega dru benega in avtoritarnega reda v Rusiji sta Leninu omogo ili da je lahkoto i vedel nane dr avne prevrate in se po “Vladimir.Iljič-Uljanov -Ljenin SN Prav.tam lastil ruske dr ave Sledil je krvav obra un vsemi grehi preteklosti Bolj eviki so i na elnih v rokov dovolili vsesplo en po ig ra deja nje in uni enje tako v ane me anske kulturnosti in civili acije ra unajo da bo na ra valinah preteklosti sama od sebe v nikla socijalisti na dru ba bodo nosti Medtem so organi irali sovjet sko obliko dr avnega ivljenja ki je Leninova i ra ita duhovna las tnina Prihodnost pa bo poka ala ali se politični parlament lahko nadomesti s strokovnim sovjetskim op J P NNS je menila da ideja sama po sebi sicer ni slaba a ahteva dolgoletno prei ku njo Jedro liberalnega pogleda na Leninovo delo pa je poka al ra mislek o uspehih njegove revolucionarne prakse NNS je i zjavljala da mu je revolucionarni prevrat popolnoma uspel poskus obliko vati socialisti no dru bo pa ponesre il Gospodarstvo je namre po ka alo da se ravna po svojih notranjih silah in da tudi organi irana člove ka in dr avna volja ne more iti preko teh notranjih ra vojnih akonov Zmotnost in nei vedljivost socialističnih teorij se ka e v tem da “ne vidijo pravega človeka pred sabo in ne ra unajo njegovimi povpre nimi ra položenji in nagibi Najracionalnej a produkcija ostane tudi v bodo nosti poslovna in zasebna ker je kljub vsem i zrastkom najcenej a najpopolnej a in najpodjetnej a Socijalna vpra anja pa bodo tudi v bodočnosti spadala v delokrog ra vitega sr nega ivljenja NNS je ato menila da bo gospodarski ra voj v Rusiji el v protisocialistični smeri vendar bo usedlina so cialnega ustvovanja i bolj evi ke dobe učinkovala blagodejno in i zravnavajo e da bodo v prihodnjem kapitalistično produktivnem ra voju Rusije premostili nevarna nesoglasja ki jih vidimo na Za hodu Tudi sovjetska oblika dr avnega življenja in vladanja se ute gne ra vijati v isto socialno smer ki ga na Zahodu ne po namo Prav.tam Prav.tam To bi bila velika pridobitev ker ni re eno da se mora dr avno in javno.življenje.nenehno.ponavljati.po.enem.kopitu NNS.je.spregovorila.tudio bolj evi kem odnosu.inteligence.in kmetov Ta se je i zra zil v stra šni obsodbi ruske intelektualne prete klosti temeljiti o dravitvi nihilisti ne bole ni ki je ruski narod neko tajno misti no silo potiskala v revolucijo in k asocialnosti “Ruska revolucija je uničila stari ruski duh deloma osvobodila po ljedelca in mu dala svobodno politi no ivljenje Koristila je predvsem v agrarnem in du evnem pogledu Zgodovinsko vpra anje pa je kaj je Lenin storil a človeštvo s svojim epohalnim gi banjem in ali imajo dejansko vrednost a obstanek dru žbe številne materialne in love ke rtve ki jih je prinesla in jih e bo rodila ruska.revolucija V liberalnem taboru so bili posebej strankarsko organi irani tudi kmetje in delavci ter malome anstvo Zajemali sta jih Samo stojna kmetijska in Narodno socialistična stranka Stranki Leninu nista bili naklonjeni Kmetijci so ob njegovem odhodu kratko api sali da je Leninovo smrtjo sovjetska vlada i gubila svojega pogla varja ruski bolj eviki svojega najve jega misleca rusko me anstvo pa svojega največjega sovra žnika Narodni socialisti so o Leninu zapisali ve Zanje je bil predvsem i ra it zagovornik revolucio narne diktature diktature poklicnih revolucionarjev organi ziranih v centralnem komiteju obstoje em i samih navdu enih a vsako žrtev pripravljenih prista ev Pri tem mora strankino vodstvo stati nad.njenim.članstvom,.stranka.pa.nad.narodom Prav.tam Prav.tam Pregled tedenskih dogodkov L KL “Vladimir.Iljič.Ljenin NP Kar adeva druge plati bolj evistične revolucionarne prakse so narodni socialisti opo orili na propadanje ruskega gospodarstva in negativni vpliv revolucije zunaj Rusije Z zablodami ruskega ko muni ma so se namre ra dvojile do tedaj enotne delavske stranke kar je oslabilo odporno silo proletariata Kot edini trajni uspeh re volucije pa so videli i vedbo agrarne reforme v agrarno asu žnjeni fevdalni Rusiji A to e dale ne pomeni preoblikovanja kapitali sti nega dru benega reda v socialisti nega Kljub ostremu na el nemu odklanjanju Lenina pa so narodni socialisti pri znali da je bil mo “ki je bre primere v godovini vodil gigantski boj a pravice delovnega ljudstva Neposredno je njegova borba vplivala na ra mere v vseh dr avah na svetu in pripomogla delovnemu ra redu do.uspehov ,.ki.bi.jih.bre z.ruskega.pritiska.nikdar.ne.doseglo Katoliški tabor o Leninu Najbolj animive vsebinsko polne in a namujo e ocene pa so o Leninu i rekli v katoli kem taboru Njegovi sicer nesporni idejni nasprotniki so ga nekako ob udovali Osrednje glasilo Slovenske ljudske stranke SLS S ga imel a največjega ruskega duh po Petru Velikem enega od najmarkantnej ih pojavov moderne zgodovine love tva Seveda je bil zanj diktator nosilec najbolj skrajnega marksi zma oblikovanega po ruskem na činu in kot člo vek ele zne energije in discipline voditelj bre ob zirne protikapita listi ne revolucije Toda a S je bilo pomembno njegovo delo a politično in gospodarsko v postavitev Rusije po kon ani proti revoluciji in unanji intervenciji Svoje poglede o Leninu je strnil takole “Tudi največji nasprotniki bodo Vladimiru Ljeninu pri zna vali uprav sekularen pomen bil je genij Bre njega bi bila divja ne disciplinirana in nebr zdana destruktivna narava Rusov jedva Prav.tam prebolela.veliko.proticaristično.revolucijo ..Znal.je.podirati,.pa.tudi graditi sonarodnjaki so mu prisojali matematični talent Prav ato pa je bil na unaj videti skoro bre srca Toliko žrtev kot njegova re volucija ni ahtevala e nobena in ogromni potoki krvi a namujejo njegovo magovito pot Filozof ni bil Kanta na ilno imenuje hlapca bur žua ije kot pisatelj pomeni malo njegove teorije ne dr ijo ostre kritike toda svoje napake je vedno vso odkritostjo javno pri naval in ni skrival velikih protislovij v svoji politiki Bil pa je mo dejanja in glede energije ga ne preka ata ne Peter Veliki ne Napoleon Kljub vsem motam in protislovjem se je v glavnem dr al vedno ene smeri sovjetske ideologije naperjene proti juridični bi rokratski in me anski dr avi ni veroval v evolucijo marve v re volucijo nekak moderni Pugačov Jemeljan Ivanovi Pugačov vodja vstaje proti carici Katarini II samooklicani car Peter III op J P in v tem o ziru pravi Slovan od Nemcev ima marksistično me todiko Na ljudi je imel nepopisen magi en uprav demoni en vpliv bil je psiholog in voditelj mas ter govornik kakor jih zgodovina malo po zna Velik v zmotah je bil velik tudi v dobrem Stra šno pa ka i njegov zna aj tisti tipični ruski inteligen čni atei em ki mu je po primeru svojih sodobnikov e zgodaj kot mladeni zapadel Krasi pa ga elo njegova velika nesebičnost in osebna skromnost najlep a črta njegovega zna aja in poleg odločnosti klju do njego vih.uspehov Na enak na čin se je na Leninovo smrt od valo tudi drugo vidno glasilo SLS Sž a katero je bila sicer zna čilna precejšnja ideo lo ka ostrina Po njej je umrl Lenin ustanovitelj III internacionale o e in vodja ruskega proletariata diktator Rusije rde i car ali kakor ga e vse imenujejo Spomnila je da ime Lenin e sedem let vedno mo nej e odmeva po celem svetu a vendar se premnogi ele “Diktator.Ljenin.umrl S sedaj ob smrti tega znamenitega mo a magičnega voditelja mno žic govornika kakor jih godovina malo po zna in najbolj radikal nega marksista poglabljajo vanj Sž se je takole Ljeninu morajo tudi nasprotniki pri nati velike asluge in i redne vrline Bre njega je apisala “bi nedisciplinirana ra zkrajajo a ruska na rava te žko prebolela proticaristično revolucijo Ljenin je znal in je tudi druge u il podirati a tudi graditi in kakorkoli je bil velik v mo tah katere je pa vedno rad pri nal in popravljal tako velik je bil tudi v dobrem Poleg odločnosti ki ga je vodila do velikih uspehov ga je pa krasila tudi največja skromnost in nesebičnost Bil je mo de janj in v energiji ga ne preka a ne Peter Veliki in ne Napoleon Ljenina moramo šteti med največje slovanske osebnosti Njegova osebnost bo zavzemala v zgodovini love tva vidno mesto njen pomen.bodo.po znej e.generacije.lahko.nepristransko.ocenile Gornje pisanje glasil najmo nej e slovenske stranke lahko ra u memo kot i ra tedanjih pogledov v SLS na komuni em ko so v njem e videli dru žbeni pojav ki lahko tudi drugim socialnim giba njem ponudi nekatere dru bene in gospodarske re itve O tem je pisal tudi strankin voditelj dr Anton Koro ec In tudi stranka je Smrt.Ljenina S Perov ek Kot se je spominjal član vodstva po uvedbi dikta ture kralja Aleksandra Kara đor đevi a ra pu ene SLS Jane Bro dar je Koro ec slabo desetletje po neje leta o komuni mu dejal naslednje “,Komuni em je potrebno zlo Ja (Brodar op J P mu ugo varjam in pravim G predsednik ja tega ne ra umem Ako komuni em dela zlo ni potreben Ako pa je potreben ne sme delati zla Dr Koro ec odgovori ,Pa tako je Kapitali em se je v svetu a svoj kapitalistični privi legij poslu žil oro žja in tako so se tudi mase ni žjega ljudstva organi zirale in tudi prijele a oro je Bodo a vojska katera se e sedaj pripravlja bo socialna vojska Komuni em ima v sebi veliko dobrega in kar ima dobrega bo pov el cel svet kar ima pa v sebi umetnega nenaravnega bo pa vsak narod vrgel i sebe in tudi ruski narod je tako mo an in drav sam v sebi da.bo.to.vrgeli z.sebe ”.(Brodar imela do Zve e sovjetskih socialističnih republik po zitiven odnos V svojem predvsem avtonomistično naravnanem programu ki ga je oblikovala a volitve v Narodno skup ino Kraljevine SHS marca je posebej ahtevala da se kraljevina zbli a Bolgarijo in Rusijo “ki sta na i naravni ave znici in prijateljici samo odbijati jih.ne.smemo.od.sebe ,.kakor.se.je.to.godilo.doslej O Leninu se na katoli ki strani ni ostro i zra zil tudi profesor na ljubljanski Teolo ki fakulteti dr Lambert Ehrlich V katoli ki reviji a kulturno sociolo ka vpra anja je objavil obse žno ra pravo o ruskem bolj evi mu Za el jo je s kratkim pogledom na Lenina ned vomno i zjemnim pojavom v godovini človeštva “Njegova tvorba ruski bolj evi em nudi vsem godovinarjem sociologom politi kom psihologom veroslovcem in pedagogom animiv problem a ra ziskavanje Po Ehrlichu Leninov pomen ni bil v tem da je revolucijo ru il staro Rusijo Njegov pomen je bil ta da je sku al po revoluciji vso resnostjo uresničiti Marksov sociali em ki so ga socialisti drugje samo teoreti no agovarjali V tem je bil i viren virtuo en saj je i vedel komunistično utopijo v največji dr avi v največjem slogu in matemati no natan no kot da bi risal geometri ne like v teoreti no matemati no knjigo Tu je poka zal du evno kapaciteto in inteli genco ,.ki.je.prej e.ni.bilo.v.ruskem.vladajo em.organi zmu Ne le v katoli kem taboru temve v celotnem slovenskem kul turno političnem prostoru pa sta i stopali ra zmi ljanji ki ju je Le ninu namenil teolog lo of in eden vodilnih kr anskih socialistov v dvajsetih letih France Terseglav V prvem ki ga je objavil v glasilu kr ansko socialnega delavstva P je Lenina bre omahovanja Perov ek Ehrlich Prav.tam o zna čil a enega največjih mo modernega človeštva človeka ve likimi napakami in velikimi vrlinami gore ega bojevnika a pravice atiranega ljudstva velikana kakr nega stoletja godovine le redko rodijo Kr anski socialci ki odlo no odklanjajo bre bo ni duh bolj evi zma ki mu je bil Lenin voditelj se klanjajo njegovi osebni veli čini plemenitim namenom in ogromnemu delu eprav spomin na bre tevilne rtve ruske revolucije to sliko stra no kal in jo pusti odsevati.od.krvavorde egao adja.v.demoničnem.lesku Terseglav se ni mogel sprija zniti divjim bre zboštvom ki ga je Lenin vase vsrkal marksi mom V Leninu kot marksistu pa je videl vso bre ob irnostjo fanati no v svojo idejo verujo ega loveka agovornika bre ob zirnega marksi zma do konca Tako ga je usoda ki je hotela ma evati vse tristoletno gorje krivice in žrtve cari zma v enem trenutku i zbrala a stra šno orodje v bli žnji prihodnosti ko je nih e ni niti slutil Kajti Lenin je bil a to nalogo predpoklican po svoji orja ki energiji neuklonljivi volji in neomajni veri v sociali em obenem pa po svoji nesebičnosti in vdanosti stvari ter ideji ne da bi.iskal.sebe.in.svoje.koristi Na vpra anje kako je Leninu uspel revolucionarni podvig da je avladal nad ogromno Rusijo in ji narekoval svojo voljo je Terseglav odgovoril da to lahko stori samo genij Genij dela ude e ki i virajo i globin njegove nei črpne mo žnosti ustvarjanja so mu od Boga dani in premagajo vse ovire A pri tem je bilo v Leninu nekaj de monsko genialnega tako kot pri Petru Velikem To je ljudstvo i zra zilo s tem da je oba imenovalo Antikrista “Bila sta pa oba tipična Slovana du o v kateri se skrivajo nei glajeno najve je strahote poleg najve jih dobrot Vendar pa sta se visoko pov dignila nad slo vansko mehkobno lenivost bre zbri žnost in črnogledost ter la F .[rance T erseglav],.“[Uvodnik.z.dne.21..januarja P Prav.tam na delo oba sta cenila metodično znanje se nista brigala a ugo vore predsodke in pomisleke ter sta funkcionirala točno kakor ura To potrebno bre ob zirnost in krutost jim a je dala njihova na rava,.rojena.ob.mejah.Azije Terseglav se je avedal da Lenin ni odstranil samo ruskega impe ratorskega absoluti ma temve je ra drl tudi veliko dobrega Toda gradil je tudi na novo To da Rusija sredi po ara najve je revolucije karjihpo na love tvo ni gorela dasobilenjenei gubesora merno majhne dajesovra nikinisora kosali temve dase edaljeboljdviga do prej nje mo i je asluga tega i rednega mo a Niti ruska me an ska inteligenca niti delavec ali mu ik s svojimi obi ajnimi mo mi te dr ave ne bi re ili i mete a revolucije pa pa bi jo e bolj pogre nili vanarhijo AnarhijesojoobvarovalisamoLeninovostri hladnira um njegovavelikadelovnasposobnost osebnapo tenostinjeklenavolja ki se ji je moralo vse ukloniti bodisi v nasprotnem bodisi v lastnem taboru Ljenin je bil Slovan je aklju il Terseglav Zato tembolj u timo da je njim i gubila Rusija mogo nega duha kakr nega dolgo dolgo ne bo ve imela in njo vse Slovanstvo Svoj drugi prispevek o Leninu v katerega je vgradil mo n teo lo ko lozofski naboj je Terseglav objavil v glasilu levega krila kr anskosocialnega gibanja S Za el ga je s premisle kom ra zmerja med genijem in svetnikom Poudaril je da je svetnik kolikor je sploh mogo e etično popoln Dobro ki ga udejanja ne uveljavlja na ra un drugega dobrega I vira i dobrega poslu uje se samo dobrega in rodi samo dobro Seveda tudi v svetniku obstaja notranji boj vendar se vsak boj kon a vsestransko mago dobrega Druga e pa je pri nesvetni kem geniju njegovo pot vodi velika no tranja neskladnost i katere i vira nesomernost njegovega ivljenj Prav.tam Prav.tam skega dela do svet Tak genij je enostranski njegov etos ni dovr en velik je v dobrem in obenem velik v zlem Del njegove biti je v popolnem neskladju vsemi drugimi in ra vit do velikanskih ali kakor pri Leninu naravnost po astnih ra zmer Svetnik ki deluje po nebe kih silah kot orodje v rokah Večnega je človek navdiha elementarne sile in neustavljivega vpliva medtem ko je talent člo vek neumornega urjenja prera unanih metod in v ztrajnega po as nega uveljavljanja V njem ni tiste velike notranje napetosti ki vlada pri na ajih i katerih se ra vijejo tako veliki svetniki kot demonski geniji In v tem pogledu je Lenin nenavaden pojav v najvi ji meri ki je dru eval intuitivnost in elementarno mo genija metodi nost in v trajnost talenta moralno v nesenost a svojo amisel bodo čega love kega so ivljenja in skoraj popolno pomanjkanje eti čnega ustvovanja.glede.na.sredstva Terseglav je tu opo oril da a Lenina niso obstajali posame niki usoda posame znih oseb njihovo gorje in radosti pa pa samo člo veštvo velike mno žice celotna dru žba V splošni socialni blagor in v popolno dru žbo prihodnosti v to da se more in mora dosei je verjel s strahotnim fanati zmom V tej veri sami na sebi je bil ogro men etični nagib Leninova ahteva naj posame znik dela le a ce loto da misli bolj na druge kot na sebe da svoje koristi ne loi od splo ne ni bila motna saj je stremela k dosegi najpopolnej e stop nje so ivljenja ljudi na osnovi socialne solidarnosti Eti na mota Leninovega genija ni bila v njegovem utopi mu ki ga je le privedel do praktičnih zmot pa pa v tem da je pre zrl kako stremljenje po najpopolnej i dru bi nujno terja upo tevanje vseh in vsakega da ne sme te žiti k splošni koristi ne da bi agotovilo dvig in i popol nitev tudi tistih ki stoje geniju na poti kot podporniki obstoje ega krivi nega dru benega reda ki nevede asu njuje ljudi e so le Terseglav kolikor toliko dobre volje Na vsak na in pa stoji tudi pred genijem pri ustvarjanju njegovega socialnega amisla s plamenečimi bese dami apisana.sinajska apoved:.ne.ubijaj Terseglav je podpiral evolutivni in ne revolucionarni na in dru benih sprememb v smeri sociali ma Ta se namre po svoji kon ni posledici od revolucije sploh ne lo i ra lika med njima je golj v a sovni ra dalji procesa dru bene preosnove Pri tem re ultat dobljen po evoluciji posame nike manj pri adene ali in o koduje ter manj pretrese celotno dru beno stavbo A ra umeti moramo tudi revolu cijokajtidavladaniljudskislojine najobrdatisvojeganagonapo krvavem ma evanju so v veliki meri krivi tudi vladajo i sloji ki se kakor vemo estokrat ne boje krvi da vlast pridobe utrdijo ali ohra nijo Sklicevanje na legitimnost ne dr i vedno ker si to pravo esto krat ustvarijo tisti katerim je v prilog Bolj dr i od skolastikov toli poudarjani o ir na splo ni blagor in na maius malum evitandum Skladno s svojim svetovnona orskim o iroma katoli kim pojmo vanjem godovine je Terseglav evolutivno ali revolucionarno obliko i vedbe dru benih sprememb pogojeval s supraracionalnim dejav nikom o iroma bo jo previdnostjo Zato je demonski genij orodje v rokah usode katere odre enjsko ravnanje je nedoumljivo in nei re kljivo Tudi Ljenin je bil orodje po katerem je Previdnost i vr ila stra no ka en nad stra nimi lo ini treh predido ih stoletij ruske godovine In kolikor etos take ljudi obsoja toliko utimo do njih svojevrstno ustvo skrivnostne gro e e so po svojih sicer njih da rovih veliki Ruski diktator pri enih v buja popolno sovra tvo a druge je bil njihov najve ji odre enik Dejstvo pa je da mora eti no dovr en lovek vsakogar ocenjevati po enakih merilih Terseglav je Prav.tam Prav.tam 5,.op Prav.tam tu primerjal Lenina in Mussolinija ki po bre ob irnosti svojih metod do sodr avljanov kvalitativno prav ni ne aostaja a Leninom Misel da bi lahko Mussolinija ra umeli kot nekakega ahodnega proti Lenina ki naj bi dru il katoli ko latinstvo ali morda ves Zahod a uresni enje svoje protisocialisti ne dru bene amisli je avrnil Mussolini se namre od Lenina s stali a ethosa vsestranske ljube ni in pri ana anja osebam isto ni ne ra likuje Ra li na sta si samo po politi nosocialni amisli Mussolinijeva je romanska indi vidualisti no nacionalna in hierarhi na Leninova pa slovanska so cialisti na ko mopolitska in i ena ujo a unanjih okoli inah njunega dela Lenin je moral premagati neprimerno ve je ovire in po stopnji osebne energije ter osebnem na aju Mussolini je bru talen latinec Lenin pa pri vsej kruti bre ob irnosti tudi skrito mehak nasproti eni sestri prijateljem in otrokom Sicer pa je prav ta stran najbolj agonetna pri Ljeninu je pristavil Terseglav Ne vemo ali mu je neusmiljenost do nasprotnikov pov ro ala notranji boj ali pa se kon ikta etosom tu ni avedal Za vsestransko objektivno ra zjasnitev tako i zjemnega človeka kot je bil Lenin so bili po Terseglavu merodajni nameni usode in okoli čine v katerih so bili uresni eni In kar adeva okoli čine je bil ta največji socialni revolucionar sveta o znanjevalec vesoljnega bratstva in vsečlove anske republike Rus ruski “prostoljudin je v njem videl sebe skrito mo ruske biti poosebljenje njegovih sanj o “bo žjem kraljestvu na emlji Ni pa pri el mo s kr anskim evan gelijem bo žjega kraljestva kot so ga pri akovali adajev Dostojev ski Solovjev Aksakov in slavjano li temve Marksom in ahodno nanostjo po itivi ma zgodovinskega materiali ma in racional i zma..Peter.Veliki.se.je.v.ruski godovini.pojavil.drugi Prav.tam,.op Prav.tam In kakor ob nastopu prvega so padale glave tudi daj le e v ve jem d ingiskanskem obsegu Lenin je ustvarjal marksi em je nadaljeval Terseglav s celim narodom je ravnal kot s te stom ki ga mesi stvaritelj kakor ho e carjeval je bolj kot kateri koli car pred njim Ali je s tem ustvaril nekaj kar bo pre ivelo njegov as.ini z.Rusije.pre lo.v.tvorbo.nove.člove ke.dru žbe ,.pa.je.vpra a nje ki odlo a o Leninovem resni nem godovinskem pomenu O pomenu mo a ki je po svojem umu delovni sili in energiji gotovo velikan kakor je stra en po pomanjkanju tistega etosa ki terja pri ana anje in ljube en do življenja mi ljenja in stali a vsakega člo veka spo tovanje preteklosti upo tevanje sedanjosti ter po asno notranjo reformo duha kot nujni predpogoj vsake vsestranske so cialne.reforme eprav na gornje vpra anje Terseglav e ni mogel odgovoriti je o zna čil temeljne prvine Leninovega dela ki bi jih tedaj e lahko ocenili Menil je da je Lenin s tem ko je v el krmilo revolucije i rok bre glavi in nepodjetni revolucijski inteligenci Rusijo re il pred progresivnim notranjim ra padanjem (neruski narodi pohlepom soseda ob tihomorski obali in eksploatatorskimi nameni antantnih ave znikov Z Brest litovskim mirom in geslom Vojna vojni je po spe il konec svetovne morije voljo a bodo o republiko celotnega človeštva federacijo svobodnih narodov in parlament vsega člove tva pa je postavil temeljne smernice bodo ega svetovnega ra voja e ne bi bilo Leninovega mogočnega sunka tudi ne bi stopila na plan A ija ahtevo po samoodlo bi njenih podjarmljenih narodov ne bi se dvignila Kemalova Tur ija ne bi od Tihega oceana in mon golskih step do afri ke pu ave in ameri kih prerij su nji belega loveka dvignili glav in ahtevali svojo svobodo Leninov prelomni pomen ni v uresni evanju komuni ma kot sistema utele enje te Prav.tam nem ke u čenjakarske teorije je tisto kar je pri njem najmanj po membno ,.najmanj.trajno.in.goli.eksperiment Lenin je posebej a Rusijo najve pomenil kot v gojitelj povsem novega rodu Cari em je v gojil leno hlap evsko ra br dano nepo mi no in potuhnjeno ter korupciji vdano inteligenco Lenin pa je pri silil ljudi k trdnemu in smotrnemu delu k smislu a skupnost pridnost disciplino in samo avest V tem je najve ji dobrotnik svoje domovine Tudi obnova miselnosti in moralnega preobrata v krogu od njega tako neusmiljeno preganjane emigracije ima svoj nepo sredni povod v njegovem nastopu Ruskemu meglenemu in nemo nemu mesijani mu je poka al da je treba delati ne samo bl sti e bi od njegovega dela vse propadlo bo to ostalo Gotovo pa bo pro padel ahodnja ki intelektualisti ni po dekadenci uradnega pravo slavja pospe ševani atei em Leninovo fanati no protikr anstvo napoveduje novo ivo dejavno kr anstvo Ne da bi hotel je Lenin rusko pravoslavje postavil pred problem kako a eti preporod lo veka in dru be od notraj bre samodr avnih bergel v pomanjkanju in boju kot je prerodilo love tvo kr anstvo pod Neronom Kr an stvo v Rusiji ne more propasti kljub vsem ateisti nim orgijam Kom somola religio ni ut se v teh ra merah lahko le poglobi Z vero v ruski kr anski prerod je Terseglav aokro il svoje ra mi ljanje o Leninu demonskem geniju eti nim nagibom socialne pravi nosti slone i na anikanju posame nika ter bre ob irni atei stični d žingiskansko krvavi marksistični revoluciji Na koncu je apisal Ob tem loveku si se s pretresljivo mo jo avedel kak en veli asten Misterij vlada svetu in kako Previdnost vse ravna po svo jih ve nih smotrih Ona ka nuje vsako eti no krivdo lo ini revolu cije se bodo ma evali prav tako kakor je bil ma evan lo in Prav.tam Prav.tam svetovne vojne Nad kom kako in kdaj to je Njej pridr ano Kar je dobro pa ostane in nese sadove Bo ji arhitekt gradi po neodgonet ljivih akonih s stra nim veli anstvom Re tremendae maiestatis Zaključek Z gornjimi besedami so dobri dve leti po prihodu ruskih beguncev na Slovenskem sklenili tedanji pogled na voditelja ruske komunisti ne revolucije Po neje se je bistveno aostril tako glede Lenina kot glede bolj evi ma Vendar so e pred asom nestrpnih opredelili temeljneprvineLeninovegadela i jemnostnjegovegapojava skrajni revolucionarninastop velikanskopoliti nosposobnost neusmiljeno nadgrajevanjedose enegaciljater godovinskora umevanjera voja ki je utemeljil dogodeno Pri tem je potonil en del dru be da bi se dvignildrugiLetoje aeneimelonegativniprednakkisogavideli vrevolucionarnemnasilju medtemkoje adrugepredstavljalovred nostni smisel A dejstva ki so se v Rusiji godila so na Slovenskem sprejemali taka kot so bila s tem pa so iveli tudi ruski begunci ki so svoj drugi dom na li na ahodnem robu slovanskega sveta Bibliogr afija BRODAR J Ob petinsedemdesetletnici mojega življenja v J De žman L S Mohorjeva dru žba Ljubljana Dunaj EHRLICH L Ruski bolj evi em v PEROV EK J P ž S K SHS Arhivsko društvo.Slovenije ,.Ljubljana Prav.tam PEROV EK J žž K SHS J In titut a novej o godovino Ljubljana PEROV ŠEK J S vino ,.Ljubljana TERSEGLAV F 0 In štitut a noveVladimir Ljenin S j o godo t A B G A vice (DN e (GS 924),.Lj ubljana,.Albin.Prepeluh 924),.Ljubljana,.Kon orcij 924),.Ljubljana,.Kon orcij JutrJ 924),.Ljubljana,.Kon orcij.Jutra K metijski list (KL 924),.Ljubljana,.Kon orcij NaprN 924),.Kr ko ,.Zvonimir.Bernot N odni dnevnik (NB 924),.Ljubljana,.Kon orcij N a (NP 924),.Ljubljana,.Kon orcij PrP 924),.Ljubljana,.Kon orcij RR 924),.Ljubljana,.Kon orcij SS 924),.Ljubljana,.Kon orcij.Slovenca S SN 924),.Ljubljana,.Narodna.tiskarna SS Ljubljana Pokrajinsko na elstvo SSJ a Slove nijo S ažS 924),.Maribor ,.Tiskarna.sv ..Cirila 924),.Maribor ,.Tiskovna adruga Moni tor ISH (2016) , XVIII 1, 3{ Izvirni L eni članek Original scientific article GitZ Ruska begunska kriza in njenareševanja B P i klajeni medna odni po k i a i e beg nce o p ed a ljali nepo edni od i na ki ek od ki je ledil e ol ciji lea inponejed aljanki ojniR ikioap ilidomoino o .beg n .be .pa nega a a i eli eliki.bedi.in.pomanj kanj ki poblem pajepo emoinopeegalmoiob ojeih hmanianihoganiacijTdi einaR okijeaoi enalana Slo en kem jedolgo i ela ne ejenih a me ahin e ini Polo aj kihbeg nce inh mani a na logaka oli kece k ep ina a e i em obdobj na la pod d obnogledom lo en kega i ka ki je epo ebejpod obnopo o aloobi k kofaJegli a ba akahp iKo lod o kje je i elo eliko kihbeg nce na anjenih Lj bljani C b d beg nci mig acije ka emig acija ka oli ka Ce ke Jutro Slovenec Slovenski narod UDK Russian Refugee Crisis and Its Possible Solutions Ab ac The co o dina ed in e na ional effo fo ef gee protection ere.a.direc espone.to.the.Russian.eod that.had follo ed he e ol ionand he b e en Ci ilWa TheR ian ho had lef hei homeland li ed in e ile i h no legal igh ingeamie anddepiaiona heR ianpoblemcleal e ceeded he capaci ie of he e i ing h mani a ian o gani a ion Di.cult.circm stance and.poe similarla.icted.the.majoi D Gia Zadnika znan ena odela ka je a i ko alka na In i a civiliacijo.in.kl o..E-nalo v:.gita.zadnikar@icki 33 ofhoeR ian hofond efgeinSloeniaThe iaionof heR ian refgee and hehmaniaian roleplaedb he Roman Catholic Ch ch in tha period came unde the po ligh of Slo enian p e The lae ga e detailed epo of Bi hop Jegli ii o heba ack a Lj bljana cen al ain aion heeman Russian efugees.had.been.ho ed Kd efugee migration Russian emigration Roman Ca holic.Ch ch Jutro, Slovenec, Slovenski narod 000 “Zakaj smo prišli v Ljubljano? Sam ne vem, kako bi odgovoril na to vprašanje. Šli smo pa{ v smeri najmanjšega odpora. Drugod so bile precejšnje težave z vidiranjem potnih listov. V. Isajevič, Velika setev Jutro, 6. januar 1926 Begunci, ki postanejo migranti V.Kraljevino.SHS o.p e.ečje.organizirane kupine kih.emi gano pipele le medjgoloankimime ikiope jela eje eilo kihemigano obiliBeogadZagebNi Skopje Mo a O ijek in di Lj bljana V em obdobj o e poja ili dip ipok imednaodne aiebegnce ki oped aljali nepo edno eakcijo na ki ek od ki je ledil e ol ciji le a d a ljan ki ojni ki je e ol ciji ledila in eliki lako i Feb a ja Huda ka.lakoa letih ki.je.priadela.pred em.območja ob eki.Volgi.inU ral u,.je.terjala eč.kot.pet.milijono i ljenj je G a Ado p ed ednik Medna odnega odbo a Rde ega kiapialLiginaodo opoloaj io kihbegnce ki be panega a aiijo hdie iniinjopo alnajpo edjeko edinanadnacionalnapoliinaa oiea monaeii poblemkijeoinopeegelmoih manianihoganiacij Liga jeag a name oViokegakomiajaa kebegnceime no ala F id jofa Nan ena Beg nci o bili em obdobj a mljeni kopoamenikiki ojimbileod eepoliinepaice pelipa o di a adi ekonom kega pomanjkanja P a ekonom ka beda be g nce in e a no nadaljnjega nanci anja h mani a ne pomo i a p ed ednika Medna odnega odbo a Rde ega k i a nena adnje di podb dila da je ap o il a po edo anje Lige V ni e domo ino pod bolj e iki je bila a ke beg nce po li i no p oblema i na in po ledi no ne p ejemlji a njiho o klj e anje p ecej ape in nacionalno homogene lokalne kupnoi paeanocelo oodnih loankihd aahkojebilaJgola ija Temeljni cilj medna odne k pno i je bil a o p ed em olaj a i njiho o apo lo anje e jim omogo i i nadaljnjo mig acijo d aekje bi aoimeli emono iNajejooiojepiem p ed a ljalo pomanjkanje akon ke a i e ka je onemogo alo p e selje anje kih beg nce po E opi ki je bila nedolgo p ed em a deljena mejnim nad o om po nih li in R ki beg nci ki sobilibe ponihli in akonisoimelimono idabipooali in obodnopehajalimedd aami Nanseno pogam a ie beg nce seje aoo edoo ilna o dabibeg ncemomogo il nadaljnje p o o gibanje J lija je bila na med ladni konfe enci pejeaodloie o edbipooalnihdokmeno ako Skran Long Skran RUSKI BEGUNCI MED VAGONI TOVORNEGA VLAKA, 1919. Vir: http://www.ruskerealie.zcu.cz/r2­5A.php.  imeno anih Nan seno ih po nih li in ki bi beg ncem omogo ali p o o gibanje in p ehajanje meja a adi d i e d ine ali i ka nja apoli eNaneno ciljjebil agooiibegncempo op d ae kje bi seimelimono samipeiljai njego po g am pa naj bi beg ncem pomagal da bi po ali mig an i in em ami deja no e e ali oj polo aj e bi beg nci lahko po ali mi gani podakomnaemdabio onoi agooilonjihoo ekonom ko amo ado no bi bilo njiho o p a anje eno a nejeeiiUinkoiaeie aignan oinpomanjkanjejebila p ima no p epo nana obodnej em p ehajanj meja in kon i n i anem gibanj Nan en Torpe Naneno i emponihli in abegncejeped aljalp posk ešeanja praanja.na.nadnacionalni ravni.e posk a reeanja no anjih proisloij d žanega i ema nadzoa gibanja loje api opk a iibegnce ki ejeo edooal p red em na omogo čanje obode gibanja po ame nikom ko oblikipoadeli epiikabeg nkegabemena e obeg nci lahko po ali mig an i je bilo njiho o p a anje a mljeno pi vrsti.kot.potreba.po agotoi vi.ekonomke amoadostnoi –.mogoče.in.lažje ešii O begu, prihodu in življenju v novi domovini V aknihokoli inah o leihR iko beg nciinemigani opali di loenkipoliinid beni nan enikl ni in nena adnje medij ki p o o Po no o domo ino in oje ob enje p ihoda in i ljenja jini na Slo en kem o o sebnih a ja vno obja ljenih i po edih na orno opi ali trije ki emigrani p eda a elji na Uni e i Lj bljani V Lj bljano me je p i edla cela a elikih dogodko ki o a b kali ocean e op skega o sobi o pa kega i ljenja pa di cela a manj ih l ajnih naklj ij pi e Nikolaj Mihajlo i B bno eden odilnih p ed a niko ke emig acije Slo eniji pokojeni edni p ofe o ljbljanke nie epedempadolgoleniin di al nipo fesokije ke nie eVLjbljani sejep imdillea ko je lakompooaliOpaijenaDnaj enda m aka šena mielnipilo dam bo ojenoo ai Ljbljaninedameeca em e kon a i bljan ske ni e ploh e ni oje i ljenje ko e in d a ljan b a ob ajala pokojeni edni p ofe o lj ske slo an ske d a e ki le a J Pa v.tam Pa pojdimo v Jugoslavijo! “Ni.težko.odgooriti.na praanje akaj smo li.iRusijeNaj.od goo akegapoamenikaeako aia emeljo ane ednoii To o žiljenjski.pogoji,.nered.in.brepravni.poloaj,.ki.ga.je aki ila bolj e i ka lada dodaja Va ilij I aje i ak a pogodbeni docennaTehnikifaklei EniolinaJaponkod gi Pe ijo Afgani stan na Fin ko po Belem ali rnem moj La vijo ali na Poljsko li o.pe laki,.na.krovih.parniko Vako ed o.jim je bilo dob o Meni e je po ečilo odpeljai e lakom e polj ko mejoKako mo li oje paanjeVonjaodKijeadoLoaje ajala dni name o Vo ili mo e ma anih agonih b e hane,be oploeinbe ode zalokomoie žagali mo ami a e ele zni ke p oge in črpali odo i odnjako Med potjo smo igbili.13.toarie oje.potoanje.opi uje.Iajei Prihod Lj bljano je bil a ečino R o golo naključje ka I a je i na o no opi e na lednjimi be edami Zakaj mo p i li Lj bljano Sam.ne em kako.bi.odgo oril.na o pa anje li smo.pa smeri.najmanjšega.odpora..Drugod o.bile.precejšnje.teae i di anjem po nih li o Med po jo o li ali da je na ala nekje j žno.od eškosloake.noa loanka.d aa imenom.Jugosla ija Ke o R iji li ali ma ikaj o dogodkih na ahod o e pon ano odlo ili Pa pojdimo J go la ijo li o nadalj je I a je i e poi kali Pragi.jugo lo an ki.kon ula Na.kon ula ga je srbski uradnik praal “Kaj.hoče Odgooril.m jeda i m a.Jugoslavijo“Ko.je.lial,.da em.R mi.je.takoj.prikrbel.i m in.smo li Jugoslavijo V.Ljubljano e.je.napotil ao e.poja Pa v.tam Pa v.tam Pa v.tam Pa v.tam Pa v.tam nj je ke em li al da eje ano ilano a ni e a Tojebilo lea V i imamo ebi p ed em panje da bomo e enk a ideli R ijo a konec api e I aje i Lepa je Slo enija oda na a domo ina ni e dinamjedobomedbaiSloenciVakdokiimae ohico d e ne ilegoji ebi odobinico kek l ein kih adicij ki om o alein pa da ebo dion dele il elike e e kibo neko niknila i po ep ane in k jo namo ene ke nji e “Nikoli e ni em brigal a politiko o ebnem api a a nik Jutro dodaja Nikolaj P eoba en ki dolgoletni leko a ki jeikinponeje dii ednipofeo kegajeikain aejeknji evnosti.na.ljubljanki uniei Toda.razmereki ladajo.na uni ei Mo ki “mi enda ne.do oljujejo da.bi e vrnil.domo epa e Ljbljanipo iko d gidomoini m ekema eialne ameein akdanjiboj apeiejenep ajo eliko aa a znano e e.domilim ega,.ka em.dožiel erig i lic je dolge e thalerhof kih g obo neprilik doktoratom in docen o utim da o e e šibe in nadloge mojega i ljenja a p ustile meni eno amo dno oljo p emagai e ap eke ki jih e.imam.na oji.akadem ki.poi Slovenec: “Odrešenik sveta, reši Rusijo!” Težke.materialne.razmereki.jih.opi uje.Iajei o.močno azna mo ale i ljenje in delo anje kih emig an o na Slo en kem Pa v.tam Pa v.tam Pa v.tam Ose J Pa v.tam Pa v.tam VeinaR ojenaSloenkemdolgo iela ne ejenihameah in e čini Pred a niki ke emig acije o ojim p ihodom e deloanjemin ajanjempole kljbem idano ana mo ali k l no in nan eno i ljenje na Slo en kem Slednje je mogoeanai di anikihi egaobdobjakiokaalipoda jeno.nad enje.nad.o ei vijo.in.napredkom,.ki o.j na.področje znanosti.in.kl e vnesli ki.emigranti..Lokalna ka tematika obliki pa anja na stani e in polo aja kih beg unce na Slo en kem pa je p ed a ljala di pope i e lokalnih poli i nih a prao.emer.naorno.pričajo.izbrani apii osrednjih.loenkih a snikih Slovenec je ako feb a ja obja il ob e en p egledni lanek o polo aj kih beg nce namenjen p ed a i i pomo i ki a jo kimbeg ncemnamenjalaVa ikan pa dika oli kace ke naSlo enkemKo o ahodnoE opopibealip i kibegncije pape Benedik XV tako Slovenec takoj o gani ziral podpo o anje Pape Pij XI eliko nemo nadalj je o plemeni o delo e.pie asnik,.po.njunem gledu.pa tudi.kofje.in.drugi.katoliki k ogi eliko lj be nijo in po o alno jo podpi ajo R e Va tikan.je a.ešeanje.prošenj kih.begunce ustanovil.poseben ki oddelek kim beg ncem o bila ko pi e Slovenec na apo lago eilnacekenapolopja imkakaolikad apa opo o alno podpi alain d e ala e je e ilo kihbeg nce B gle z,.Seljak,.2008;.Zajc,.2015;.CindriG dina,.Pagon Zadnika S, Pa v.tam Pa tam..Pi tem.naj.bi e e.posebej.izkaal.belgijski.kardinal.Di Jo eph Me cie ki naj bi po na edbah Slovenca ce k enimi bi kami d e al kihi oko olce v.in.podpiral.tudi.drugeR e Pa v.tam Podpoa e i imen loekoljbno i dh k anke usmiljenoi in lj be zni in je tako elikodušna da naj bi celo rim ki dopi snik kega a snika Novoje Vremja i zrazil.obaloa nje da o med podpiranimi nekatei p emalo k an kega mi lje nja VVaikan o ao ako Slovenec elo dob o e nanjeni polo ajem kih beg unce in a zmerami Rusiji Ra zme e nji hoidomoinio ajajoneaneineneomogoajo ni eejem e vil ljudi e bolj alostna je moralna beda ke bolj e viki po e bnomedmladino i emaino iijobrezbožno innemoal no epiše Slovenec P i na je vlada nekoliko po k bela a ke beg nce ko nekako od kodnino a dena no in d go pomo kae o je S rbija nekdaj p ejela i Rusije nadaljuje Slovenec Nekateri.Ri o.dobili.nižje.d avne l žbe enda je.bilo e.o tako malenkostno da je tudi na Slo en kem med Ri eliko bede in.pomanjkanjaa zme e.med kimi.beg unci.opi uje a snik Lj ubljan ki kof Jegli je kim beg ncem ako Slovenec e e k a poka zal eliko naklonjeno Veliko mo alno podpo o in ola bo jim je po da ja a nik naklonil em da jih je obi kal di iomanihbaakahpiglanemkolodo R kiemi ganiki o Lj bljanopili beg nkem al le ona m e dobili dovoljenje me ne ob ine da e na elijo le enih ba akahnaMa a yko ice i V zap čenih oja kihba akah ne kdaj namenjenih ojnim je nikom o a o i e na li ki emi gani ehd benih sloje najalinejoiobabopa di a nolikih poli i nih p ep i anj in pogledo na ko e ol cijo Pa v.tam Pa v.tam Pa v.tam Z o i rom na oliko bedo kega na roda p ipo o a e i o e ka oli anom dih Od e enik e a e i R ijo Sam e i o e ak dan pona ljaa dih ”.Pa v.tam in d a vljan ko ojno Škofa Jegli a ki je feb a ja obi kal ba ake je ob obi k p rejel in p remljal ki polko nik Dimi i je edaj komandan ba ak Odbo kih in alido je ob ej p i lono ipiedil lano no ejo nakaeije kofapodail polko nik Seljanino ki je i ja il da kofa p ed a lja ko p ed a nika eegao ea ako Slovenec kijepoebnipoko ielj kih beg nce Jegli i je ogledal ano anja kih beg nce a ih ba akah ki,.ko apie asnik “ne.dajejo adostnega a a.niti.proti.dej niti.proti.ma V.tesnih.siromašnih stanoanjih stanujejo.odli čne ke d žine nekaj študeno in intelektualce V barakah elikie iniiijo keenkein doemedemkoped aniki kih in elek alce op a ljajo na adna e ka dela k hinji V i p ebi alci kih ba ak po da i Slovenec o i okega go a po d a ljali elikim e eljem in po o anjem polni a panja da jim bo obi k olaj al moralni in gmotni polo aj Di dodaja a snik da.je tudi.med.loenkim.prebial om.eliko.e čine A.beda kih.beg unce je e ečja ke si.ko tujci e žko.najdejo a l žka in pomo i Velika je di d e na po o ke jini najdejo malo a umeanja.in o utja Zato.jepoudarja Slovenec e kega in na odnega ali a edno da bi e bolj animali a ne e no R ijo in.a ke.begunce “Pa atoda.bi e.poživilo.animanje a.ne ečno Rusijo e api e a snik je bilo pi ejenih e dob odelnih predaanj.o.Rusiji,.p o.med.njimi.je.bilo.predaanje.Frana.Grica op eganjanjk an a.v.Rusiji i ljenje kih emigrano barakah pi Žele zni ki postaji Lj bljani p egledno opi e Pee Boi o be edil Iz življenja ruskih emigrantov v Ljubljani ..Boi o S Pa v.tam Zadnika Slovenski narod: “Komedija s političnim ozadjem” Od i Slovenskega naroda jebilpiakoanoodloeninogo en V e aj njem Slo enc je i el lanek ki ga po ena lo en ka ja no ne mepe ei ke jin dinaa no eklaanendoka kako ni kojepadlademo ali i ana ah b na hina kainfa i ej kad ba d o i ka ke klike ok og lj bljan kega kofa Slo enec gla ilo i e anke ki je do ledno o a ila in p eganjala e ka je di alo po lo an ki edane nemoe ajii ojega o a adoSbo inR o pieopoloaj kihbegnce akodamoa akokoli kajpo enolice adeiod am daje akahina inana lo en kih leh ploh mogo a Na elno api ejo Slovenskem narodu e ne.milijo kajai ioko.pemijo.na.nalo imkega.papea.in njego ih diho pa pa jih anima p ed em adnji od a ek ega hina kegaelabo a a ka e em Slovenec po o a kakoje i okigo lj bljan ki kof Jegli obi kal ke beg nce i oma nih ba akah p i kolod o kje o ga p ed a ljali ko po ebnega pok o i elja kih beg nce Ob ej p iliki ako Slovenski narod obojda ipe bi alci kih ba ak po d a ljali i okega go a elikim e eljem in po o anjem polni a panja da jim a obi k olaj a mo alni in gmo ni polo aj Pomi li e kaj e je oblj bil a i oki go bednim inne e nimR om oogo eni Slovenskem narodu epa e imeli pe le p ed no om i oma ne ba ake kih beg nce nada lj je a nik lank Komedija s političnim ozadjem e e ele daj pomnilidabijihbilo ebaobikaiin faamiok ankiljbeni p idobi i a kle ikali em Ni i kle ikalna p eda anja ni i kofo ki obiki aopomnenj anikanemoejopopaiineloekihde janjkijihjeSLSnaSloenkem ageilnadR i SN SN J, Eki encialneeae kihemigano naSloenkeminhma nianipok i hakaolikeceke o ikaniobliki lahkapo alienaodem aaopinooba naanje nailno amedijko k ajino ki je na Slo en kem do akala in p emljala di po e ol cionani al keemigacijeR iki oi d aepobegniliped magoioRdeoamadokinio eleliiei boljeiineme im alipa ojihi domoineignale oje keobla i obilina aek begnciPomo ojimndilealinehmanianeogani acijeki obile ano ljenemedinpop i eo ni ojnipa ao dabipomagaleeeaibegnkekieVnapoj njihoimipi akoanjie einaR oni nila domoinonakahmaniane oganiacijeniobilepipaljene aoejepojailapo ebapod ga nem nadnacionalnem p i op Si em po nih li in a beg nce kigaje peljalNanennibiledin enle aoke je ajalda e mednaodnakpno o edooinaeeanjebegnkekie po mojopo egapeokaljdiname odabigoljdo aljalahma niano pomo eme di ao ke je asoma omogoil nanci anje o nih mig acij i dajanjem po ebnih po nih igo Nansenoeponeli inekijihjepinalo d a o leih ped a ljalepime pi opak a iibeg nce kije emeljilna o bodi gibanja po same nika ko obliki ki je omogo ala inko i o poadelie bemenamedd aamiSali ejedelomaodaalo i o e njo po libe ali aciji nad o a gibanja ki o jo le ih elji po popolni kini i nad o a i mo in po nih li in enci ke beg n ke k i e e k a i ka ale po ame ne d a e Bibliografija BORISOV P I i ljenja kih emigrano Lj bljani Ko lonija kih emig an o ba akah p i Kolod o A hi Rep blike.Slo enije.III BRGLEZ A SELJAK M Rusija na Slovenskem Lj bljana ICK CINDRI A Anatolij Ignatjevi{ von Špakovski, Lj bljana Znan ena aložba.Filoofske.fakultee GRDINA I PAGON N Ruski album: veliko prijateljstvo v slikah, Lj bljana ICK ISAJEVI V Velika e e Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko le nik e ilka Lj bljana Kon o cij J a LONG K “When efugee stopped being migran Mo e men labo and.humanitarian.protection Migration Studies LONG K “Eal Repatriation Polic Russian Refugee Re n Journal of Refugee Studies, NANSEN F Russian Refugees: General Report on the Work Accomplished up to March 15, 1922 Leag e of Nation Doc umen CM OSET Akadem ka ka ie a Nikolaja Fjodo o i a P eob a en kega Monitor ISH ,.XVII SKRAN C Refugees in Inter War Europe, O fo d O fo d Uni ei P e . TORPEY J C The Invention of the Passport: Surveillance, Citizenship and the State Camb idge Camb idge Uni e i P e ZADNIKAR G R ki emigrani a opi snih bojih na Slo en kem Monitor ISH ,.XVI ZAJC N Jezikovne etude, variacije in rime A. V. Isačenka, Lj bljana,.ICK Jutro J Lj bljana kon o cijJ a Slovenec S ,.Lj bljana,.Ljudka.tikarna Slovenski narod SN ,.Lj bljana,.Na odnai karna Moni tor ISH 201 , XVIII. 1, 47–68 Izvirni L eni članek Original scientific article DK Vplivi ruske emigracije na delovanjeljubljanske Opere med obema vojnama Izvleček Ko so dr/ benopoliti ni dogodki 0 Rusiji med leti in po0 ro ili mo no emigracijo umetniko0 so le ti iskali mo nost delovanja in pre ivetja tudi 0 Ljubljani in Maribor/ kamor so ve inoma pri šli i Beograda Pri ujo a tudija opo arja na obseg ruske emigracije 0 ljubljanski Operi in njeno dinamiko na ra li ne umetni ke profile in posame nike ter se primarno osredoto a na operne pevce Ruski pevci so 0 Ljubljani ve inoma delovali le se ono ali dve redki dalj i as vendar so asedali vo dilne vloge in bistveno pripomogli k umetni škem/ ra voj/ usta nove Prispevek odpira tudi tevilne i to nice a nadaljnje pro/ evanje tega dela godovine ljubljanske Opere in njene od visnosti od splo ne kulturne migracije o iroma emigracije ruskih umetniko0 med obema vojnama Ključne besede Opera 0 Ljubljani kulturna migracija ruska emi gracija,.operni.pevci UDK The Impact of Russian Emigration on the Ljubljana Opera House between the Two World Wars Abstract: One of the consequences of the socio-political situation in Russia between and was the hea0 emigration of artists Prof dr Darja Koter je predavateljica a predmetno področje godovine glasbe na Akademiji a glasbo Univer e 0 Ljubljani Sodeluje tudi 0 pro gramih in projektih ra ziskovalnih skupin Akademije a gledali e radio lm in televi ijo ter Filo ofske fakultete Univer e 0 Ljubljani E naslo0 darja.koter@ag.uni-lj.si 47 Some of them sought emplo ment at the Ljubljana and Maribor opera houses where most of the artists hailed from Belgrade The article describes the d namics and e tent of Russian emigration as well as the variet of artistic pro.les and individuals emplo ed at the Ljubljana Opera focusing primaril on the opera singers Alt hough the vast majorit worked in Ljubljana onl for a season or two rarel longer the Russian arrivals pla ed the leading roles in opera performances and made a signi cant contribution to the Opera’s.artistic.development The.article.suggests.further.possible studies on the histor of performance at the Ljubljana Opera and its dependence on general cultural and in particular Russian emi gration.between.the.two.World.Wars Keywords: Ljubljana Opera cultural migration Russian emigra tion,.opera.singers 000 Multinacionalnost v ansamblu ljubljanske Opere po prvi svetovni vojni Narodno gledali e 0 Ljubljani 0 čigar stavbi je bil med prvo sve tovno vojno Kino Central je e pred koncem vojne jeseni nova a ivelo Stavba je poslej gostila le opero in balet saj je Drama dobila svoje prostore 0 nekdanjem nem kem gledali / Za obudite0 slovenske Talije je poskrbela skupina kulturno o ave e nih anesenjako0 dr/ ena 0 tako imenovani Gledali ki kon orcij ki se je ob pripravah na samostojno dr avo avedala pomena nacio Projekt t P je so nancirala Javna agencija a ra iskovalno deja0 nost.Republike.Slovenijei z.dr avnega.prora una nalnih umetni kih institucij Zbiranj/ sredste0 a vnovi no delova nje Drame in Opere ni potekalo bre organi acijskih in denarnih te a0 ato so se člani kon orcija obrnili na slovanske brate ehe in Hrvate ki so 0 soj/ pri akovanja konca vojne in ustanovitve slo vanskih dr a0 velikodušno priskočili na pomo Med glavnimi or gani atorji in po navalci gledali ke scene je bil pri iskanj/ ustre nih kadro0 posebej dejaven pisatelj publicist in vsestranski kulturnik Fran Govekar ki si je pri adeval pridobiti igralce pevce baletne plesalce člane opernega orkestra in zbora re žiserje scenografe in druge bre pogojno potrebne gledali ke pro.le Ker je bilo sloven sko gledali e tik pred a etkom prve svetovne vojne prisiljeno a preti svoja vrata njegovi akterji pa so se 0 vojni vihri ra pršili po boji ih in drugih gledali ih je Govekar a el tako reko i ni o i roma bornim tevilom primernih kadro0 Odlo il se je trkati na vrata ra zličnih ministrste0 in uradnike prepri evati da so i dajali dovoljenja a dopuste vojakom umetnikom epra0 je bil pri tem do dolo ene mere uspe en tak en na čin zbiranja umetni kih moi ni bil adovolji0 ato se je trudil e po drugih poteh Tako kot e ve krat dotlej so se Slovenci obrnili na bratske ehe ki so nam bili pri narodnostnih pri adevanjih 0 orniki in 0 pomo e 0 stoletj/ Odtlej so številni ehi in e ki Nemci kulturniki učitelji in drugi na li na Slovenskem primerno okolje a svoje delovanje predvsem ato ker je slovenski narod svoje olske sisteme i znanih ra zlogo0 i grajeval i jemno po asi kar je pomenilo da se je bilo potrebno a umetni ke poklice olati na Dunaj/ 0 Pragi ali drugje Posledično je bilo do prve svetovne vojne na doma i umetni ki sceni komajda kaj profesionalno olanih kadro0 Umetni ka scena je temeljila na talentiranih in i urjenih diletantih Med večno iskanimi poklici so bili tudi glasbeni pro li in vsi drugi pove ani gledali ko umet Koblar nostjo Ker gledali ki oli ljubljanskega Dramati nega dr/ tva ustanovljenega leta zaradi pomanjkanja profesionalnega kadra ni uspelo 0 gojiti dovolj mlade i glasbeno-gledali kih pro lo0 ljubljanski Glasbeni matici pa do konca prve svetovne vojne kljub pri adevanjem ni uspelo ustanoviti konservatorija in njim ustre znih učnih programo0 so slovenski talenti e naprej odhajali na olanje drugam se 0 novih sredinah asimilirali in se preredko vra ali 0 doma e okolje V danih ra zmerah je bila migracija umet niko0 0 slovenski prostor spodbujana in dobrodo la Je ikovno kul turno in dr/ žbenopolitično so bili a na e območje najprimerneji ehi ki so bili med umetni kimi pro.li 0 svojem okolj/ tudi tako številni,.da.jih.je.ekonomska.sila.potegnila.v.migracijo Tudi Fran Govekar se je dobro avedal prednosti e ke de ele ki je s svojim premi ljenim i obra evalnim sistemom e od nekdaj uspešno valila poklicne glasbenike in druge umetnike Velika kon kurenca je botrovala kulturni migraciji ki je pljuskala proti ahod nim de elam in tudi na slovenska tla Kot pi e France Koblar se je Govekar e na a etk/ leta podal 0 Zagreb in Prago da bi a ljubljansko gledali e pridobil igralce in glasbenike ter druge a gledali e potrebne akterje Potovanja so se o itno spla ala Hinko Nui slovenski igralec in re žiser ki je leta aradi ljubljanske gledali ke kri e tako kot nekateri pevci od el 0 Zagreb je e leta postal vodja ljubljanske Drame Friderik Rukavina dirigent hrva kega rod/ pro liran na evropskih odrih pa Opere I Zagreba se je avgusta vrnil tudi takrat e mednarodno uveljavljen slo venski pevec in igralec Ivan Levar Govekarjevem/ povabil/ se je od valo tudi precej e kih gledali niko0 med njimi baletni mojster Weiss,.2011;.Koter 2;.Weiss Koblar www.sigledal.org dostop in koreograf pra kega Narodnega divadla V cla0 Vl ek ter balerina Hana Klimentova ki sta kmal/ po prihod/ 0 Ljubljano asnovala baletno olo in postala utemeljitelja profesionalnega baleta na Slo venskem Med pevskimi solisti je i stopala dramska sopranistka Zdenka Ziko0 ki je bila pri znana umetnica in je pela tudi 0 Dunaj ski dr avni operi njeni sonarodnjaki delujo i 0 Ljubljani so bili e koreograf V cla0 Pohan ki je na ljubljanski oder kot prvi postavil celove erni balet P I ajkovski Labodje jezero dirigent in re iser Antonn Balatka re žiser Vladimir Marek in ne na adnje scenograf V cla0 Skr/ n ki se je na Slovenskem asimiliral in ostal Ob Zikovi so 0 ljubljanski Operi 0 prvih se onah po prvi svetovni vojni nasto pali tudi solisti drugih narodnosti npr Poljak Hugo Zathe baritonist mednarodnega slovesa odli čen basbaritonist sremskega porekla Nikola Cveji sopranistka hrva kega rod/ Viktorija (Vika aleta ob njih pa nekaj slo venskih pevce0 kot je e omenjeni Levar Leta se je na povabilo Mateja Hubada velike glasbene eminence 0 Ljubljano vrnil sloviti Julij Betetto ki se je dotlej e doka al ble e o kariero 0 Dunajski dr avni.operi Ruski gledališčniki v Ljubljani Vnovi ni agon ljubljanskega gledali a je bil torej mo no odvisen od e kih poljskih hrva kih in drugih neslovenskih umetniko0 ki so 0 prvih dveh se onah ponovnega delovanja gledali a in prevladovali in praviloma asedali glavne vloge Do ma im pevcem in tedaj redkim doma im baletnim plesalkam so ra en i jemoma dodeljevali manj pomembne vloge Ko so dr/ be Neubauer http www.slovenska-biogra ja.si/oseba/sbi dostop Neubauer nopoliti ni dogodki 0 Rusiji 0 revolucionarnem let/ in nato po vnovi nem prevrat/ leta po0 ro ili obse no emigracijo ruskih nanstveniko0 in ra li nih kulturniko0 so le ti opla ili tudi slovenski prostor Med ruskimi emigranti so bili tevilni umetniki operni pevci baletni plesalci instrumentalisti re iserji in scenogra V ne majhnem tevil/ so iskali mo nost umetni kega delovanja in pre i vetja tudi 0 Beograd/ od tam pa jih je nuja peljala 0 Novi Sad Za greb Split Ljubljano Maribor in e kam O ruskih emigrantih ki so svoje ivljenjske prilo nosti iskali 0 Sloveniji je najve nanega i godovine ljubljanske univer e in njo pove anih ruskih nan stveniko0 Nekaj tudij doka uje da so bili med ruskimi emigranti tudi ra li ni umetni ki pro li Dosedanje ra iskave so sicer potr dile kraj e in dalj e anga maje ruskih umetniko0 0 ljubljanski Drami in Operi posebej 0 letih prej njega stoletja vendar ne segajo glo bljevtematikoPredvidevamodajebilotonajinten ivnej eobdobje ki so ga 0 slovenski glasbeno gledali ki poustvarjalnosti a namo vali ruski emigranti Da bi njihovo delovanje in vlogo 0 ljubljanski Operi bolje pro/ ili je bilo sistemati no pro/ eno gradivo 0 arhiv/ Slovenskega gledali kega in tituta dalje SLOGI a katerega se je i ka alo da opo arja na tevilna doslej ne nana imena posebej i vrst opernih pevce0 in baletnih plesalce0 med omenjenimi pa so tudi instrumentalisti re iserji in scenogra Pri ujo a tudija opo arja na obseg ruske emigracije 0 ljubljanski Operi in njeno dina miko ter na ra li ne umetni ke pro le in posame nike Slednji so predstavljeni kot akterji ljubljanske Opere kolikor je bilo mogo e ra brati i dostopnih viro0 pa tudi njihova gostovanja o iroma de Sibinovi 994;.Milin Seljak 11;.Brgle z.in.Seljak Neubauer Zadnikar Testen Rant lovanja na ir em evropskem prostor/ Arhivsko gradivo 0 SLOGI ve inoma obsega pogodbe o del/ biografske podatke in korespon denco in je po obseg/ dokaj skromno ato se je bilo potrebno osre doto iti tudi na druge vire med katerimi i stopajo Gledali ki listi ljubljanskega Narodnega gledali a ki so a eli i hajati s se ono Ra iskava je bila primarno osredoto ena na operne pevce ruskegaporeklainjeprinesla tevilneugotovitvePravtakojeodprla i to nice a nadaljnje pro/ evanje tega dela godovine ljubljanske Opere in njene soodvisnosti od kulturne migracije o iroma ruske emigracije med obema vojnama e so imeli nekaj desetletij pred prvo svetovno vojno na sloven sko gledali e mo an vpli0 e ki re iserji in igralci se je po vojni to obrnilo 0 prid ruskim gledali kim skupinam I jemno pomenljivo je bilo e prvo gostovanje takrat slavnega ruskega gledali kega ansam bla Mihajla Muratova septembra ki je vsestransko navd/ ilo strokovno in lai no javnost Po tem gostovanj/ je uprava ljubljan skega gledali a anga irala ve lano0 ansambla med njimi tudi Muratova ter igralca in po neje opernega re iserja Borisa Putjato Nagnjenost Ljubljane k sodobnem/ ruskem/ gledali / doka uje tudi gostovanje potujo e dr/ be moskovskega Hudo estvenega teatra januarja ki pa je na ljubljanskem odr/ i vajala prete no dela ruskih avtorje0 ehova Dostojevskega idr Ljubljanska p/ blika se je pra0 po aslugi obeh gostujočih igralskih ansamblo0 po bli e sre ala deli eminentnih ruskih avtorje0 ki jih 0 povojni dobi dotlej ra en i jemoma Leonid Andreje0 ni bilo na repertoarj/ Podobno vplivno je bilo obdobje ruskih pevce0 ki je posledi no vplivalo na i vajanje ruskih opernih del Umetni ki vodja Friderik Gledališki list Gledališki list Gledališki list Rukavina jih namre prej skorajda ni uvr al na repertoar i zjemi sta bili Jevgenij Onjegin in Pikova dama ajkovskega Ni manj pomembno ni bilo gostovanje plesalce0 nekdanjega moskovskega imperatorskega baleta januarja leta ki ga je vodila Margarita Fromanova Nekdanja solistka Bol oj teatra je kot članica ansam bla Sergeja Djagileva e pred vojno gostovala 0 eminentnih evrop skih gledali čih po vojni pa je dr/ žino pri la 0 Beograd in nato od leta delovala 0 Zagreb/ kjer je asnovala poklicni baletni ansambel tamkajšnje operne hi e Baletni plesalci skupine Mar garite Fromanove so 0 ljubljanskem gledali / uveljavili nove vatle kar je pomenilo da je vodstvo ustanove 0 naslednjih se onah k so delovanj/ vabilo tudi ruske baletnike Kot člani ljubljanskega oper nega ansambla se pojavljajo od sezone do konca tega desetletja Skladno dosegljivimi viri ugotavljamo da operni pevci baletni plesalci orkestrski glasbeniki re žiserji in drugi akterji gle dali a 0 Ljubljano niso prihajali na povabila temve kot prosilci a delo ki jih je dr/ žbenopolitično situacija ruskega prostora pah nila 0 obup in emigracijo Med njimi je bilo po števil/ najve oper nih pevce0 solisto0 epra0 danes njihovih imen ve inoma ne po znamo je bilo med njimi nekaj odlično olanih in takrat pri zna nih umetniko0 I arhivskih viro0 0 SLOGI in Gledaliških listov lj/ bljanske Opere je bilo mogo e i l/ iti okrog deset nosilce0 opernih vlog vendar je mogo e da so bili ruski emigranti tudi lani opernega.zbora,.čigar.članstvo.pa.je.skromno.dokumentirano Operni pevci ruskega rodu v ljubljanski Operi Prvo nano rusko ime povezano ljubljanskim opernim ansam blom je Boris Dobrovoljski nekdanji član dr avnega gledali a 0 Gledališki list www.enciklopedija.hr natuknica.asp x?id dostop Petrograd/ ki je s se ono postal vodja opernega zbora Omenja se med novimi lani ansambla ki jih je gledali e jeseni leta uspelo anga žirati na ra un pove anja sredste0 saj je skrb nad ustanovo po dolgotrajnih prizadevanjih kon no prevzela dr ava Kako uspešno in koliko asa je Dobrovoljski deloval 0 Lj/ bljani,.ni.znano ..Leta 933.je.omenjen.kot.dirigent.Srbskega.žido0 skega.društva.v.Beograd/ Marija Assejeva rojena januarja je bila od septembra leta članica opernega zbora V osebnem list/ je navedeno da je aklj/ ila osem ra redo0 gimna ije dokumenti na poti i Rusije i gubljeni ter da je gojenka solopetja na ljubljanskem konserva torij/ Glasbene matice Assejeva je leti napredovala in dobivala manj e solisti ne vloge medtem ko je sredi sezone e pela Floro Bervoi 0 Traviati Kot zboristka se omenja e 0 se oni nato pa ne ve Po neje se je pro lirala tudi kot koncertna pevka Leta je na primer imela samostojni recital na ljubljan skem radi/ Primer Marije Assejeve poka e da so se posame zni ruski emigranti 0 Ljubljani ustalili nadaljevali glasbenim ola njem.in.ostali.člani.opernega.ansambla.dalji as Me osopranistka Vera Smolenska/ r v.Via zmi se prvi omenja na a etk/ se one in sicer 0 vlogi Dojilje 0 Gledališki list Zbori Arhi0 SLOGI Personalna mapa Marija Assejeva (tudi Asejeva osebni karton Gledališki list Gledališki list Glej.Poročilo.o.se oni 0 Gledališki list Prim..glasilo Radio ,.lt Arhi0 SLOGI personalna mapa Vera Smolenska Potrdilo uprave gle dali a.o.dopustu.z.dne operi Boris Godunov Kot je bilo omenjeno so bile ruske opere na ljubljanskem odr/ 0 prvih dveh se onah po vojni dokaj redke saj je bil umetni ki vodja opernega ansambla Friderik Rukavina bolj kakor slovanskim delom naklonjen italijanski operi Strokovna ja0 nost m/ je ato ve krat o itala da se i ogiba apovedanem/ najprej gojiti doma a nato slovanska in slednji druga svetovna dela S prihodom ruskih gledali niko0 se je odnos do njihove literature spreminjal tudi 0 prid rednega i vajanja velikih del operne in ba letne ap/ ine stoletja Pevka Vera Smolenska je bila doma i Rige kjer je aklj/ ila gimna ijo Od julija leta je bila anga irana 0 Ljubljani kjer se je nato i obra evala na tamkaj njem konservato rij/ Poro ena je bila Nikolajem Smolenskim inspicientom lj/ bljanske Drame njenega dekli kega priimka pa ne po namo V svoji prvi se oni je ob Borisu Godunovu sodelovala e 0 operah Ri goletto Giovanna Prodana nevesta Ne a Trubadur Ine a inne na adnje 0 Madame Buttery (Kate Pinkerton 0 katerih je imela vidnej e me osopranske vloge Podobno je bilo tudi 0 naslednji se oni ko je pela Katinko 0 Prodani nevesti Jero 0 Humperdinkovi Janko in Metka Prednico 0 operi Sestra Angelika G For ana in nje govi operi Gianni Schicchi mater 0 Dvo kovi Vrag in Katra in dr/ gih Njen vrhunec je bila vloga Larine 0 operi Jevgenij Onjegin premiera Smolenska je bila vidnejšimi vlogami an ga žirana tudi 0 se oni med drugim je bila Kneginja 0 Sa Prim Gledališki list Arhi0 SLOGI personalna mapa Vera Smolenska sl/ beni list biograf skimi.podatki,.datiran.z.letom Arhi0 SLOGI Vera Smolenska dopis uprave Narodnega gledali a Ni kolaju.Smolenskem Prim Gledališke liste a.se ono Gledališki list Gledališki list vinovi operi Gosposvetski sen podobno je bilo 0 se oni po.tem.pa.je.viri.ne.omenjajo.ve Lirični baritonist Boris Arhipov se je leta kot član narod nega gledali a 0 Split/ ponudil a anga ma 0 ljubljanski Operi Predstavil se je kot pevec s širokim repertoarjem in posebej i po stavil po znavanje slovenske opere Urh grof Celjski Viktorja Parme Med svoje odlike je navedel solidno znanje sloven čine in sposob nost hitrega tudija literature Slovenskega je ika se je na/ il 0 Maribor/ kjer je bil 0 se onah in lan tamkaj njega opernega ansambla Ko se je aprila leta mariborsko gledali ko upravo sporekel je bil odp/ en Na upravi ljubljanskega gle dali a so o itno ra mi ljali o njegovem anga maj/ saj so se animali a re ite0 spora 0 Maribor/ vendar do podpisa pogodbe ni pri lo Ljubljanska Opera je julija istega leta sicer ra zmi ljala o tem da bi ga povabila na gostovanje Boris Arhipo0 je 0 naslednjih sedmih se onah deloval na e kem in se 0 tem as/ e dvakrat po nudil a gostovanje 0 Ljubljani in Njegova kariera se je 0 letih očitno 0 penjala saj je leta ob gostovanj/ 0 mari borski Operi omenjen kot baritonist svetovnega slovesa Po rod/ Petrograj an je bil h/ arski astnik in olan pevec Svojo kariero je a el pra0 0 Maribor/ kamor je pri el leta in nastopil 0 Hoff Gledali ki listi a leto Za vlogo 0 Savinovi operi glej Gledali ki list t Gledališki listi a.leto Arhiv.SLOGI,.personalna.mapa.Boris.Arhipo0 ,.pismo.Arhipova.upravi Narodnega.gledali a.v.Ljubljani.z.dne Pra0 tam Pismo Arhipova Upravi Narodnega gledali a 0 Ljubljani dne Pra0 tam Pismo uprave Arhipov/ 0 Novi Sad dne 0 katerem mu.sporo ajo ,.da.sklenitev.pogodbe a.naslednjo.se ono.ni.mogo a Prav.tam,.Pismi.Arhipova,.maj 926.in manovih pripovedkah pa tudi 0 operi hrva kega skladatelja Sre čka Albinia Baron Trenk Pra0 slednja m/ je očitno ostala 0 lepem spomin/ saj je ob gostovanj/ leta predlagal i vedbo iste opere Po e kem obdobj/ se je oprijel svobodnega poklica in pel 0 ra zli nih evropskih opernih hi ah Leta je imel odmevno turnejo po J/ žni Afriki in sicer kot koncertni pevec ki naj bi pel tudi slo venske in hrva ke pesmi Po gostovanj/ 0 Maribor/ je nastopil e 0 Ljubljani in Zagreb/ nato pa od el na turnejo 0 Perzijo Indijo in Sveto.de elo Baritonist Aleksander Balaban doma i Latvije se je na ljubljan skem opernem odr/ prvi predstavil februarja vlogo Rigo letta nato pa je pel e Maria Cavadarossija 0 Tosci in Evgenija Onjegina e aprila je imel 0 Operi samostojni koncert s klavirsko spremljavo Aleksandra R/ a s katerim sta i vedla ele ni repertoar nem kih italijanskih in ruskih opernih odlomko0 ter ven ek ruskih pesmi Junija je kot gostja nastopila njegova ena Vera Bou­rago kot o o san Kritiki Rukavinovega repertoarja in vodenja ustanove so na a etk/ se one ugotavljali da je ve ina do brihpevcevnosilcevvodilnihvlog aradineurejenihramervOperi apustila Ljubljano Med posebej cenjenimi solisti a katere ni bilo pravih nadomestil je omenjen tudi Aleksander Balaban ki je od el 0 Beograd Ob sloves/ se je a naklonjenost pisno ahvalil tedanjem/ Tabor L G “Boris Arhipo0 0 Maribor/ Slovenski narod Slovenski narod Gledališki listi a.leto Gledališki list Arhi0 SLOGI Personalna mapa A Balaban pismo a dovoljenje a potne listine a potovanje na Dunaj kjer naj bi soproga A Balabana Vera Vikentijevna.Balaban.naročila.kostume a.ljubljansko.gledali e Gledališki list upravnik/ gledali a Matej/ Hubad/ Balabana je kot Jevgenij Onjegin nadomestil dr A Rigo ki pa naj ne bi bil dobra ame njava Kojesse ono ljubljanskoOperopre0 elMirkoPoli jeksodelovanjupovabiltudiAleksandraBalabana kijenatonastopal 0 Aidi Povratku Josip Hat e Don Juanu in Rigolettu ter bil 0 prvi polovici se one ob drugem baritonist/ Pavl/ Holodkov/ nosilec vo dilnih vlog Od februarja leta ga ni ve med lani ansambla Baritonist Boris Popov je bil leta anga iran 0 Narodni operi 0 Moskvi kjer se je tega leta poro il mlado obetavno balerino Nino Vasiljevno Kirsanovo s katero sta leta emi grirala na Poljsko V Beograd sta prispela novembra in kmal/ nato je Kirsanova prvi stopila pred beograjsko občinstvo e e nekaj mesece0 je postala prima balerina in nato ikona srbskega ba leta V naslednjih letih je naredila i zjemno mednarodno kariero Tudi Popo0 je iskal mo nosti ustvarjanja zunaj Beograda V Lj/ bljani je prvi nastopil 0 se oni in sicer kot gost 0 vlogi Fi gara 0 Seviljskem brivcu S svojo vlogo je prepri čal in dobil anga žma 0 nadaljevanj/ se one saj ga najdemo 0 ansambl/ tudi 0 nadaljnjih predstavah Pel je 0 Carjevi nevesti Rimskega Korsakova Grigorij Gregorjevi 0 Pikovi dami in Jevgeniju Onjeginu ajko0 skega Kne Jelecki o iroma Evgenij Onjegin 0 Gounodovem Fau stu Valentin Puccinijevi Tosci Barion Scarpia in Verdijevi Traviati Georg Gremont 0 Ljubljani pa je nastopal tudi 0 na Arhi0 SLOGI Personalna mapa Aleksander Balaban pismo upravnik/ gledali a.z.dne Imena.v.celoti.ni.bilo.mogo e.ugotoviti Priloga Jutru Prim Gledališke liste a.se ono t wwwsrpsko nasledje rs sr l article html dostop Gledališki list Gledališki listi se one slednji se oni ko je pel vodilne vloge 0 Trubadurju in Rigolettu O njegovem akonskem ivljenj/ je le malo nanega e pa upo te vamo uspehe soproge in njena gostovanja o iroma dalj a bivanja po svet/ se di da se ji je mo pri tem pridr/ eval in uspe no nastopal 0 istih opernih hi ah vendar ne tako odmevno Leta se je pisno obrnil na tedanjega upravnika ljubljanske Opere Karla Mahkoto in ponudil baletno operni ve er Baletni del naj bi i vedla njegova ena in baletni plesalec Aleksander Fortunat sicer vodja beograjskega baleta omenja pa tudi ve er opernih arij 0 njegovi i vedbi Kot pi e bo .junija t l .na .poti 0 .tujino .in .bi elel 0 .Ljubljani adnjikrat .pred tamkaj njim ob instvom nastopiti na poslovilnem ve er/ 0 Operi Ob tem pripi e da se priporo a e bi bilo mogo e podoben ve er organi irati 0 Celj/ O i vedbi ponujenega koncerta ni podatko0 Kot je nano je Nina Kirsanova skupaj s Fortunatom in mo em ob konc/ leta od la 0 Pari Boris Popo0 je bil nato anga iran 0 tamkaj nji .Operi .Comique .od .koder .je .ob asno .gostoval .drugod V Ljubljani je imel koncert ele leta ko je opernimi arijami in samospevi nastopil 0 okvir/ cikla ljubljanske Glasbene matice 0 dvorani Slovenske lharmonije Pri klavirj/ ga je spremljal Danilo vara Na spored/ so bili prete no ruski klasiki Borodin Musorgski ajkovski in nekateri drugi avtorji Massnete Rubinstein Rossini Gerbi Leta ga Matija Tomc predstavi kot solista 0 slavni pari ki operi in bi0 ega solista ljubljanske Opere Tega leta je na mre nastopilnaMatiinemkoncertuvHubadovidvoraniKotpravi Arhi0 SLOGI Personalna mapa Boris Popo0 rokopisno pismo Borisa Popova.Karlu.Mahkoti.z.dne Tako ra beremo i njegovega reklamnega letaka i leta na katerem se predstavi kot solist Opere Comique 0 Pari / narodne opere 0 Moskvi in nacionalne opere 0 Beograd/ Glej Arhi0 SLOGI Personalna mapa Boris.Popo0 Koncertni.list.Glasbene.matice.Ljubljana Tomc ima polnozvo en pevsko lepo izoblikovan glas kakr nih pri nas malo dobimo Za nastopa je izbral zgolj pevsko hvale ne arije ru skih skladateljev ki se njegovi miselnosti najbolj prilegajo Popo0 se je a anga ma 0 Ljubljani ponovno animal julija leta tokrat neuspe no Uprava gledali a m/ je odgovorila obra lo itvijo da a naslednjo se ono ni predvidenih novih anga maje0 Maja leta se je ljubljanski gledali ki upravi ponudil operni pevec Nikolaj Baranov s soprogo Nade do sicer anga iran 0 na rodnem gledali / 0 Novem Sad/ Tudi a tamkajšnje gledali e je bilo na ilno da se je po prvi svetovni vojni vanj ateklo ve je število ruskih emigranto0 Ker se je novosadska Talija ubadala velikimi denarnimi problemi je bila ves as na rob/ zmo žnosti de lovanja ato so njeni člani iskali nove mo žnosti nastopanja tudi 0 Ljubljani,.kjer.pa.Baranov.ni.nastopil V se oni se one je bila ljubljanska operna hi a vse bolj namedijskemudarukarsejevnaslednjemletusamo estopnjevalo Rukavini so o itali slabo vodenje i biro neustre nih kadro0 pogoste menjave 0 ansambl/ in i vajanje vlog 0 ra li nih je ikih kar je po0 ro alo je ikovno medo in neartikulirane predstave Slednje je bilo a strokovno kritiko e posebej pere e To je bila posledica i jemno multinacionalne sestave ansambla in vsesplo nih navad ki so do voljevale petje 0 ve je ikih e posebej kadar so bili ansambli se stavljeni ad hoc Ravnatelj/ so o itali tudi slabo in neodgovorno organi acijo asedb eksperimentiranje s pevskimi a etniki slab astarel in neaktualen repertoar avestno i ogibanje slovenskim in Matija Tomc Glasbena se ona 0 l 0 Dom in svet l Arhi0 SLOGI Personalna mapa Boris Popo0 prepis pisma Borisa Po pova.upravi.z.dne Arhi0 SLOGI Personalna mapa Nikolaj Barano0 pismo Nikolaja Bara nova.upravi.ljubljanskega.gledali a.z.dne Jati drugim slovanskim delom preferiranje italijanskih opernih del a posledico njegovih napak pa so teli tudi pogoste odpovedi vodilnih pevce0 o iroma nosilce0 glavnih opernih vlog Rukavina se je pred o itki branil argumenti da ima 0 ustanovi tevilne nasprotnike ki m/ onemogo ajo dostojno vodenje najemanje ustre nih kadro0 in ne na adnje je poudarjal da 0 ansambl/ vladata nedisciplina in ne delo Vrhunec nesoglasij je spro il nekatere nera umljive reakcije vodstva gledali a kot je ra pustite0 orkestra aprila 0 kate rem so bili prete no e ki in ruski glasbeniki Fran Govekar je ocenil da je bilo 0 tistem as/ med lani orkestra le okrog doma ino0 kar doka uje kako pomembna je bila kulturna migracija ki je 0 na e okolje privabljala predvsem e ke glasbenike 0 prvih letih po prvi svetovnivojnipaso tevilnevr elivopernemansambl/ apolnjevali tudi pripadniki ruske emigracije Zaradi o itko0 se je Rukavina odlo il da Ljubljano apusti Junija leta je podpisal pogodbo a vo denje Opere 0 Osijek/ njegovo mesto pa je asedel Mirko Poli na adnje tajnik in dirigent beograjske Opere Tako kot pred njim Rukavina se je tudi Poli ob prevzem/ Opere ubadal s tevilnimi vr elmi 0 ansambl/ Finan na kri a in splošna nedisciplina sta sredi leta desetkali asedbo solisto0 bora in orkestra ato je bilo potrebno najeti nove aupanja vredne mo i Med novimi solisti Poli eve prve se one so tudi nekateri ruski emigranti e omenjeni Aleksander Balaban ob njem pa Pavel Ho lodkov.in.Dimitrij.Orlo0 Dimitrij Mihajlovič Orloff Tschekorsky/ tudi Dimitrij Orlo0 je prvo pogodbo ljubljansko Opero sklenil spomladi leta e 0 as/ Friderika Rukavine dolgoro no triletno pa avgustom tega O vsesplošnem stanj/ in problematiki 0 ljubljanski Operi ob konc/ R/ kavinovega.mandata.glej.v:.Cvetko Prav.tam leta novim vodstvom Anga iran je bil kot dramati ni tenor nje gove najpomembnej e vloge pa so bile Radames 0 Aidi Cania 0 Gluma ih in Tannh user 0 istoimenski operi Orlo0 naj bi bil obe taven solist vendar aupanja umetni kega vodje Poli a ni upravi il Te ave so se stopnjevale in dosegle vrhunec 0 as/ turneje ljubljan ske Opere spomladi leta ki je ansambel vodila 0 Sarajevo D/ brovnik in Split To je bila sicer elo odmevna in kriti ko pohvaljena turneja njen najslabi člen pa naj bi bil pra0 Dimitrij Orlo0 kar m/ je uprava tudi o itala in ga konec leta po vala k odstop/ Kljub oporekanj/ obto žbam in posredovanj/ odvetniko0 je Orlo0 926.kot.član.ansambla.odstopil Kot nova mo a vloge dramatičnega tenorja se je leta po nudil Vladimir Bajdarof V svojem predstavitvenem pism/ navaja da trenutno deluje 0 Jugoslaviji in omenja nastope 0 opernih hi ah 0 Monte Carl/ Barceloni Pari/ in 0 ruski dr žavni operi ter po udarja da poje 0 i virnih je zikih Ob tem dodaja da je njegova bo do a žena balerina in jo priporo a kot baletno mojstrico O njegovem anga maj/ 0 Ljubljani ni podatko0 Operni pevec Georgij Gospodinov anga iran od julija leta je pel le nekaj vlog na primer Mauri zia 0 operi Trubadur in bil manj kot 0 let/ dni od p/ en aradi.nei polnjevanja.sl/ žbene.pogodbe Arhi0 SLOGI Personalna mapa Dimitrij Orlo0 pogodba dne in.pogodba.z.dne Prim Gledališke liste a.se ono 26.in Arhi0 SLOGI Personalna mapa Dimitrij Orlo0 Pismo uprave Orlov/ s Gledališki list 28,.1,.12..Prim..poročilo.o.se oni Arhi0 SLOGI Personalna mapa Vladimir Bajdarof pismo upravi NG Ljubljana,.datirano.z.dnem Gledališki list Arhi0 SLOGI Personalna mapa Georgij Gospodino0 prepis pisma uprave.Narodnega.gledali a.Gospodinov/ Pavel Holodkov baritonist nekdanji solist Moskovske opere je leta postal lan narodnega gledali a 0 Beograd/ ki je postal popularna to ka ruskih emigranto0 Operni pevci in drugi gledali niki so novo okolje pojmovali kot a asno saj so bili ve inoma pre pri ani 0 skorajšnjo uredite0 političnih ra zmer o ziroma 0 bolj e mo nosti delovanja dlje proti ahod/ tevilni emigranti so apustili Beograd e po let/ dni Tisti ki so ostali dalj i as so a namovali jugoslovanski prostor ve plati posebno kot pevci italijanskega slogakarjebilanatemobmojudobrodolanovostsajjeve inado ma ih pevce0 i hajala i tako imenovane nem ke solopevske ole Holodko0 sodi med tiste operne pevce ki so nekdanji jugoslovanski umetni ki prostor i brali a svojega Beograjsko Opero je osvojil e ob svojem prvem nastop/ 0 nosilni vlogi opere Jevgenij Onjegin ki jojenatamkaj njemodrupelkartridesetletja Vlet/ jegosto val 0 agreb ki Operi novembra tega leta pa je skupaj agreb ko primadono Tinko Wessel Polla nastopil na koncert/ lj/ bljanske operne hi e Njego0 naslednji koncert 0 Ljubljani je bil februarja ko je gostoval recitalom opernih del in samospe vo0 Potemkoncertujebilverjetnopovabljenvansambelsajga e 0 naslednji se oni najdemo med lani ljubljanske Opere Predvide vamo da ga je k sodelovanj/ povabil Mirko Poli ob nastop/ ravna teljskega mesta Med njegove najpomembnej e vloge štejemo Milin Prav.tam Prav.tam www.narodnopo oriste.rs en eugene-onegin dostop Gledališki list Gledališki list Gledališki list Arhi0 SLOGI Personalna mapa Pavel Holodko0 potrdilo P Holodkova o.prejemu.pla čila a.avgust Ilustrirani Slovenec Gledališki list sodelovanje pri i vedbi Beethovnovega Fidelija ob -letnici skla dateljeve smrti ki je veljala a vrhunec se one Zelo po hvalno se je o njegovem del/ i zra zil tudi kritik 0 Zborih ki ga i postavi 0 vlogi Holandca Wagnerjevega Ve nega mornarja Ho lodko0 je 0 Ljubljani deloval e 0 se oni ko je upravo Narod nega gledali a aprosil a potrdilo o stalnem anga maj/ ki ga je potreboval a urejanje dokumento0 a pevsko i popolnjevanje 0 Franciji I dokumentacijePavlaHolodkovapai vemotudipodrob nost o policijskem red/ ki je veljal 0 tistih asih a gledali ko hi o Holodko0 je namre prejel pisno opo orilo upravnika 0 katerem je apisano da so osebni obiski po akonskih uredbah in hi nem red/ 0 pevskih garderobah strogo prepovedani kar se je 0 tem primer/ nana alo na obiske pe0 eve soproge Od se one Pavla Ho lodkovanimed laniljubljanskeOpere karpripisujemonovi nan ni kri i Ljubljanska Opera je bila ob konc/ se one prisiljena odpustiti tevilne soliste in druge akterje gledali a Ravnatelj Poli in drugi vodilni akterji so sicer javno protestirali in si pri adevali oblasti prepri ati 0 nasprotno vendar neuspe no Pavel Holodko0 je ostal 0 vodstv/ dobro apisan in medsebojni stiki niso povsem a mrli Leta m/ je ljubljanska uprava pisno estitala ob -letnici umetni kega delovanja takrat je bil anga iran 0 Beograd/ Konec Gledališki list Zbori t Arhi0 SLOGI Personalna mapa Pavel Holodko0 kopija pisma kon ulat/ Republike Francije dne kot potrdilo da je Pavel Holodko0 an ga žiran tudi a se ono O njegovem študijskem potovanj/ ni dr/ gih.podatko0 Prav.tam,.tipkopis.upravnika.Holodkovu.z.dne Celotna številka Gledališkega lista t ki je i la marca leta je posve ena problematiki manj evanja ansamblo0 in posledicam ki so jih napovedovali.vodilni Prav.tam,.tipkopis.upravnika.z.dne tega leta se je nova animal a gostovanje 0 Ljubljani in sicer a vlogovoperi Knez Igor vendartodelonibilonaspored/ Vsekakor je potrebno omeniti da je imel Pavel Holodko0 kot ruski emigrant uspe no kariero in je posebej pomemben a beograjsko Opero ki se ji je posvetil najdlje in bil eden njenih pevskih stebro0 Tako kot ehi Poljaki Hrvati in Srbi so bili tudi ruski umetniki delujo i 0 ljubljanski Operi med obema vojnama ve inoma vodilni operni pevci baletni plesalci koreogra in re iserji kar je pomenilo da so 0 slovenskem okolj/ ra širjali svoje estetske 0 ore in vplivali na programske smernice gledali a Pomembne vloge so dobivali tudi nekateri slovenski umetniki ki pa so 0 prvih se onah prevla dovali 0 anrsko lahkotnej ih predstavah Ugotavljamo da je bila Ljubljana a ruske operne umetnike ena od mo žnosti pre živetja ni kakor ne najpomembnej a preka šala sta jo tako Beograd kot Za greb Ljubljansko okolje ni bilo ne umetni ko in ne .nan čno dovolj spodbudno da bi najbolj e soliste adr alo dalji as Proti konc/ let je bilo 0 ljubljanski Operi vse manj tujih pevce0 in drugih gledali kih akterje0 V prvi vrsti aradi tega ker so najuspe nej i delovali 0 anje primernej ih opernih gledali ih bodisi na Balkan/ ali 0 ahodnej ih de elah Spreminjale so se tudi dr/ benopoliti ne ra zmere ki so proti konc/ te dekade migracijska gibanja umirjale Na spremenjeno nacionalno sliko opernega ansambla ki se je na gnila 0 prid akterjem slovenskega rod/ pa so vplivali tudi doma i dose žki 0 i obra evanj/ solopevce0 in baletnih plesalce0 ki so slo venskim glasbenim in drugim gledali kim pro.lom omogo ali vo dilna mesta na glasbeno gledali kem odr/ kar je bil kon ni cilj vsakokratnega.vodstva.gledali a Prav.tam,.Odgovor.uprave.Pavlu.Holodkovu.z.dne Bibliografija BRGLEZ A in SELJAK M Rusija na Slovenskem Ruski pro fesorji na Univerzi v Ljubljani v letih Ljubljana In štitut a.civili acijo.in.kulturo CVETKO C Dirigent in skladatelj Mirko Poli Ljubljana Slovenski.gledali ki.in..lmski.m/ ej JATI B “D/ žni pro losti odgovorni pred budučnostjo 0 Scena KOBLAR F “Narodno gledali e 0 Mal J ur Slovenci v desetletju ,.Leonova.dr/ žba,.Ljubljana . KOTER D Glasbeno gledali kega re ija na Slovenskem od diletanti ma Dramati nega dr/ tva do poskuso0 profesionali acije.v.De elnem.gledali / Muzikolo ški zbornik t MILIN M “The Russian Musical Emigration in Yugoslavia after Muzikologija NEUBAUER H Razvoj baletne umetnosti na Slovenskem I Ljubljana:.Forma RANT T Življenje igralke Marije Nablocke Monitor ISH XVII SELJAK M Ruske emigrantske izobra evalne organizacije in organizacije ruskih znanstvenikov v Sloveniji Ljubljana In štitut a.civili acijo.in.kulturo SIBINOVI M ur Ruska emigracija u srpskoj kulturi XX veka ,.Beograd:.Univerzitet.Beograd,.Filolo ki.fakultet TESTEN P Moja ljuba Slovenija Baletnik in koreograf Peter Gressero0 Golovin Monitor ISH XVII WEISS J Češki glasbeniki v in na začetku stoletja na Slovenskem ,.Maribor ,.Litera.in.Pedago ka.fakulteta WEISS J e ki dirigenti 0 slovenskem De elnem gleda li / na prelom/ i 0 stoletje 0 Kuret P ur Glasba in (za oder koncerti delavnice in drugi dogodki Ljubljana Festival ZADNIKAR G “Ruski znanstveniki na ljubljanski univeri ruski umetniki 0 na em gledali / kulturno in nanstveno ivljenje v.emigraciji Monitor ISH,.XVII Časopisni viri: Gledališki listi Narodnega.gledali a.v.Ljubljani 920.do Ilustrirani Slovenec ),.Ljubljana:.Fran.Kulovec Zbori ),.Ljubljana:.Pevsko.društvo.Ljubljanski von Radio ),.Ljubljana:.Kon orcij Slovenski narod ),.Ljubljana:.Narodna.tiskarna Tabor ),.Maribor:.Tiskovna adruga Arhivski viri: Arhiv.SLOGI,.personalne.mape Spletni viri: wwwenciklopedijahrnatuknicaasp id adnjidostop www.sigledal.org adnji.dostop www.srpsko-nasledje.rs/srl article 15.html adnji.dostop http wwwslovenskabiogra jasiosebasbi adnjidostop wwwnarodnopooristerseneugeneonegin adnjidostop Moni tor  ISH (2016), XVIII. 1, 69–8z Pegledni M eni članek Review article Tjaša.Rant1 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920  B :.V.prispevku.so.predstavljene.izbrane.ruske.umetnice.na področj/ bale aZ ki so od le a 192F do 192K us varjale 0 ljubljanskem gledališčuY Obravnavane so ruske bale ne plesalkeZ koreogra.nje in.pedagoginje,.ki.so.s.svojim.delom.na.slovenska.la.položile.znab nja.200-letne.ruske.baletne.tradicije..Pri.sami.predstavi vi.baletnih us varjalkZ a0 orica pokaže na izjemen pomen ruskih ume nicZ s kab terim.so.utrdile.majave.zače ke.slovenskega.baleta.in.v.večji.meri vplivale.na.poznejši.razvoj.baletne.us varjalnosti.v.Sloveniji.. C b d [ Jelena PoljakovaZ Marija TuljakovaZ Alisa Niki inaZ Vera.Kalčenko,.ruski.emigranti,.ruske.umetnice,.ruski.balet,.ruske baletne.plesalke UDK:.792.82(497.4Ljubljana):314.151.1(47)“1920_ Ballet and Russian Women Artists in Ljubljana after 1920 Ab ac The ar icle presen s selec ed Russian women ar is s in he field of balle Z who worked in Ljubljana’s hea re from 192F o 1925Y The2 include Russian balle dancersZ choreographersZ and eachersZ whose work plan ed he skills of he 200-year-old Russian balle radi ion in he Slovenian soilY In addi ion o o/ b lining heir con rib/ ionsZ he ar icle highligh s he role of Russb ian ar is s in consolida ing he uns able beginnings of Slovenian balle and influencing he subsequen balle developmen in SloveniaY 1 Tjaša.Rant,.profesorica.ruščine,.hrvaščine,.srbščine.in.makedonščine..Eb naslov:.tjasarant@gmail.comY Kd Yelena PolyakovaZ Maria TulyakovaZ Alisa Niki inaZ Vera KalchenkoZ Russian emigran sZ Russian ar is sZ Russian balle Z Rusb sian.ballet.dancers 000 Preseljevanje.Rusov.se.je.začelo.že.po.koncu.prve.svetovne.vojne in.doseglo.svoj.vrhunec.konec.leta.1920.2 Leta.1917.in.1918.so.se.0 Kraljevino.SHS.najprej.preselili.bogatejši.posamezniki.in.družineZ ki.so.se.pozneje.preselili.v.druge.evropske.države..Z.zlomom.ruske vojske.in.evakuacijo.Krima,.pa.je.število.ruskih.beguncev.doseglo svoj.maksimum.. .....Z.emigracijo.in.s.prihodom.iz.vrst.ruskih.gledaliških.ljudi.je.prib dobilaZ ne samo LjubljanaZ pa; pa celo na JugoslavijaY Ene ume nike bolj,.druge.manj,.je.Ljubljana.privlačila.v.tolikšni.meri,.da.so.ostaliY Drugim je slovenska pres olnica preds avljala začasni pos anekZ od koder.so.potem.šli.naprej.v.Zagreb,.Beograd,.Skopje.ali.druga.evb ropska mes aZ ko so BerlinZ Pari3 in PragaZ ki so akra veljala za centre.javnega.in.kulturnega.življenja.ruskih.priseljencev.. .....Poleg ruske li era ure so sve ovnega pomena udi druge veje ruske.umetnosti:.likovna.umetnost,.gledališče,.glasba,.arhitektura in,.malo.pozneje,.še..lmska.produkcija..Največ.ruskih.us varjalce0 in.umetnikov.v.Sloveniji.je.bilo.na.področju.opere.in.baleta..Nekob liko.manj.jih.je.bilo.v.dramskem.gledališču,.saj.je.bilo.prav.v.dramb skem gledališč/ obvladovanje jezika na prvem mes uY Bolj ko samo znanje.tujega.jezika.pri.baletu.ali.operi,.je.bilo.bis veno.obvladovab nje.umetniškega.področja,.na.katerem.so.umetniki.delovali.. 2 Jovanović,.2006,.139.. .....Leto.1918.zaznamuje.rojs vo.poklicnega.slovenskega.baletnega ansambla 0 LjubljaniZ akra je slovensko gledališče znova odprlo svoja.vrata..Medtem.ko.se.je.v.Mariboru.balet.dvignil.šele.po.drugi svetovni.vojni,.ko.so.obnovili.slovensko.gledališče.3 Jelena Dimitrijevna Poljakova (1884–1972) Poljakova je bila bale na ume nicaZ ki je povsodZ kjer je bilaZ pus ila viden peča za razvoj bale aY Rojena 0 RibinskuZ 0 RusijiZ je le a 190H diplomirala na bale nem oddelk/ Pe erburške gledališke šoleY Takoj je bila spreje a 0 bale ni zbor Mariinskega gledališča in se kmal/ povzpela do mes a prve solis keY Le a 190N so jo skupaj 3 manjšo skub pino drugih plesalce0 izbrali za prvo mednarodno gos ovanje prib znane ruske bale ne plesalke Ane Pavlove 0 HelsinkihZ S ockholmuZ Köbenhavn/ in PragiY Po em je le a 191F pos ala prva solis ka pri skupini Balle s Russes 0 Pariz/ pod vods vom sve ovno znanega Sergeja DjagilevaZ od koder je izšlo mnogo znanih plesalce0 in kob reografovY Do le a 191N je os ala 0 Pe erburg/ in plesala 0 @ evilnih bale ihY Po em se je poročila s sekre arjem predsednika skupščine (Dume) Vladimirjem Sadikovim in dobila s a hčerkoY V Rusiji so se začela nemirna le aY Le a 192F jim je Rdeči kriD pomagalZ da so dobili po ne lis e in 3 ladjo šli če3 Črno morjeZ se us avili 0 SkopjuZ na o pa 0 LjubljaniZ kjer so preživeli svoja prva emigran ska le a.4 .....Izjemna.nadarjenost.in.pridobljeno.znanje.je.Poljakovi,.pri.nas in.drugod,.prineslo.nastope.v.prvih.vrstah..V.Ljubljani.so.jo.takoj nas avili 0 opernem gledališč/ ko bale no mojs rico in prvo pleb salko..Sadikovi.so.skupaj.z.učenko.Poljakove,.Aliso.Nikitino,.živeli v.stanovanju.na.Rimski.cesti..Poljakova.je.plesala.in.koreogra.rala bale eZ moD pa jeZ sicer odve nik po s rokiZ šival plesne copa e za 3 Neubauer,.2008,.6;.Neubauer,.1997,.41Y 4 Dokumenti,.111Y balet.po.vzorcu.ženinih.iz.Peterburga.5 Sadikov.je.v.Ljubljani.sodeb loval.tudi.kot.scenograf.in.kostumograf.6 .....Le a od 191O do 192H @ ejemo za obdobje prvega vzpona ljub bljanskega bale aY Prvo deloZ kjer je Poljakova plesala in ga udi koreografiralaZ je bil bale Gozdne vile ali Les Sylphide ki je bil na spored/ 29Y maja 192F Oceno njenega prvega dela in nas opa je zapisal Marij Kogoj 0 Domu in svet[ “Kolikor sem videlZ je bila njena režija zelo umnaZ grupacija slikovi a in učinkovi aZ njen ples prožen in lahakY I3 njenega nas opa bi sklepalZ da ima ri mično gimnas iko 0 glavi in 0 kre njah.”7 .....V Ljubljani je prvi; preds avila bale Rimskega-Korsakova Šehe rezada..Pravljični.balet.po.pripovedkah.iz.Tisoč in ene noči so.preb mierno uprizorili 9Y junija 1921Y V sezoni 1920/2G je bil bale ni ansambel zelo @ evilenY Imel je 2J članovZ med emi so že dve re jini zasedale slovenske plesalke in plesalci.8 S anje bale a je 0 ej sezoni prihajalo na zeleno vejoZ saj izvemoZ da uprava za Šeherezado “ni štedila.z.denarjem.za.kostume.in.scenerijo,.ki.je.bila.res.razkošnaY Vse.je.bilo.novo..Naše.balerine,.posebno.Poljakova.in.Nikitina,.so imele.priliko,.da.so.se.izkazale.”9 .....Med.najodmevnejše.po.plesu.in.režiji,.spada.balet.Plesna legen dicaZ kjer je Poljakova plesala glavno vlogo MuzeY To je bil prvi bale na poklicnem bale nem odr/ na glasbo slovenskega sklada elja Rista.Savina.10 O.uspešnosti.baletne.predstave.so.v.časopisu.Jugo slavija zapisaliZ da je “občins vo delo sprejelo pohvalno er s a se 5 Gresserov-Golovin,.1985,.24Y 6 Razgovor.z.dr..Henrikom.Neubauerjem..7 DS,.1920,.št..7-8,.202Y 8 Neubauer,.1997,.64.–.65Y 9 J,.Prosveta,.7Y 10 Neubauer,.1998,.8Y morala sklada elj in glavna plesalka gaY Poljakova ope ovano zahvab liti.za.živahne.ovacije.”11 .....Bolj.kot.nastopi.pa.je.Poljakovo.zanimal.pedagoški.poklic..V.seb zoni 1920/2G je PoljakovaZ “članica Narodnega gledališča 0 Ljubljani in profesorica Jugoslovanskega konserva orija”12 odprla zasebno šolo.za.balet.in.moderno.plesno.umetnost..V.njej.je.poučevala.klab sične,.karakterne.in.moderne.plese,.plastiko.in.lepo.vedenje.ter.mib miko..Za.svojo.šolo.je.pripravila.dva.razreda.učencev..V.prvi.razred je.sprejemala.otroke.od.8..do.14..leta.starosti,.v.drugi.razred.pa.od 15..leta.naprej.13 Šole.pri.Poljakovi.se.spominja.znamenita.baletna plesalka Lidija WisiakZ kjer jih je Poljakova učila s ilnih pleso0 in splošnega.obnašanja.v.družbi..In.doda:.“Škoda.je.res,.da.nas.je.tako hitro.zapustila,.veliko.bi.bila.lahko.še.marsikomu.posredovala..Pob sebej.tistemu,.ki.se.je.želel.posvetiti.temu.vzvišenemu.poklicu,.če je.bil.ta.na.taki.stopnji.in.nivoju,.kot.se.je.pričenjal.z.nepozabno.Jeb leno.Poljakovo.”14 Seveda.pa.dela.kot.plesalka,.režiserka.in.koreob gra.njaZ ni opus ilaY Še večZ skupaj 3 Niki ino s a 0 ej sezoni “omogočali.hitrejši.razvoj.našega.baleta”.15 .....Februarja 192H so na upravi Narodnega gledališča Kraljevine SHS.v.Ljubljani.sklenili,.da.“odpovedo.angažma.določenim.umeb nikom.in.‘vsem.Rusom.razen.Putjate’.”16 Čeprav.je.Poljakova.maja 1922.po.odhodu.Vaclava.Pohana.začasno.prevzela.umetniško.vodb s vo.baleta,.je.odpoved.veljala.tudi.zanjo..Ni.ji.preostalo.drugegaZ kot.da.je,.zaradi.nepremišljene.odloči ve.tedanje.gledališke.upraveZ zapus ila LjubljanoY Odzvala se je povabil/ za s alni angažma in 11 JG,.Gledališče.in.glasba,.3Y 12 GL,.1920/21,.št..15,.23Y 13 Prav.tam..14 Neubauer,.1998,.16Y 15 GL,.1956/57,.št..2,.20Y 16 Neubauer,.1997,.81Y odšla 0 BeogradZ kjer je poleg amkajšnjihZ vzgojila udi naše pob membne solis e[ Slavka ErženaZ ? efana SuhijaZ Borisa Pila a in Erno Mohar,.ki.so.se.učili.pri.njej.17 .....Poljakova.je.iz.Beograda.odšla.1943,.najprej.na.Dunaj,.kjer.je.še vedno.poučevala.in.nato.v.Salzburg,.kjer.je.Vladimir.Sadikov.umrlY Iz.Salzburga.do.Ki zbühla,.od.tam.v.Innsbruck.in.leta.1949.v.ČileZ kjer.je.ostala. .....V.Čilu.je.poučevala.najprej.v.svojem.studiu,.nato.v.Narodnem baletu.Čile.in.pozneje.v.opernem.Mestnem.gledališču.v.SantiaguY Tako.je.delala.še.naslednjih.20.let,.ko.je.odšla.v.pokoj..Vsekakor.je Poljakova bale na plesalkaZ ki je sve / pus ila poseben peča Y Po njej nosi ime Bale ni arhi0 mes a San iago “Archivo In ernasional de Ballet.‘Elena Poliakova’”Y Tedanji.župan San tiaga je Poljakovo.nab gradil.z.zlato.medaljo.mesta.. .....Julija.1972.je.zbolela.in.po.vrni vi.iz.bolnišnice.umrla.na.svojem domu..Pokopali.so.jo.na.ruskem.pokopališču.v.Santiagu.18 Alisa Nikitina (1900–1978) Rodila se je le a 190F 0 boga i družini in elek ualce0 0 Pe erb burguY Od majhnega je živela za ples in pe jeY In čepra0 se je pe j/ posve ila pozneje 0 svoji karieriZ je bil ples njena največja ljubeb zenY Pri komaj šes ih le ih je lahko s ala na prs ihZ bre3 pomoči bale nih copa .19 .....Obiskovala je Carsko bale no šolo 0 Pe erburg/ pri uči eljici Olgi.Preobraženski..Poleg.Preobraženske.so.Nikitino.učili.tudi.Pob ljakova,.Leonid.Leontiev.in.Nikolaj.Legat..Po.oktobrski.revoluciji.je zahvaljujoč.možu.Poljakove.zapustila.Rusijo..Takrat.je.zaradi.španb 17 Dokumenti,.112Y 18 Kosik,.2007,.225Y 19 Nikitina,..9.–.14Y ske gripe Niki ini umrl oče in ker udi mame in bra a ni bilo na vkrcanje.na.ladjo,.je.Nikitina.odšla.sama.20 .....Sprva.je.z.družino.Sadikov.živela.v.veliki.vaški.hiši.v.KamnikuZ od.koder.sta.se.do.središča.Ljubljane.s.Poljakovo.peljali.z.vlakomY Takoj po prihoduZ ko so j/ nas avili 0 opernem gledališčuZ se je drub žina preselila 0 s anovanje na Rimski ces iY Niki ina se 0 svojih spob minih.spominja.predstave.Šeherezada in.baleta.Les Sylphides,.kjer je.plesala.solo..Po.svojih.plesih.je.doživljala.takojšen.odziv.publikeZ namreč,.veliko.staršev.je.po.predstavi.prišlo.k.njej.in.jo.je.prosiloZ ali.bi.lahko.plesa.učila.njihove.otroke.21 V Ljubljani je 192F debi irala in pri egnila pozornos 3 nas opab njem 0 družbi Jelene PoljakoveY Kjerkoli se je 0 preds avah ljubljanb skega bale a pojavila PoljakovaZ je plesala udi Niki inaY V prvem Gledališkem lis / sezone 1920/2G pišejo o večjem @ evil/ opernega in bale nega zboraZ kjer prvi; omenijo Niki ino[ “Bale no osebje @ eje med svoje nove člane gospo Jeleno Poljakovo in gospodično Alico Niki inoZ bivši članici pe rogradskega državnega gledališča.”22 .....Prvi.zapis.o.njenem.plesu.po.prihodu.v.Ljubljano.najdemo.v.jab nuarski.številki.Gledališkega.lista,.kjer.zapišejo[ “Soloplesalka našega bale a gospodična Alisa Niki ina je nas ob pila dne 9Y Y mY 0 družbi bivšega soloplesalca pe rogradske opere.in.sedanjega.baletnega.mojstra.dunajske.Državne.opere gospoda.Jurija.Kjakšta.pri.plesnem.večeru.na.Dunaju.(Grosser Konzerthaus.–.Saal)..Elegantna.publika,.ki.je.napolnila.velikanb sko.dvorano.do.zadnjega.kotička,.je.odlikovala.našo.umetnico.3 navdušenimi dokazi priznanjaY Po zadnji očki njenega 3 okusom izbranega in 3 znano gracijoznos jo zvršenega programa se plob 20 Prav.tam,.11..Mama.in.brat.sta.prišla.18.mesecev.za.NikitinoY 21 Nikitina,.25–26Y 22 GL,.1920/21,.št..1,.14Y skanje ni ho elo polečiZ akoZ da jo je gospodična Niki ina morala ponoviti..–.Gospodična.Nikitina.nastopi.na.našem.odru.v.drugi polovici.tega.meseca.v.Massenetovi.operi.‘Thais’.”23 .....Dobivala je mesečno plačoZ ki je zados ila njenim vsakdanjim pob rebamY Ko doda ek pa je akra na jugoslovanska vlada oskrbovala emigran e še 3 mesečno subvencijoY Sezona je bila uspešnaZ predb vsem njen nas op 0 bale / Labodje jezeroZ za ka erega je na novo pob s avil koreogra.jo akra ni bale ni mojs er Čeh Vacla0 Pohan.24 .....Nikitina.je.v.Ljubljani,.tako.kot.Poljakova,.ostala.dve.sezoni..V tem.času.je.nastopila.v.veseloigri.Eugeneja.Scribeja.Kozarec vodeZ v.pantomimi.Schni zlerja.Pieretin.Pajčolan25,.v.operi.Thais in.drub gih,.za.katere.je.plese.priredila.Poljakova.26 Kot.plesalka.je.“A..MY Nikitina”27 sodelovala.v.baletu.Les Sylphides (z.naslovom.Gozdne vile)Z ki ga je Poljakova uredila in koreogra.rala po glasbi ChopinaY Zelo.uspešen.in.obiskan.je.bil.t..i..Ruski.umetniški.večer.aprila.192G v.Ljubljani..“Program.pe kovega.umetniškega.ruskega.večera.je.bil zelo pes er in lepY Obe balerini Poljakova in Niki ina s a podali lepe dokaze.svoje.plesalske.umetnosti..Želi.sta.mnogo.pohvale,.na.odr/ je.bilo.cele.kupe.rož.in.šopkov.in.par.točk.se.je.moralo.ponoviti../] /Gdčna..Nikitina.je.v.svojih.liričnih.točkah.eterična.in.lahna,.da.se v.nji.zliva.pesem.in.ples.v.sanjavo.enoto.”28 .....Čepra0 je bilo o Niki ini 0 slovenskih časopisih malo napisab nega,.pa.v.Jutru,.v.članku.Rada.Kregarja.Slovenski.balet,.najdemo zelo.zanimivo.primerjavo.Nikitine.in.Poljakove[ 23 GL,.1920/21,.št..18,.12Y 24 Nikitina,.26Y 25 GL,.1920/21,.št..36,.6Y 26 GL,.1920/21,.št..30,.6Y 27 S,.Narodno.gledišče,.4Y 28 J,.Prosveta,.2Y “Poljakova.je.bila.resnično.izmed.prvih.plesalk.Carskega.teatra 0 Pe rograduZ i3 ka erega jo je pregnala revolucijaY ŽalZ da je ostala.v.Ljubljani.le.kratek.čas..Toda.tudi.ta.kratek.čas.je.zadob s ovalZ da je usmeril na@ bale 0 pravo smerZ 0 ka eri se je razvijal od.okostenelih.francoskih.form.osvobojeni.ruski.balet..Znala.je članice.baletnega.zbora.navdušiti.ter.je.0 tisnila.vsem.plesnim večerom.res.umetniški.pečaY Bale ni večeri s Šeherezado in Gozdnimi vilami_ so dosegli s opnjo ume niške višineZ ka ere žal pozneje na@ bale ni ve; pres opilY Prepričan semZ da bi se pod veščim vods vom gdčneY Niki inove razvil na@ bale do s opnjeZ ka ero zavzemajo bale ni zbori 0 Zagreb/ in BeograduY Najbolj nadarjena učenkaZ res rob jena ume nica plesalkaZ 3 vsemi pogojiZ je bila nežna gospodib čna Niki inovaY Šla je 0 svoji ume nos i korak dalje od PoljakoveY Poljakova je bila zas opnica ruskega klasičnega bab le a in ni mogla da i svojim kreacijam povsem svobodnega razb mahaY Niki inova je bila bolj moderna in je dala svojim plesom življenjeZ pes ros in svobodoZ slednjo emelječo na dovršeni ehnikiZ izvirajočo i3 us varjajoče ume niške sileY Njen nas op je bil vedno svežZ siguren er vseskozi decen enY Nepozaben je njen “Labudji ples”.29 .....Ljubljana je kmal/ spoznalaZ da je izgubila že veliko dobrih ume b nikovZ ki so dvignili kul uro na višjo ravenY Tako udi Kregar 0 člank/ nadaljuje o odhod/ velikih plesalce0 0 ujinoZ ko za ruski umetnici.napiše:.“Ga..Poljakova.je.odšla.v.Beograd,.kjer.je.bila.anb gažovana ko prva plesalkaZ sedaj pa poučuje 0 drama ični šoliY Tudi Niki inova je odšla 0 Berlin er plesala nekaj časa na ruskem romanb ičnem ea ruZ a kmal/ pos ala znana in priljubljena ume nicaY 29 J,.Slovenski.balet,.11Y Danes je soloplesalka znane bale ne družbe Draghile0 er ljubljenka londonske.in.pariške.publike.”30 .....V BerlinZ kamor je prišla uči Olga PreobraženskaZ znameni a bab le na plesalkaZ je Niki ina odšla le a 1921Y Nas opala je 3 velikimi imeni.v.Berlinu,.Bruslju,.Parizu,.Londonu..Leta.1933.je.nastopala.0 bale nih preds avah Sergeja LifarjaZ enega najboljših francoskih (po rod/ Ukrajinec) bale nih plesalce0 in koreografovZ ki je znan ko najboljši moški bale ni plesalec 20Y s ole jaY Nas opala je udi s skub pino.De.Basila.Ruski.balet.Monte.Carla..Po.upokoji vi,.leta.1937,.je v.Italiji.nadaljevala.kariero.s.petjem,.nato.pa.11.let.pozneje.odprla svojo.baletno.šolo.v.Parizu..Umrla.je.leta.1978.v.Monte.Carlu. .....V.tako.kra kem.času,.kolikor.sta.v.Ljubljani.nastopali,.tako.Pob ljakova.kot.tudi.Nikitina,.sta.pustili.za.seboj.vidno.sled..Zato.je.tob liko večja škoda ob predpos avkiZ koliko znanja bi še lahko prenesli na.ostale.baletne.umetnike,.če.bi.ostali..“Nikitina,.ki.so.jo.Ljubljanb čanje.jedva.opazili.in.jo.v.brezbrižnosti.pustili.oditi,.je.danes.v.najb večjih kul urnih cen rih senzacijaY Njene slike prinašajo 0 celih serijah.najuglednejši.nemški,.angleški.in.francoski.tedniki.”31 VerU AleksejevnU Kalčenko32 1 903 1 2 se.je.skupaj.z.mamo in.s.Petrom.Gresserovom-Golovinom33 odpravila.na.dolgo.pot.do Ljubljane,.ko.jim.je.Golovin.uredil.prepustnico.za.na.ladjo.34 30 Prav.tam..Pravilno.je.Diaghilev..op..a..31 J,.Ruski.umetniki.v.Ljubljani,.10Y 32 Tudi.Kaljčenko.se.ponekod.pojavlja..Op.aY 33 Peter.Gresserov.Golovin.je.baletni.plesalec,.koreograf,.režiser,.inženirZ ki je ko ruski emigran prišel 0 Ljubljano le a 192H in vodil bale ni ansamb bel.najprej.v.Ljubljani.do.leta.1946,.nato.še.v.Mariboru.do.leta.1951,.ko.se je 3 družino preselil 0 KanadoY Glej[ Obrazi slovenskega bale aZ NeubauerZ 21.–.22..34 Rokopisna zbirka NUKZ zapuščina Pe er Gressero0 GolovinZ inven arna številka.15/1983/10,.147–151Y .....Potovali.so.skoraj.dva.meseca,.od.Konstantinopla.do.Boke.Kob orskeZ kjer so preživeli naslednjih 1J mesecevZ preden so se za s alno preselili 0 SlovenijoY Emigran i so se med seboj izjemno dobro obveščaliY V pismih so drug drugega spraševali o pogojih bib vanja.v.državi,.ki.je.emigrante.sprejemala..Sprva.so.Kalčenkovi.hob eli 0 BeogradZ na kar so se po priporočil/ prija elja odločili za LjubljanoZ saj je bil Beograd že prepoln ruskih emigran ovY Slišali so,.da.je.v.Ljubljani.dobro.poskrbljeno.tudi.za.študente,.saj.jim.dab jejo.štipendijo.ter.da.živijo.v.gradu.na.nekem.hribu.35 .....Kalčenkova je že 0 Rusiji obiskovala šolo klasičnega bale aZ 0 Ljubljani pa je najprej nas opila na priredi vi Y iY Ta janinega večeraZ ki so ga pripravili ruski @ uden jeY Takra ni direk or opere Rukavina ji.je.takoj.ponudil.angažma.in.še.dodal:.“V.našem.baletu.so.vse.pleb salke zače niceZ skoraj še učenkeZ vas sem pa videl 0 vašem ki ajb skem ples/ 0 zaple enih gibih na prs ihY In kolikor ja3 poznam bale Z bos e vi najboljši med njimi.”36 Kalčenkova je bila uradno nas ab vljena 1Y decembra 1922,37 kar je zelo pomagalo pri preživljanj/ njeni materi.in.njej. .....Bili s a nas anjeni na Ljubljanskem graduZ dokler mama Sofja Andrejevna ni ve; zmogla hoje navzgor zaradi slabega srcaY Premeb stili.so.ju.v.barake.na.Resljevi..“Oprema.je.bila.enaka.kot.na.gradu[ v.sobi.dve.postelji,.miza,.dva.stola.in.predalčnik,.v.kuhinji.pa.šteb dilnik,.večja.miza,.stoli.in.za.mizo.ob.zidu.še.ena.postelja.”38 Sofja Andrejevna.je.delala.v.študentski.kuhinji,.Vera.pa.je.plesala.pri.ljub bljanskem.baletu.in.se.vpisala.na.študij.francoskega.jezika.na.Filob zofsko.fakulteto.39 35 Prav.tam,.1–75Y 36 Prav.tamZ 26Y 37 Neubauer,.1997,.101.in.82Y 38 Gresserov-Golovin,.1985Z 31Y 39 ZAMU,.Univerzitetna.matrika.zim..sem..1919/20.-.1924/25,.I.1-405Y .....O nas opanj/ Kalčenkove i3 slovenskih časniko0 najdemo le obb javo,dajenas opilanaproslaviobs ole nicirojs vaslavnegaskladab eljaBedřichaSme ane.Gledališkaupravajeuprizoriladvepreds aviZ insiceroperi Poljub er Prodano nevesto,kijebila1.marca1924.Poleg drugih člano0 bale nega zbora i3 Jutra izvemoZ da “0 re jem dejanj/ pri prizor/ komedijan ov_ pleše udi Vera Kalčenko.40 .....Bolj odmevno svojega alen aZ da bi o njej ve; poročaliZ ni mogla pokaza iZ saj je kmal/ po nas op/ 0 Prodani nevesti prišla domo0 3 bolečino 0 rebuhuY “Ugo ovili so hi ro je ikoZ pos ajala je vse bolj bleda in suha in po nekaj mesecih je oddala svojo sve lo dušo bogu.”41 11Y aprila 192J je ragično umrla 0 deželni bolniciZ s ara komaj 2G le .42 Golovin se 0 svoji knjigi spominja[ “Kako je šla pogrebna procesija do opernega gledališčaZ kako je pel operni zbor in igrala godba in kako so jo spus ili 0 grobZ a 0 mojih prsih je ležal kamen.”43 MarijU AleksandrovnU TuljakovU žal,.pri.nas.premalo.časa.deb lujoča plesalka in pedagoginjaZ ki jo je k nam zavel ruski ve erY V prvem.dese letju.ljubljanskega.baleta.je.bilo.značilno.pogosto.meb njavanje.baletnih.mojstrov..Tako.je.ljubljanski.balet.nekaj.časa.vob dila.tudi.Rusinja.Marija.Tuljakova.44 .....Leta.1925.jo.je.iz.Osijeka.v.Ljubljano.povabil.takratni.ravnatelj Opere.Mirko.Polič..“Bale ko.iz.šole.ruskega.klasičnega.baleta”45 je uprava akoj angažirala ko soloplesalko in uči eljico bale nega zboraY Svoje delo je jemala zelo resno in že 0 novembr/ in decembr/ 40 SN,.Prosveta,.2Y 41 Gresserov-Golovin,.1985,.34Y 42 J,.Domače.vesti,.4Y 43 Gresserov-Golovin,.1985Z 35Y 44 Neubauer,.1998,.7Y 45 J,.Slovenski.balet.III.,.12Y pripravila.pet.krajših.baletov.in.v.času.sezone.še.nekaj.koreogra.j v.operah.in.operetah:.v.Verdijevi.operi.Aida,.Mozartovi.operi.Figa rova svadbaZ opere i Kalmana Gro ca MaricaZ kjer je udi sama pleb sala.46 Za.Aido so.v.časopisu.Jutro.napisali:.“Balet.pod.vods vom gdčY Tuljakove je prinesel nekaj novih pleso0 er se vobče držal pra0 dos ojno.”47 Ko so Aido naslednje le o ponoviliZ so 0 Slovenskem narod/ zapisali[ “Efek ne bale e je izvajala prima balerina Tuljakova z.velikim.elanom.in.tehnično.sigurnostjo.”48 .....Morda.bolj.kot.plesi,.so.bile.pomembne.njene.koreogra.je.baleb tov..Novembra.1925.je.zase.in.Golovina.pripravila.baletno.sliko.0 enem.dejanju.Svatovac..Tuljakova.je.igrala.vlogo.neveste,.Golovin pa.ženina..Istega.večera.je.pripravila.še.predstavo.pantomimične burleske.Faunova noč.49 1..decembra.1925.so.v.ljubljanskem.gledab lišč/ pripravili proslavo “ujedinjenja_ opernega gledališčaZ za ka ero je Tuljakova na@ udirala bale 0 reh slikah Licitarsko srce.50 Tej predstavi,.ki.so.ji.pozneje.dali.slovenski.naslov.Srce iz lecta,.so.za božične.praznike.decembra.priključili.še.baletno.pantomimo.C..MY Webra.Poziv na ples in.baletno.karakterno.sliko.Rimskega-Korsab kova Capriccio espagnol er vse združili 0 Večer pan omimičnih bale ov.51 Pri pan omimah je plesala Tuljakova skupaj 3 Golovinom in.baletnim.zborom..Golovin.je.bil.redni.partner.Tuljakove,.“saj.sa oba.izhajala.iz.ruske.šole.klasičnega.baleta.in.se.zato.gotovo.dobro ujemalaY Tuljakova je plesala vse prve vloge”Z kar Neubauer razlaga z.dejs vom,.da.slovenske.plesalke.takrat.temu.še.niso.bile.kos.52 46 Neubauer,.1997,.107–108Y 47 J,.Kulturni.pregled,.3Y 48 SN,.Naša.opera.v.Splitu,.2Y 49 Neubauer,.1997,.107Y 50 SN,.Prosveta,..3Y 51 GL,.1924/25,.št..8,.11Y 52 Neubauer,.1997,.109Y .....Kot.pri.plesu.in.koreogra.jah,.je.svoje.uspehe.Tuljakova.doseb gala.tudi.v.pedagoškem.poklicu..Plesno.dru@ vo.A tena.je.odpiralo plesno šolo in vabilo deklice in dečkeZ naj se s plesnim ečajem “prib uči mladina s opnjevaje bon onuZ plesuZ oziroma ri mičnim plesnim vajamY Plesno šolo vodi gospa TuljakovaZ prva mo; le ošnjega operb nega bale a.”53 Fran Govekar 0 člank/ Bale ni večer 0 ljubljanski Operi.v.Jutru zapiše,.da.zaradi.nenehnega.menjavanja.vods va.bab leta,.napredek.ni.bil.mogoč..Sčasoma.pa.je.“nova.prva.plesalka.in obenem uči eljica našega zelo skromnega bale aZ gdčY Tuljakova pob lagoma.vendarle.doseza.uspehe./…/.Gdč..Tuljakova.je.sama.dobra plesalka,.je.očividno.spretna.in.vztrajna.v.poučevanju.in.kaže.tudi ko režiserka dos i okusa.”54 Rado Kregar je o prvih plesih Tuljakove v.sezoni.zapisal,.da.je.“vestna.in.marljiva.učiteljica..Iz.plesov,.ki.jih pleše sama sklepamZ da obvlada ko plesalka ehniko bale aY Je emb peramentna.ter.se.v.nekaterih.plesih.individualno.izraža.”55 .....Za Tuljakovo je veljaloZ da je 0 bale ni skupiniZ ki jo je poučevala uvajala s rogo disciplinoY V čas/ njenega poučevanja se je povečalo @ evilo urZ namenjenim učenj/ bale nih osnovZ kakor udi po reba po bale nih ume nikih.56 O njenem pomen/ za ljubljanski bale so 0 Jutru zapisali[ “Ko prvo plesalko in uči eljico našega skromnega bale a imamo 0 Ljubljani udi TuljakovoZ mlado plesno ume nico resb nih ume niških ambicijZ vzorne ves nos i in velike pedagoške sposb obnos iY Pod njenim vods vom se na@ bale vidno izpopolnjuje.”57 .V Slovenskem narodu 0 člank/ Slabo znamenje za ume niški okus Ljubljančano0 pišejo o uspešnos i bale nega večeraZ ko so uprizorili Licitarsko srce in dva manjša bale aY S s ališča bale ne 53 J,.Iz.Ljubljane,.4Y 54 J,.Baletni.večer.v.ljubljanski.operi,.3Y 55 J,.Slovenski.balet.III,.12Y 56 Kosik,.2010,.308Y 57 J,.Ruski.umetniki.v.Ljubljani,.10Y ume nos i in es e skega vidika je bila preds ava posrečenaY A0 or ne pozabi omeni i pomembnega vložka dela Poljakove in Nikib ineZ kakor udi ne Tuljakove za ljubljanski bale Y “Dos ojno nadab ljuje radicijoZ ki jo je ljubljanska opera prekinila pred le i s sijajnimi vprizori tvami Šeherezade Rimski Korsakova in Labudb jega jezera ČajkovskegaY Kar je edaj s orila gdčY Niki inova skub paj 3 goY PoljakovoZ je sedaj vsaj s ilis ično in posnemalno nadkrilila gdčY TuljakovaZ nova primabalerina in uči eljica ljub bljanskega bale nega kora./…d GdčY Tuljakovi čes i amoZ da je znala razmeroma ugoden ma erial izvežba i skoro brezhibno in 3 domačimi silami vprizori i ežko skladboY Z veseljem ugo ab vljamoZ da bale ni zbor napreduje in da kaže zlas i podmladek pra0 dopadljivo znanje.”58 .....Tuljakova je vodila bale ni ansambel od 192K pa vse do julija 1927Z na o pa “nepričakovano pus ila delo 0 Ljubljani in odšla 0 Beob grad”,59 je 0 svojih spominih zapisal Pe er Gressero0 GolovinY Dodal je.še,.da.je.baletna.solis ka,.koreogra.nja.in.učiteljica.baleta.“dala baletu.več.kot.kdorkoli.drug.in.da.je.pustila.v.baletni.mladini.trdne osnove.klasične.tehnike.”60 Baletne.predstave,.ki.jih.je.koreogra.b ralaZ Svatovca Zajca in BaranovićaZ Favnovo noč Sygie ynskegaZ Srce iz lecta BaranovićaZ Poziv na ples Webra in Capriccio espagnol Rimb skega-KorsakovaZ so samo neka ereZ 0 ka erih je sama udi nas ob palaY Ko koreogra.nja je sodelovala udi pri operahZ in sicer Halevyjevi idinji Sme anovi Prodani nevesti in Granichs aed eb novi.opereti.Orlov ter.Strausovi Terezini in.drugih.61 Ob.odhodu.je uprava 0 po rdil/ za Tuljakovo napisala[ “’Ves a čas s e posve ili vse svoje sposobnos i razvoj/ našega bale aZ dosegli 3 njega 58 SN,.Slabo.znamenje.za.umetniški.okus.Ljubljančanov,.3Y 59 Gresserov-Golovin,.1985,.38Y 60 Prav.tam,.38Y 61 Repertoar,.216,.218,.219Y skromno.sestavo.razmeroma.jako.lepe.uspehe..Vaše.službovanje.je bilo.v.vsakem.pogledu.neoporečno.’”62 .....Ruski emigran i so po ok obrski revoluciji 0 različna evropska mesta.prinesli.nove.vidike.in.nova.pojmovanja.umetnosti..Prav.oni so.bili.v.drugi.domovini.večinoma.vodilni.baletni.plesalci.in.koreb ogra.,.prav.tako.vodilni.operni.pevci.in.režiserji..Tako.drugod,.ko tudi.v.slovenskem.okolju,.so.razširjali.svoje.estetske.vzore.in.vplib vali.na.programske.smernice.baletnega.gledališča.. .....Jelena.Poljakova.je.prva.postavila.odlične.temelje.šole.ruskega baleta.pri.nas,.ki.jo.je.za.njo.nadaljevala.Marija.Tuljakova..Obe.pedb agoginji.in.mladi.baletni.plesalki.Vera.Kalčenko.ter.Alisa.Nikitina so.bile.v.Ljubljani.malo.časa,.pa.vendar.dovolj,.da.je.mlad.baletni ansambel.znova.začel.delovati..Zahvaljujoč.ruskim.baletnim.umeb nicam.se.je.na.slovenskih.leh.začela.razvijati.baletna.umetnost,.ki jo je na o od le a 192N do 194L uspešno vodil moški preds avnikZ prav.tako.ruski.emigrant,.Peter.Gresserov-GolovinY Bibliografija Dokumen i slovenskega gledališkega in .lmskega muzejaZ le nY XIX,.št..40–41,.1983,.LjubljanaY Gledališki lis Slovenskega narodnega gledališča 0 LjubljaniZ sezona 1920/21,.št..1..Gledališki lis Slovenskega narodnega gledališča 0 LjubljaniZ sezona 1920/21,.št..15..Gledališki lis Slovenskega narodnega gledališča 0 LjubljaniZ sezona 1920/21,.št..18.. 62 Neubauer,.1997,.114–115Y Gledališki lis Slovenskega narodnega gledališča 0 LjubljaniZ sezona 1920/21,.št..30..Gledališki lis Slovenskega narodnega gledališča 0 LjubljaniZ sezona 1920/21,.št..36..Gledališki lis Slovenskega narodnega gledališča 0 LjubljaniZ sezona 1924/25,.št..8..Gledališki.list.Opere.SNG.v.Ljubljani,.sezona.1955/56,.št..2..GRESSEROV-GOLOVIN,.P..(1985):.Moja ljuba Slovenija,.Ljubljana[ Državna.založba.SlovenijeY JOVANOVIĆ,.M..(2006):.Ruska emigracija na Balkanu Y Beograd:.Čigoja.štampa... KOSIK, V.I.(2010): “’. , . . .’”, v: ....... ...... .. .......... ........ .............. .......... ....... .. ........ (..... XI9 – ...... XX8 ....).. ., ........ .............. ...­KOSIK, V.I.(2007): “. .. ”, v: ... ... .. ..., ........ ........? ...... . ....... ......... . ......... 1920–1950-: ..... ......, ........ .............. ...­ NEUBAUER,.H..(2008):.Obrazi slovenskega baleta biografski lek sikon,.Slovensko.komorno.glasbeno.gledališče,.Ljubljana..NEUBAUER,.H..(1997):.Razvoj baletne umetnosti I,.Ljubljana:.Drub @ vo.baletnih.umetnikov.Slovenije:.Forma.7Y NEUBAUERZ H.Z POTOČNIKZ VY (1998)[ Proslava ob obletnici ustanovitve baletne ole v Ljubljani:.SNG.Opera.in.balet..NIKITINA,.A..(1959):.Nikitina, By herself,.London:.A..WingateY RANT,.T..(2014):.“Slovenska.igralka.ruskega.rodu.–.Marija.Nablob cka”,.Monitor ISH,.XVII/1,.79–101..Razgovor.Henrik.Neubauer,.16..december.2014,.razgovor.opravila Tjaša.Rant,.raziskovalna.sodelavka.ICK..Repertoar.slovenskih.gledališč.1867.–.1967.(1967),.Slovenski.gledab liški.muzej.v.Ljubljani..Rokopisna zbirka.NUKZ zapuščina Pe er.Gresserov.GolovinZ invenb tarna.številka.15/1983Y ZAMU,.Univerzitetna.matrika.zimski.semester.1919/20.-.1924/25,.I 1-405Y Dom in svet (DS).(1920):.Glasba,.letn..XXXIII,.št..7-8,.str..202..Jugoslavija (JG) (1922)[ Gledališče in glasbaZ le nY 5Z @ Y 36Z 14Y 2Y 1922,.str..3Y Jutro (J).(1921):.Prosveta,.letnik.II,.št..138,.12..6..1921,.str..7Y Jutro (J).(1921):.Prosveta,.letnik.II,.št..90,.17..4..1921,.str..2Y Jutro (J).(1924):.Domače.vesti,.letn..V,.št..90,.13..4..1924,.str..4Y Jutro (J).(1925):.Iz.Ljubljane,.letn..VI,.št..233,.8..10..1925,.str..4Y Jutro (J) (1925)[ Bale ni večer 0 ljubljanski operiZ le nY VIZ @ Y 301Z 30Y 12..1925,.str..3Y Jutro (J).(1925):.Kulturni.pregled,.letn..VI,.št..203,.2..9..1925,.str..3Y Jutro (J).(1926):.Ruski.umetniki.v.Ljubljani,.letn..VII,.št..4,.6..1..1926Z str..10Y Jutro (J).(1926):.Slovenski.balet,.letn..VII,.št..25,.31..1..1926,.str..11Y Jutro (J) (1926)[ Slovenski bale III.Z le nY VIIZ @ Y 34Z 11Y 2Y 1926Z s rY 12Y Slovenec (S)(1920):Narodnogledišče,le n.XLVII,@ .120,29.5.1920Z str..4Y Slovenski narod (SN) (1924)[ Prosve aZ le nY LVIIZ @ Y 51Z 1Y 3Y 1924Z s rY 2Y Slovenski narod (SN) (1925)[ Prosve aZ le nY LVIIIZ @ Y 273Z 29Y 11Y 1925Z str..3Y Slovenski narod (SN).(1926):.Naša.opera.v.Splitu,.letn..LIX,.št..103Z 8..5..1926,.str..2Y Moni tor  ISH (2016), XVIII/1, 87–10 Izvirni L eni članek Original scientific article O Rusi prihajajo! Ruski profesorji natehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju Kraljevine SHS Izvleček Na.ljubljanki uniei ustanoljeni.lea o.bili a želeni kandida i boga imi o rganizacij kimi i k njami ki o hkrai i polnje ali oge medna odne znan ene pogoje a habi liacijoe obilipipaljenipo peipi edi i enihpogoje a nan eno delo Pogoji o bili enaki a e enda o imeli p ed no kandida i lo en kega od in ehi Odp ih ok o bili p eje i elja ljeni ki p ofe o ji boga imi o gani acij kimi i k njami Naj e po ob eg in dele jih je bilo na lj bljan ki tehni ki fakl e i podobno je bilo anje di na beog aj ki ni e i V le ih in je eliko kih kandida o p igla ilo in e e a p ihod en da e je aple alo p i kom nikaciji in doka o anj nan ene odli čnoi aradi esa o.bili a vrnjeni.pred em.mlajši.kandidati.na a e k akadem ke po i Bolj pe ni kandida i o bili nan eniki i ide e ih in pe de e ih o rej reli nan eniki Pomemben korak.pri.njiho i elja i vi.na.Uni ei Lj bljani.je.bila.pridobi tedržaljan a,.predpogoj a stalno aposlie le-ta.pa a.prido bie v.katere.koli.uni erzitetne.funkcije.ind a vne.pokojnine Ključne besede Unie a LjbljaniTehnikafaklea kipo fesorji,.kulturna.politika UDK 4Lj.)Uni Docd ..Željko.Oset.je aposlen.na.Fakulteti.za.humanistiko.Unie e No vi.Gorici..E-na lo eljkoo et@ung i 879 The Russians Are Coming! Russian Professors at the Faculty of Technical Sciences of the University of Ljubljana in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes AbstractĎ Thene l e abli hedUni e i ofLj bljana o gh o a ac chola po e ing o gani a ional e pe ience and an e cellen e ea ch ack eco d ho o ld be a he ame ime illing o okinmode eeachcondiion The e iemen ee he amefo allcandida e b p efe ence a gi en ocandida e ofSlo eniano C echde cen A a m elcome a e ended o eno ned R ianemiganpofe o iho andingoganiaionalepe ience A a heca ea heUni e i ofBelg ade hela ge ha e of he e p ofe o gained emplo men a he Fac l of Technical Science In he ea and man R iancandida e e p e edanin e e incomingb enco n e edp oblem hen bmi ing p ope o cial doc men De pi e he fac ha mo applica ion e e en b o nge .candida e a he .beginning .of hei .academic ca ee i a h chola in hei fo ie and f ie ho had mo e cce ob aining fac l membe a An impo an ep in hei ca ee a heac i i ion ofci i en hip ap e e i i efo en eand con e en l fo an ni e i f nc ion o a e pen ion KeywordsĎ Uni ei of Lj bljana Fac l of Technical Science Russianp ofe oc ultural.polic 000 Ustanovitev ljubljanske univerze Mihajlo Rostoha je no emba na pripa ljalnem estank a anoie Unie e Ljbljani goaljaldaSloencinaoem lj pod nad o om Na odne lade SHS Lj bljani a edajo od R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 delonihme akaeejepo ebna nie ienaiobaba Zocenoje elelpodbdii apaoo anoi iloenke ni e e Lj bljani ki bi k bela a gojo doma e lo en ke akadem keeliein em didolgoono pliainaoblikoanjeloenke (znan ene elie Po ojni je a padom hab b ke monarhije in anoi ijojgoloanskenarodned žaena opilonooob dobje diaeeanjeloenkeganaodnega paanja Piono je bilo p i ako anje lo en ke poli i ne eli e da Slo enci po anejo go poda ji na ojem ko je api al Vladimi Ra niha Po p a ici sme loenki.narod tedaj ahteati,.da.je.na oji emlji.gospod oboden am.odlo ao oji odi Začenaideali inapičakoanja o ilaob realno pooj nega p ehoda mirnodobno i ljenje ki je močno omejila mane ki p o o Za adi pomanjkanja po obljenega kad a lo en kega od ni.bilo.mogoče esničiti.idej.o.igon nemkega.kadra,.ki o mpipioalilonameno ino ano donoo anoljenej goloansked žae.Oddelek zano anje zadeepipokajinski p a i a Slo enijo je jcem p ipi o al nenaklonjeno in celo kodlji o a nanje ki o i a i ajanje poli i nih agend a o je odde lek pole i po da il po ebo po lom nem kega ehni kega monopola p ed em p i T bo elj ki p emogokopni d bi Venda pa je bilo nadome anje nem kih e ko lo a kimi in enirji ka ko ajen kepkiejekonal odpaoeke amedleoma in ko e.je tudi zmanj al.nepo edni pli d a e.na a ebna podjetja V tem pogled je indikai vna ocena Milana Vidmarja ki je pominih api al da e je lo en ka tehnična inteligenca nem ARS AS Seja po eo alnici mestnega magi straa dne no emba Dolenc Ra vniha ARS ,.AS ,.fa cikel a 89 120 100 80 60 40 20 0 Filozofska f. Pravna f. Medicinska f. Tehniška f. Grafikon: Ruski š9tudenti na ljublj9anski univerzi69 kih.pon.ešila ele.po.drugi etovni ojni,.torej,.ko.je.Sloenijo ap ustila.nem ka.manjšina Obla Kralje vine J ugo la vije je dop ustila da e je nacionalna struka tehnične inteligence p eminjala postopoma o gan ko stopanjem no e tehnične inteligence gojene na lj bljan ki a gebkiinbeogajki nie ina gdelone ilein klj ea njem kihemigano Omeniijepo ebnoda o e kipileki nadpo p e nem ob eg odlo ili a dij na lj bljan ki ag eb ki in beograj ki tehni ki fakultei Tako e je e ko kih den o na j go lo an ki a ni odlo ilo a fakultei Lj bljani pa je bil a dele e ečji Od o ej od p ega lea znatnejšim pi om od o ko dij na ehni ki študij kega lea kih študen Vidma Vidma ARS AS Beograd Beloemigracija J ugo la viji Knjiga I R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 o ko.je.dele dosegel od stotko je.do.konca.desetletja.narael na eko od oko Inokljbplonem pad eila kih študeno na eh.fakultetah,.ki.je.na.ljubljanki unierzi.dosegel h študij kem le Večina diplomano na jugo lo anki.ravni.okoli 00,.je.dobila aposlie v.v.Jugoslaviji Pi leke ki o imeli ep diplome o aradi pomanjkanja do ma ega jugo lo an kega tehnično po obljenega kada po k sili.nemudoma.angažirai tudi.pri.i edbi.operativnega.d avnega nad oa nad podjetji la i “neprijatelj kih podaniko Kmal e je i ka alo da ice i polnj jejo fo malne pogoje enda nimajo po ebnihkompeencinik enjNajejaoiajebilape labopo na anje zakonodaje a i ajanje ea nih nalog pogo o po e anih.s.političnimi,.ekonom kimi.in ocialnimi.prii ki Pihod kihiobaence pop i eoni ojnijebil aKa lje ino SHS di a njen najbolj go poda ko in ocialni a i del na ee d žae,dobrodoel V a pihodap ih ejih k pin belihR o noemba Jgolaijojejgoloanska lada anovilaUpao a a ioind ijkela ninekije k bela a a oj doma e ehni ne in eligence ka pa ni po e ano njiho im p ihodom Mnogi med njim o odili na e nam defi ci a nih poklice ko o ehnik i ino d a nik bo anik ma ema ikinfi ik Sloenka lada Ljbljanijepo apad A oOg kelea p i ako ala da bodo lo en ki den i dokon ali dij na aih einomaa ijkih nie ahhkaipa ebodona a Vidma ARS AS Beloemigracija J ugo la viji Knjiga I Beograd O e B gle B gle z,.Seljak ARS ,.AS ,.fa cikel 19 g eb ki ni e i odp li po ebni po edni lo en ki oddelki Te od delke naj bi nao nekaj letih p ene li Lj bljano kje bi bila a no ljena samo ojna ni e a Ob ajali o di bolj adikalni in ne eniljiipedloginapime pedlog ojake aedbegake nie ein aheapopeno eh nie ienih akademkih p ipomo ko knji nega g adi a apa a ipd J go la ijo MnogimSlo encem seje dela ano ie ni e e a no ako d en in elikopo e en p ojek P o no ami el da bi Lj bljani ano ili i oko olo a eh niko in adicionalno ni e o i imi godo in kimi fak l e ami filoofkapanamedicinkain eolokafaklea o apila op iliZaadi enepoeano i ehnike d gimi nan enimi di ciplinami o e odlo ili a eno no ni e o pe imifakleami vklj no ehniškoZgledoali oepo redi i beograj ke uni e e aj o.pi ako ali da.bodo tako.pridobili.pod poo bkih nie ienihpofeoje inpoliiko a anoie ljubljanske nie e Strategija p emi ljenih majhnih korako Karla Veo ka po erjenika a.uk.in.bogoča stjep ega.loenkega.pro etnega.mi ni a i kanjem ogla ja med lo en kimi i oba enci in politiki ebe janihmanife acij ejeikaala a peno ajepo dil njegoo die dalahko loenkiiobaenci eimajo agoo ljenepimeneameeinmi penodeljejo di domoini Uni e a ko je p edgo o zbornika Zgodo vina lo en ke uni e e Lj bljani do lea api al eko Milan Vidma ob pa no anj obletnice njene ustano i e junija je postala e Dekle a Dolenc O e S iplo ek Vidma glej di Biblio eka SAZU R II R III Stiplo ek O e R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 ko in i cija ki i ob a je adnike d a nike od e nike odnike idPo alajenajijihamdha oieljicaajnihd enih ed no ja vna obodna la obodnega na oda Uni e a pa je po ala di redina kaeijenekaj kihprofeoje našlo p epo ebni.mir.in.pogoje a.znan eno.delo Iskanje kandidatov za univerzitetne profesorje Zaradi.jugosloanke.kulturne.politikeki e.je.na.Sloenkem.gi bala med d ema k ajno ma med ni a imom in amo ojnim lo en kim.kulturnim a ojem je.bila.Uni e a.ko vrhnji.del lo enkekl ne abepogo ona da ano nimipolii no adni kimi k epi ki o b jali je o in nelagodje Boj a njeno ustanovie in e.bolj a.njeno.ohranie je ato.dal unierzitetnim p ofe orjem po eben polo aj Pridobili o plo en manda a po e ganje politično.arenoko o.bile.ogroene loenke.kulturne.in stitucije loenka.kultura,.beseda V lj bljan ki edini o ki nan eniki p ed a ljali a eleno dopolnie poebej eljaoapodojenaaolojakjejebiloo a me no malo po obljenih p eda a elje a i ko alnimi in aka dem kimi i k njami lo en kega oda To je po ledica lo en kega kl negaa ojainped empogleda ejenopecej paie nega da ealke k epijo odpadanje lo en kih den o od ak i ne pa icipacije p i lo en kem na odnem gibanj Za adi d enja a dija in po nej ega odelo anja e di a adi poli i nega lo en ko e kega sodelo anja in a mo fe e naklonjeno i ob dobj monahije oeloenkipofeojiapomo piikanj pi menihpofeoje obnilina ekekolegePiakoali odabodo Lj bljano p i abili mlade nan enike o gani acij kimi i k Vidma 9,.neoe vil enp edgo o ,.2.strani ARS,.AS 931,.II 11;.Osea 39 njami ki bodo po abil a apo li e na lj bljan ki ni e i ideli kaienop ilo no Kandidai apofeoje obilip en enoibaninaonoi p efe enc in ocialnih m e lo en kih znan eniko člano V e učilike.komisije.oziroma bkomisije a.posamezno.fakultetoPo ustanoi vi.fakultet.in.osnoanj fakultetnih eo e.je.izbiranje kandidao postopoma in stitucionali ziralo K odlo anj o bili pi egnjeni i lani fak l e nega e a o ej i imeno ani edni pofeoji Piibo kandidao odoledno po ealidecemba p eje klep V e učili ke komi sije da morajo kandidai i pol nje a i medna odno elja ljene pogoje a habili acijo Po a ili o ena ali edajeboljep iineaedename akopajihae i neprimernimi p eda atelji koda aradi nei edbe p ograma naj bi bila manj a ko pa njena i edba labim p eda ateljem Mne nja o.piali člani.Ve učilike.komisije.in.profesorji.matičarji,.ime noani.ag a pozneje.pa.matični.in tuji.profesorji,.ki.jih.je izbral.fakultetni e O kih.kandidatih o e.na aedanj fakultetnega ea teh nike.fakultete.prvič.pogoarjali.decemba Za.Maka.Samca pofeojamaiajakemika akanegapodekana obilineeni na.katere e.ni.mogoče anesti..Samca.je.namre zmotiloda o.na poedali.prihod Ljubljano aradi esa o.prenehali.ikai e zne.kandidae a.profesorjeNato.pa.nio ealizirali.dane.obljube ka je h omilo p oce notranje o gani acije in tudi pedago ki p o ce Zamujen je bil idealen enutek a namestie primernega e ilapofe oje en bloc obdobj na d enja nad na ankom no e ARS ,.AS AMSUVII 7a,.Zapisniki.fak ej prim..Gapai ARS ,.AS.100;.Biblioteka.SAZU ,.R.46/III R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 d aePonejeje aadipiadeanj a anoeenjepoa na potekal.hud.boj a ako.dodatno.namestie najprej.pi umei i postake proa un.oziroma .nančni akon a.posamezno.proa nkoleonaopaje ledilopailoma emeeno gianje ai edboimenoanjaSkaka e ko od oko name ie jebiloopaljenih p ihdehleihob ojaljbljanke nie e Piobanai kihkandidao jepilodokonikaineeo lj bljan ki p ofe o ji o ko p ed a niki delodajalca p i ako ali a koj en o rganizacij ki a i ko alen in pedago ki dop ino ki emigranti.pa.o.posk ali znoa.pričei mirnodobnim.žiljenjem i ado olji o edi i ek i encialno p a anje ob ja no a na nem koprnenj po vrni i domo vino ko e.bo ta.o obodila.bolj e i stičnega e žima Pomanjklji a dokumentacija je klj b ob ečlo e kem a meanj ped aljalanepemo ljiooiopoceianja log ečine mlajših in ne elja ljenih kandidao i ca ke Rusije V.tej ezi.je.po ebno.omeniti,.da o loenki.profesorji labo.po nali kiiobaealnii emkiejebi enoalikoalod ed njee opkegaR kiiobaealnii emejeakokoo alia il po gled francoskega.i in aetka stoletja..Z razliko.od.pre o ale E ope je oj ka ca ki R iji e ko i oh anila pomembno logo.v.viokošolkem.iobraeanj Skratka Ljubljani o.bili aeleni.profesorji,.ki o.imeli.orga ni acij ke a i ko alne in pedago ke i k nje ka je eljalo ako a Slo ence ko a tujce Zapo lie lednjih je bilo nekaj i zjemnega po ledica pomanjkanja doma ega kada Tako je Zakon o ci vilnih uradnikih in drugih d a vnih l žbencih i eptemba dolo alploneomeji epi apoloanj jce diiihkio epi Vidma Prim..Zadnika Ciperle 59 dobili jugo lo an ko d a ljan o I zjemoma o lahko dobili d a vno l žbo.tujci,.ki o e.po ebej.odliko ali ojim.delom Ob.tem.je.po ebno.opooriti.na razlikoanje.pi aposloanj med e ko lo a kimi.in kimi.d a ljani.na.lj bljan ki uni ei Pi o dobili stalno l žbo dana šnji terminologiji je o l žba a nedolo en a ki d a ljani pa o postali le honorarni pogod beni kon ak alni odela ci Zanje je bilo j go lo an ko d a vljan o p redpogoj a p idobi e alne l be enem korak pi ego estobe.no vi.d a i ni.nujno ledila edna apo lie d ani paiZanjeejemoalmonoa eidelodajalec enda tudi to.ni.nujno.bilo.do olj O tem.pi a.prime Va silija.Ni kitina ki je postal pogodbeni edni p ofe o na tehni ki fakl e i a p edme mine alogija in pe og a ja pa je lj bljan ka uni e a p edlagala p o etnem mini njego o imeno anje nai ednipofeo Vpedlogje nie apodailanjego e tovni loe znan enih.krogih..Zaradi.njegoe staroi le ki je bila nad akon dolo eno a o no mejo a alno apo li e je unie a.mini o.prosila,.da.naredi.izjemopodobnokot.je.o storila pi imeno anj Nikolaja B bno a le in Mihaila Ja sin kega le a.edna.profesorja.na.ljubljanki unierzi..Mini ojeo alobiroka ko ogokljubgrožnjamNikiinadabo penehalpedaai D aajename edidajeihlepo o Drugi člen akona je dolo al da naturali zirani d a ljani smejo dobii d avno l žbo ele.po.desetih.letih.bianja.in.posebni.odobi vi.d a nega eaTjid aljanipamejobiipejei l boamokopogod beni odela ci o ej a najdalj o dobo eh le čime o bili poa ljeni podobenpanipoloajkod ani adniki p ih ehleih d ani l žbi izjemo.oblike.plačila Uradni.li pokrajinke uprae a.Sloe nijo Vidma AMSU ,.IV p AMSU ,.IV p R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 pomapiela ao oanjemeimaapoloanja aejihkado ki.o.e aposlili državni.upravi,.pred em.aradi.ugodnejšega.in radodarnega i stema pokojnin em kandidatom apo lenim a nedoločen a opailomapiznali odelonodoboki ojo opravili aebnem ektoj Lj bljan ka uni e a je vno i p edlagala imeno anje Nikitina a ednega p ofe orja po p ejem uni erzitetnega akona junija kijepo aljal ao nomejo a pokojie nie ienih pofeoje na le Nikiinajeljbljanka nie ajeeni potem ko e je e znanila imeno anjem kega uni erzitetnega profesorja starega le na.fakultei Skopj vnoi predlagala p o etnem mini imeno anje Venda mini o ope ni ledilo p edlog ao je Nikitin p eda al e nadalje ko pogod beni odelaec erjetno.do.lea 940,.torej.do 3..leta.staroi Ko žeomenjeno a ke nie ieneprofeojeind ge ke.emigrane d avni l žbi,.je.bil.pomemben.moi a stalno aposlie nedvomno aradi.njihoe starosti.in kromnih.prihran ko e majhnih mo no i a ni e R ijo p idobi e pokojnine Jgolaijajename emd anim adnikomiokog dnopi nala delo no dobo i obdobja p ed na ankom d a e D gi po memben moi a nie iene profeoje je bila zasedba od enih polo aje o gani acij kih enotah Zno a lahko i po aimpime Nikiinakigajefakleni e ehnikefaklee noemba po.smrti.Karla.Hinterlechnerja.imenoal a.dejan kega upravnika inštia a.mineralogijopetrogra.jo.in.nauk.o loji ih fo malno pa je o me o p e vzel Alek ej Kopilo Vod ARS AS Beloemigracija J ugo la viji Knjiga II Beograd AMSU ,.IV ARS AS Beloemigracija J ugo la viji Knjiga II Beograd 79 ene f nkcije o bile p id ane amo a edno apo lene p ofe orje ao Nikitin ko pogodbeni odela ec ni smel formalno p e ei od ene.funkcije Rusi prihajajo! Za apo lie kih znan beog aj ki in lj ubljan ki enikni e o je obstajal p ecej en i manj na zag reb ki ine e ni e na i V S rbiji o apolnili el na taka oa zmerno mladi beograj ki uni e i ano ljeni feb a ja ki je na ala a adi elike m no i in e a pi goji akadem kega naa aja ko po ledic ojn od lea daljein.njene.a šii e novimi.fakultetami.in.programi po ojni epimejamodele kihpofeoje nabeogajkiin lj bljan ki.uni erzi,.dobimo.na lednjo.podobo Univerza v Ljubljani34 1. oktober 1921 1. oktober 1929 Fakultete Ruski pred. Slovenci pred. Delež ruskih pred. v % Ruski pred. Slovenci pred. Delež ruskih pred. v % Filozofska } 1| 1{ | 1 4, Pravna . . . } . 15, Medicinska | } 2. | . 16,. Tehniška | . 7,. . 1~ 21,. Teološka . 1{ . . 1{ . AMSU ,.IV p ARS AS Beloemigracija J ugo la viji Knjiga II Beograd Vidma 89 R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 Univerza v Beogradu35 1922/1923 število predavateljev 1928/1929 število predavateljev Fakultete ruski drugi % ruski drugi % Filozofska . 4} 14,} . 5} 8, Pravna . 1 21,.  2{ 16, Tehniška 1~ 2. 30,. 1~ 3. 2. Agronomska 1{ 37,. . 2 21,} Teološka ~ . 2. } 1 11,| Naobeh nie ahjebilnajijidele kihpofeoje naeh nikihfakleahkajemonopojanii enopoeano jo ojke inehnikega iokoolkegaiobaeanja R ijio eme em pialgoajVeinae R ijihabiliianih nie ienihpofeo je angaianihnaljbljankiehnikifakleijebila l bipo i e ol ciona nih fo macij in e je njimi mikala in na o emig i ala JgolaijoIjemajeVailijNikiinkiejeiR ije peelil na.Poljko.nao.pa .piel .Ljbljano Dele .in eilo kih pofeoje je edidajeihlepiel padaiakonabeogajki koljbljanki nie iVeinoma oepofeoji ao no poko jili nekaj pa e jih je i elilo i J go la ije di na aj domo ino B gle z,.Seljak AMSU ,.IV p B gle Seljak Vidma ARS AS Beloe migracijaJ ugo la viji 941..Knjiga.II..Beograd Ko em eomenil oljbljankipofeojiboljnaijali aeke kandida e enda pa e i a adi po njiho i oceni nep ime nih po goje a delo in ne eali i anih oblj b ni o odlo ili a p ihod na lj bljan ko ni e oalipa onanjejdelo alilek aj eobdobje R ki p ofe o ji o bili d ga nem manj godnem polo aj in o bili p ip a ljeni po pe i aj o i g bili domo ino anje o ejenem i ljenj in d benem gled po do e eni elja i i akadem kem e Zaadi nanne ike eboj pailoma dinio pineli nanejšegapemoenja sobiliodini ao senio p ali o e.rapraepi emer.bi.posebej.opooril.na.eko ke o li ejanajainfeb aja To eljaped em apofeoje ehnikefakleemanjpa apofeojepanefaklee Alek ande Dimi ije i Bilimo i E gen Va ilje i Spek o ki in Alek sande Va ilje i Makleco Na.lj bljan ki uni erzi.je.bil.od ustano i e elja vi.dogo o med i rimi popolnimi fakultetami (.lo of ko tehni ko pa vno in teolo ko da akapedlagaimeninokandidaa a ekojaP i jedo apleapi imenoanju.prilo.polei ko.je.medicinka.fakultea ahteala,.da e tudi njo klji i zmenja o najbolj odgo ornega mea na uni ei Njen dekan je a kandidaa p edlagal takratnega ektorja Milana Vidmarja ki pa.je.nato.tesno.igbil.proti.kandida pravne.fakulteteSpo o.gladili na lednje le o ko e i olili kandida a medicin ke fak l e e Bi eno e ji rador.pa o.po očile.nadomestne.eko ke olite aetku.lea ki o ledile nenadnem od op F ana Ramo a Nominaciji Jo ana Had ijakokandidaa najejopodpoona loofkifakleikijije klad tradicijo e.naprej.pripadala.funkcija.ektorja,.je.o o.naprotoala.k pina loenkih).profesorje Francetom.Kidričem.na el ki.je.menil da.je eba.i oliti.ektorja,.ki.bo.tesno.poean loenkim.kulturnim i ljenjem o ej Slo enca Zanimi o je kako o gla o ali jci ki p o feoji ijemoEgenaKankja oglaoaliaHadija ekipofeoji raen.Aloja.K la edinega.nesloenkega.ektorja.ljubljanke unie e njeni godo ini pa aMak aSamca kije e no e inopo alno i ek tor.ljubljanke.unie e ..–.Osea R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 P i ona ejifak lenega ea ehnikefak leeo kih kandidatih a pa ljali decemba ko o e odločili da name ijo go poda J inijano i a ko hono a nega l benca a opi no geome ijo Milana Vidma ja pa o na i i seji poobla ili da adno opi ik Alek and om on Zele kim O i no o bili pogooi kandidatom pešni aj.je.pro etno.mini o.doo lilo kleni e pogodbe o hono a ni apo li i Po neje ga je ni e a p edlagala imeno anje a kontraktualnega ednega p ofe orja a elek otehniko enda delo vnega mea ko i zhaja i uradnih e i denc ni p e el Po ledica tega je bila da je Milan Vidma ostal edini p eda a elj na elek o ehni nem oddelk a o o e mo ali študenti.po.absolviranem etrtem eme prepiati.na ojniki oddelekehnikefakleealipa dijnadaljeai PagiBn na Dunaju.ali.nem kih.tehni kihi okih olah Vapinikihfaklenega eaehnikefaklee le e omenjajo e vilni kandidai tako a a i sten ka ko tudi a odilna me aIjemnonapoenpo opekpeejanjapimeno ikandi dao e.je.na.tehniki.fakulteti.konal.oktoba ko o.ečino p o enj kandidao dali ad acta Med njimi je bilo p ecej tak šnih kiojihiceibali endaponejeniope elidelonegame a Vnekaeihpimeih di aadidolgo ajno ipo opkainne p nosti.kandidao ki o si.medtem.nali.bolj ugodno aposlie Za pletalo e je aradi šibke komunikacije nepopolne dokumentacije aradi esa ečini.primero ploh.ni.prilo.do ebinkega.oce nje anja kandida o Najbolj e je nad celo nim po opkom ki je o i al mi no a i ko alno in pedago ko delo a b jal Mak Samec Na eji.unierzitetnega eta.oktoba ko.je.po el.raprao.i VAhi kom ejki l biljbljanke nie enjegoape onalna mapa.ni.ohranjena Vidma 1019 fakultetnega eta.tehnike.fakulteteje.ocenjeal,.da.je ečina.pi gla enih kih.kandidao v.neprimernih a.akadem ki.poklicG e ped em aoebno aoaanjeMakaSamcakioinoniimel e e p idobi anjem e i delanih akadem kih p eda a elje rang ednip ofe o ,.ki.bi.gaa b emenili Samec.pa.je.imel e eče kimi študenti,.med.katerimi.bi ipostavil.Vasilija.Iajeviča,.ki.je.pri.njem.lea doktoriral a zikao.o.aga -agaj Od.njega.je.Samec eliko.pričakoal ato.ga je dipedlagal ai olie nai docen Vpedlog jemedd gimapialPai nan enikki nemonoiloeipojanjeai ob oje e p robleme in ki dob im in ink om po ablja nan ene.metode.in.idelaa.noe Skratka amostojen,.miren,.pre da ren dobe pedagog ki a lik je med kompe encami ki jih morajo študenti.o oji vi.postopoma faah študija Klj b tem pa e je nadaljnjih letih apletalo pi njego i apo li i Cokla pi njegoem.napredoanju.je.bila.odločie da.ne aproi a.jugoslo anskod žavljan oZaojepoi ek pogodbe,kon akalea ap ustil.tehniko.fakulteo e.preselil.na eškosloakokje je.kariero.nadaljeal aebnem ektoj V.e.omenjeni.rapravi.oktoba je.fakultetni e tehnike fakultee prejel klep.o a i vi.postopko a e ko kandida o katerih.priimki enijo koSkoraj i o.konkurirali a.ai sten ka.mea a en.Mak simo a ki.je.bil.i zbran a.pogodbenega ednega.profesorja..Na.ponudbo tehnike.fakulteteda.bo.lj bljan ka nie apo enomini oapoilaaoglajekkleni i pogodbe njim ni.odgo oril Ob tem o.opa vili.obširno a pa o AMSU VII a Zapi niki fak ej p im Pe e lin Ne maie AMSU ,.IV p e ARS ,.AS R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 ka e i o a p a vljali o ocenje anj pogodbenih odela ce Samec je ko kriterij i poa vil stike kolegi znan enih domih in emina jih Riha d Z pan i odbo p blike Milan Vidma pa po kusno.predaanje.pred.profeso kim.zborom.fakultee Ruski (redni) profesorji na tehniški fakulteti Bolj nane o godbeR o pofeoje ehnikefakleeki o prejeli l žbo.in e.jim.je pelo eljaviti.ko razikoalci,.peda gogimenojiinoganiaojiTo soDimi ijVladimioi Fo Fjodo Fjodo o i Grudin ki Alek ej Ko pilo E gen Josipo i Kan k Ignacij Ni kolaje i on Majdel Alek ande Nikolaje i Mitin ki in Va silij Va silje i Nikitin Omenjeni p ofe orji o bili ob konc p e eo vne ojne ojih najboljših aka demkihleihnaj aejiNikiin ojen jebil a nekaj e pe de e le e ina d gih je bila ojenih edi edemde e ih le o rej a ih okoli i ide e le Najhi reje e je no em okolj doma il najmlaj i med njimi E gen Kan k ki je od opal od d gih dipoemdaje epopihod Jgolaijolea imel čekoloaškod žavljan oinda ejeporoil SloenkoAno AnkoMae Kank je.postal.edni.profesor.na.ljubljanki.medi cin ki fakultei P ed tem je bil apo len kemij kem oddelk ke mijski.in i ki.je odil oj tehnike.fakultee katerim.je ostal.poean.po.habilitaciji ato.ga.upošteam.v.tem.pregled Kank je.naredil.najboljšo.kariero e.kot.kriterij upošteamo a edbo.i vršnih.me na uni ei aj.je.bil štirika i oljen a.de kanain iika apodekanaMedicinkefakleeD gi ki AMSU ,.VII 7a,.Zapi sniki.fak ej B gle z,.Seljak ZAL,.LJU m 1039 profesorji,.poeani tehniko.fakultetonio.nikoli aedali.mea oji paiNaje empogled adoeglaFo inKopilo ko upravnika.in štituta:.Fo je.bil upravnik.in štia a ruda ko.me jenjeKopilo pain i a a da onoemba jebilfo malno tudi upa vnik.in štia a.mineralogijo pe oga jo.in.na k o loji čih dejan ki odja pa je postal Nikitin ki ko pogodbeni o dela ec ni i polnje al fo malnih pogoje edna apo li e a p e em.funkcije Znakklj eno ia ke nie ienepofeoje noookolje jebilapidobie jgoloankegad aljan akihkaiika je njiho in e e po in eg aciji in in e e Uni e e ko delodajalca De lodajalecjemo alpodp e i logo ap idobi e j go lo an kegad a ljan anaoapidobie edneapoli enapedoanjae em poeane.d avne.pokojnineFo je.postal.d aljan.junija G din ki ma ca Kopilo in Niki in Niki in ki je Lj bljano p i el je eni o ej med adnjimi kimi p ofe o ji je imeleaepipidobi id anel be kejepeegal ao no mejo ki jo je akon o d a nih l bencih a alno apo li e dolo ilna le Pomagaloni klice anjenadolo ilo lena nan nega akona aleo kijedop alpe edbokon ak alnihpo feoje innjihooimenoanje akane adnikenaa nkedia akon ak alnooebje oej a alno apolie niina poabo egadoloilanafaklei Skopj Po enomini oeje nje goempime ogopo ailonapo oanje adnikegaakona R kipofeojina ehnikifak lei obilipilj bljenipikole gih in den ih Veljali o a mi ne in dela ne a i ko alce Slo eli AMSU ,.IV p B gle z,.Seljak AMSU ,.IV p B gle z,.Seljak R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 o ko dob i kolegi ep a e med eboj ni o edno najbolje a meli To po j je p ime i jemne kolegialno i Niki ina p ofe o ja ki je imel p ecej mole p i edi i ojega polo aja na lj bljan ki nie iKoo ednjaa oieaminealokegain i aejea el a.i olie Ljudmile.Mantuani.Dola a.priatno.docentko.i o ljenamaca naopajijepep ildel ojihpeda anj ime jije elelomogoiial ek oblikia okegahonoajaIjemno kolegialna .po e a .do .mlade nan enice .ki .je p ed em e .le .de lala a komenhonoa ko ai enkajenaleelanaodpo pi denihZea okonihklbo ehnikefakleejemaja poe ialapoidodeli ipedaanjpofVailijaNikiinakandi da b e ja nega a pi a Nikje ice ni omenjeno ime no oime noanepianedocenke enda nidomadage anjoNikiin ki je den om poja nil da bo Dola je a po ala admini a i na mo nafakleijepejelopaiilood deno kipa odoegli ojcilj dajenjiho pedaaeljo alpofNikiin Konecd ge eone ojneo obodie in i konaljbljanki nie iodoakali ije kipofeojipoeani ehnikofakl teto:.Grudinki,.Kopilo in.Kank Grudinki.je.bil.ag a a le upokojen Kan k a le poa ljen na a polo e nje Kopilo a le pa je obd al apo li e na lj bljan ki ni e i edolea oejdo lea ao iKopilo je l bo obd al aradi oko vnih kompetenc kon struiranje nep op ustnih jamkih a in goje enega okoneganaa ajakiboo delo al p i i ajanj a egije go poda kega a oja emelje e na e žki.industriji ARS ,.AS 931,.Lm Oseb AMSU ,.IV K ZAL,.Lj Zwie 1059 Bibliografija BRGLEZ A SELJAK M Ruski profesorji na Univerzi v Lju- bljani ..Lj bljana,.In i a.ci vili acijo.in.kl o BRGLEZ A R ki nan eniki K alje ini J go la iji Monitor ISH ,.XVI CIPERLE J Na a o lo je i n ehnika na ni e ah o i oma i okih olah od do ole ja Cipe le J Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1957 Uni e a Lj bljani Lj bljana DEKLEVAT Tehnikafaklealjbljanke nie e Cipe le J Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1957 Uni e a.v.Lj bljani,.Lj bljana DOLENC E Vp a anje lj bljan ke ni e e FISCHER J eal Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848– 1992 I Mladin ka e vija In i a no ej o godo vino Lj bljana DOLENC E Med kulturo in politiko kulturnopolitična raz- hajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama Lj bljana In i a no ej o godo vino GAPARI J ekoloakikon la Ljbljani Gapai J et.al Slovenci in Čehi politika-družba-go- spodarstvo-kultura No ik naPelhimo In i anoejo godo vino ,.Praha,.Lj bljana OSET “Nostri.kacija.premoenja.po.pi etovni ojni po udarkom na obmoj odnega okraja Maribo O e e al Mesto in gospodarstvo mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju In i a.noejšo godovino.in.M ej.narodne.o obodi e.Mai bo ,.Lj bljana,.Maribo OSET 2011):.“Pogled.katoli kega.in.liberalnega.tabora.naa no ie Uni e e Lj bljaniodpe aadookoba Prispevki za novejšo zgodovino R9usi prihaa9o! R9uski profes9ji na tehniški fak9 OSET a I olie Mak a Samca a ednega člana Akade mije znanoi in umetnoi Lj bljani maja Stano vnik B e al Maks Samec (1881–1964) življenje in delo Slo en ka aka demija nano iin meno iSloenskokemijkod oLj bljana OSET b Sloenke znan enice.in.njihoe.možnoi a akadem ko ka ie o obdobj K alje ine SHS J go la ije o n M et.al Žensko delo delo žensk v zgodovinski perspektivi In i a.no ej o godo vino ,.Lj bljana PETERLIN NEUMAIER T i vljenjepi Mak a Samca SanonikB eal Maks Samec 1881–1964 življe- nje in delo Kemij ki in i in Slo en ka akademija nano i in umetnoi RAVNIHAR V Mojega življenja pot spomini dr. Vladimirja Ravniharja ..Oddelek a godo vino.Filo of ke.fakultee ,.Lj bljana STIPLOVEKM Vlogad KalaVe o kapi anoi i loenke nie elea Časopis za zgodovino in narodopisje U radni.li st.pokrajin ke.upa e a.Slo enijo VIDMAR M Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 Rek o a ni e e k alja Alek and a p ega Lj bljani Lj bljana VIDMAR M Spomini prvi del ..Zalo žba.Ob orja,.Maribo ZADNIKAR G R ki znan eniki na lj bljan ki uni ei ki me niki na em gledali k l no in nan eno i ljenje v.emigraciji Monitor ISH ,.XVII ZWITTER F e al Univerza v Ljubljani biogra.je in bi- bliogra.je univerzitetnih učiteljev in sodelavcev Rektorat.Unie e v.Lj bljani,.Lj bljana 1079 Arhivski viriĎ Arhi kom ejska l žba.(IV-Rektorat,.VII.–.Tehnika.fakultea A hi Rep blike Slo enija AS V e ili ka komi ija AS Mi ni o go ine in ind ija AS Bilimo i Alek ande AS 931.–.Repbliki ekretaria a.notranje adee.SRS Biblioteka.SAZUR Zgodo vin ki.arhi v.Lj bljana.(Lj E gen.Kan k Moni tor ISH (2016), XVIII/1, 109–12} Izvirni L eni članek Original scientific article M a.RaA Kratek postanek nadporočnika ruske carske armade Mihaela Dimitrijeviča Kuprejanova v Murski Soboti leta 192 B :.Avtorica.se.ukvarja.zB ivljenjsko.zgodbo.nadporo nika ruske.carske.armade.Mihaela.Kuprejanova,.potem.ko.se.je.po.pri­klju itvi.Wranglovi.armadi.vB asu.ruske.dr avljanske.vojne.v.za etku dvajsetih.letB ..stoletja.kot.begunec.zna šel.v.Kraljevini.SHS..Po nekaj.selitvah,.ko.je.izobra eni.petrograjski.mladeni .opravljal.razli­na.prilo nostna.dela.pri.obrtnikih.in.manj ih.podjetnikih,.se.je.leta .zaposlil.kot.delavec.pri.tastu.judovskegaB ivinskega.trgovca Franca.Gonde.v.Murski.Soboti..Ljubezen.med.Kuprejanovom.in GondovoB estnajstletno.h erjo.Margit.ter.poskus.pobega.zaljubljen­cev.v.Rusijo.odstira.kulturnemu.zgodovinarjuB tevilne.plasti.tedanje dru bene.realnosti,.od.odnosa.med.prekmurskimi.Judi.in.ruskimi emigranti.do.odnosa.slednjih.do.nove.in.nekdanje.domovine. C b d : Kraljevina.SHS,.ruska.emigracija,.Judje,.Prek­murje,.Mihael.Dimitrijevič.Kuprejanov UDK:.9( 9 . 4Murska.Sobota)“9 : 4.151.( ) A Short Stay of the Russian Imperial Army Lieutenant Mikhail Dimitriyevich Kupreyanov in Murska Sobota in 1923 Ab ac The.author.examines.the.life.story.of.a.Russian.imperial army.lieutenant,.Mikhail.Kupreyanov,.who.joined.Wrangels.Army during.the.Russian.Civil.War.and.found.refuge.in.the.earlyB s.in the.Kingdom.of.Serbs,.Croats.and.Slovenes..Having.worked.for.va- A Dr..Mateja.Ratej.je.znanstvena.sodelavka.na.In štitutu.za.kulturno.zgo­dovino.ZRC.SAZU..E-naslov:.mratej@zrc-sazu.si. 109 io v ade men.andv mall.en ep ene v he.ed ca edv o ng.man f om.S .Pe e b gv a .emplo ed.inv .b v he.fa he in la .of.a Je i h.ca lev ade .F anc.Gonda .in.M ka.Sobo a .A.lo e.affai be een.K p e ano .and.Gonda v i een ea old.da gh e .Ma gi andv hei .a emp v o.e capev o.R iav n eil.man .la e .of.con em po a v ocialv eali .f omv hev ela ion .be eenv he.P ekm je.Je and.R ian.immig an v ov he.a i de.ofv he.la e v ov hei .ne .and fo me .homeland Kd The.Kingdom.of.Se b .C oa .and.Slo ene .R ian emigration,.P ekmurje ,.Mikhail.Dimii e vich.K p e ano 000 Na ednik.o o ni ke.po aje.Canko a.I an.K anjec.jev edi.ap ilav a.Ok ajnov odi ev .M kiv obo iv e a il.po o ilo.ki.je.bilo.bolj ko.em .podobno.lj beenkem .oman ..bidkim.koncem.Gla na ak e ja.lj be en kev godbe.ki.je.bilav .ne odnem.ne ogla j v .na a o fo malnega.dok men av a.bila.Mihael.Dimi ije i .K p ejano .in Ma gi .Gonda.Ona.je.bilav e naj le na.h i.j do kegav i in kega go ca.F anca.Gonde.i .M ke.Sobo e.onv ki.emig an v apo len pi.njegoem.a .ko.delaec.A.ko.je.naednik.i ega.pomladnega dne.ok og.pe naj ev e.popoldne.a e i alv edemind aj e le nikav o jenegav .p emo ni.pe og aj ki.d iniv e.je.i ka alo.da.jev ajv ako ko .njego av nav ade a.na dih jo a.njego av i ljenj kav godba.O njejv lahkov be emov ah aljujov ohranjenemv ka en kemv pi Ok o negav odi a.Ma ibo v v amkaj njem.Pok ajin kem.a hi 2 2Pokajinki.ahi.Maibo.dalje.PAM.fond.Okono.odi e.Maibov .pi.V.VIIIv .pooilo.oonike.po aje.Cankoav v v Mihael.K p ejano .je.bilv in.Dimi ija.in.S efanije v oj .Ko nilo i .ki.je.po.pobeg .i .R ije .lo i i.od.Dimi ija.in.pono ni.po oki p o alav lanicav i oke.d bev .Be lin .Ke v o.p i.a e i anem K p ejano .na šli.njen.be lin ski.na slo .je.ma i.ko .ka e.p a kmal .i edela v .kako.g enko ladkem.polo aj .je.bilv e v i o .ki lome o v.p oč.njenv sin,.ki.jev tudiv am.polegv čine.go oril.nem ki in.f anco ki.je ik 3 Vv apo .m ko sobo kega.Ok ajnegav sodi a se.jev na šelv a adi.ob o bev odni a v saj.jev .ap ilav .ok og v e.b e .do oljenja.njenihv a e .odpeljalv doma.mladole no Ma gi .Gonda .Da.je.nj nav godba.in igi alav edanje.odno se.med lj dmi .p i a.dej o .dav so.lahko.d a.me secav av em.o.p ep e eni omanciv v ojem.gla il .b ali.celo.p ekm ki.mig an iv .Cle e land .in.Ohi 4 No v a.Mihael.in.Ma gi .p emo ena.od.de ja.p e i elav .go i v .Ranko cih .na lednje.j o.pa.nadalje ala.beg.p o i.S .J ij v Mladav jev ev p edv p e kanjemv d a nev mejev p e egla policij ka.pa lja v ajv ov a i.pobegle.mladenke.p ija ili.njeno i gino je .Na d šen.nad.ep kov a sanjano jov alj bljene.mi ije.je Mihael.K p ejano v nifo mi anima.mo kima.b e v ad ege.opi sal dav av sev .pobeglo.Ma gi .name a ala.po o i i.inv se.na o.ob.po mo i.p ija elja .nekdanjega.polko nika .p eko.D naja.odpelja iv njego o.nekdanjo.domo ino.kje .je.bilv socialniv a .K p ejano ih.bi enov i ji.ko v .P ekm j .p e.j go lo an ke.d a e.Mo a po a e.pav ko ajv ago o o.ni a.delila.ob o en e ev ne seno i saj.je.na ednik.K anjecv e nov api sal .“Na stavljeno vprašanje, kaj…bi počel na Dunaju brez potrebnih sredstev, je izjavil, da bi se tam…takoj pri sovjetskem zastopniku zglasil, kateri bi mu potne listine… 3PAM.fond.Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv .p e emno.po o ilo.je ni nice.Ok ajnegav odi a.M ka.Sobo a v v v 4Bi iv ki.o ci .odpeljal.mlado.p ekm kov idinjo.Ameriška domovina…Cle eland,.Ohio ),.13..v v za sebe in odpeljano Gonda, kakor tudi potrebna sredstva za poto-…vanje v Rusijo priskrbel.”5 Sodni.i edenec.ma ibo kega.Ok o negav odi a.d .I an.J e ko.jev v ojih.neobja ljenihv pominihv api al .dav ov a p a e ma ibo skega.po o negav odi av .p ih.le ih.pov ojni .“ko so še…bila čustva in zločinska nagnjenja /…/ posebno živa”,…ajalev di pov e .me ec .Po.p ihod v .Ma ibo .le av .jev go a ljal .da.je ojna.“zbudila najnižje instinkte ljudi”6 Ko.je.pi al.ov em .J e ko ago o o.ni.mogel.ime iv .mi lihv godbe.Ma gi .Gonda.in.Mi haela.K p ejano a .A.klj bv em v i.lahko.k l niv godo ina .od na.p i.pogled.nedol ne.celo.h dom nev a a i ev godbe obe av eliko .odv a g ni ev p a anja .kakov o.biliv ski.beg nci p eje iv .P ekm j .ka e ega.po ebne.okoli ine.je.ob.neda ni p iklj i i.pok ajine.k.j go slo an ski.d a i.na eko alo.ne ane ma lji ov e ilo.j do skega.p ebi al a .dov pogledav .p iholo gijov skih.emig an o .i v i jihv ocialnihv sloje .med.ka e imi.je e ina .podobno.ko .Mihael.K p rejano v anjala.edinole.ov ni i .R ijov Velikopo e nav apljajo av eno v .cmv i okega .b ka ega in.močnegav rja ola ega.mladeni a,.kae ega.oba z.je.klj b.d ema amav labihv zob.ia e alv d a je 7 je.b e .d oma.imponi ala najstnici..Av endar.Ma git.ob.p emv oo enjv v uradnov (moralno in anco.ni.bila.najbolj.p ep i lji a .Na ednik .K anjc .je.po edala da.je.bilav domav abljena.“pod pretvezo”v edaj.pav div ama.ni.bila eč.p epi ana,.kajv e.biv e.ji.lahko.pripetilo.na.Dunajv eš.da.ji 5 PAM,.fond:.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.V r.VIIIv 3,.po očilo.o o žni ke.postaje.Canko a,.15..v 6 PAM,.fond:.Eman.Pe lv 2,.Sodnoi eden kiv pomini.I ana.J ečka 7 PAM .fond .Ok o nov odi če.Ma ibo v v spi .V .VIIIv p e emno.po o ilo.je ni nice.Ok ajnegav odi a.M ka.Sobo a v v 3;.p e emno.po očilo.maribo kihv odnihv apo o ,.28..v Mihael.ni.omenjal.po iv .R ijo t To.ni.bilov e v aj.je.o o nik.p i mladenki.odkril.li stiv s.pi očnimv lo a čkomv a.poo anje ,.na.ka terem.je.bilov v.nem čini.inv činiv abele eno,.da.potuje.ona,.Ma gaia.F.Kpejanoa..R ijo.v ojim.moemv kim.ocijem Mihaelom.Dimi ije i čem.K p rejano om .P iv em.je.bila.p ip a ljena.gladko.po abiti.ne.lev ojav a av tem eč.celotnov ojo.p e teklost,.ko.je.na.li stič.na ečkala:.“Ich bin ein Russin = Ja ruskaja.”u Mihael.K p ejano .kiv o.ga.nav ko.d a ljan kov ojnov pomi njalev elike.ba gotine.pov okah.in.nogah,.je.pi pelv v apor.Okraj negav odi av v.M ki.Soboti.oble env v kov oja kov uniformo.10 P ed.p ov e o nov ojno.jev .Pe og ad .obi ko al.gimna ijo.in ojno.akademijo.ka ie ov v kiv oj ki.pa.jev aklj il.ko .nadpo o nik..Nav a li anjv v.M ki.Soboti.je.po edal,.dav e.je.kot.kapetan boril.nav strani.Petra.Nikolaje i a.W rangla,.nato.pav e.je.letav kupaj.z.ostanki.armade.umaknil.na.Galipoli.in.od.tamv eptemba v .K alje ino.SHS .Po.enole ni.g ani a kiv l biv .Dalmaciji e.je.preselil.v.Zagreb,.kjer.je.opraljal.zida ka.dela,.februarjav pa.je.na.po abilov icav .nekdanjega.polko nika.inv edanjegav l benca.Finan čne.kon olev –.Viktorja.Kornilo i a.pi pelv v.S ..J urijv P ekm j .Niv ev delo.da.bi.Mihael.K p ejano .do.k aja.ob pal nadv silnim.padcemv ojegav ocialnega.polo aja,.ko.je.mirno.nada lje alv s.pripo edjo.p ed.m ko obo kimv odnikom..S.po edo a njemv vpli negav m ko obo kegav j do kegav od e nikav d Alek and a.V l ja.je.dobilv l bo.p i.me a j .He be ge j v .M ki Sobo i .kje .je.op a ljalv a na.doma a.dela .Me a .je.bil.o e.Gon t PAM,.fond:.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.V r.VIIIv 3,.po očilo.o o žni ke.postaje.Canko a,.15..v u PAM,.fond:.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.V r.VIIIv v o kopi s.poo alnegav lo a čka.Ma git.Gonda 10 PAM.fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv .p e emno.po o ilo.je ni nice.Ok ajnegav odi a.M ka.Sobo a v v v do ev op ogev j.ded.Ma gi .Gonda.in.odv .do.go e ev alj bljeno i ni.bilov eč.daleč.11 K p ejano v.je.p ed.okrajnimv odnikomv v.M ki.Sobotiv ago a ljal .dav p a.ni.name a al.odpelja i.dekle a v .ka e imv av ple la ljubezensko.ameje,.eme.e.je.želel..R ijov nii.am.Ko kae,.je.bil.o.političnih.razmerah.v.domovini.labo.obe en,.aj.je p edvide al,.dav si.bo.glede.na.nekdanjiv ocialni.polo aj.d žinev ojstnem.mestu.la žjev aril.gmotnev temeljev av akon..A.Ma git.je ajala .da.ga.ne.p iv amega v a o.je.pop il.inv klenil .dav e.ob pomo iv kega.kon la a.po o i a.na.p i.dalj i.po aji.p o i.R iji –.na.Dunaju..Pi znal.je,.da.glede.na.p etekle.i zkušnjev v starši.i o ljenke.niv a unal.na.njuno.pi oljenjev v.po okov atov e.jev –.kev a bila.z.Ma git.“zelo zaljubljena”…–.odločilv a.pobeg.12 Sp av e.je.Mihael.dogo orilv v znanciv kimi.emigranti,.kiv o biliv apo leni.p i.Finan ni.kon oliv .Canko i .dav alj bljencema p i.pobeg .pomagajov enda .jev a.ne ako e.naklepe.i edel.njiho nad ejeni.Vik o .Ko nilo i v e .jev ako.njem .ko v nanca jemv ogo p epo edalv esničie v.naklepa..Finan čna.kon ola.je.bila.jugo lo an ki.d a vni.o gan,.ki.je.medv eo vnimav ojnamav v.okviru.Mi ni av av .nance.opa ljalv .nan čni.nad or.o z..naloge ,.po e ane v agoa ljanjem.d a vnih.prihodko v;.hkrativ o.t..i...nancarji,.kiv o bili.na anjeni.na.mejah.op a ljaliv div logo.obmejne.kon olev la sti.v ezi.s.tihotap om.13 Kov e.je.j go lo an ka.d a a.odlo ila.da.bo.po.konc v ke.d a ljan kev ojnev p ejelav ke.beg nce.inv v em.ok i v la i.a mado geneala.Wangla.je.bilo.jano.da.bo.moala.idano.podpei.po opke a.in eg acijo.beg nce v .j go lo an ko.d bo.Eden.od.d a nih 11 PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v li ba.obdol enca.–.Mihael.K p ejano ,.16..v 12 Pa v.tam 13 elik,.2012,.platnice v pi .V .VIIIv .Za mehani mo v jev bilov apo lo anjev kihv ojako v v o o ni kihv in oja kihv ahv e v div .Finan ni.kon oli.kje v o.jihv p a.najemali ko.dneniaje.Leav .je.pilo..oki .palamenane.apaev Na odniv k p ini.ov akon .o.d a ljan .dov ao i e.pogoje v a poloanjav jce.konkeno.R o ..Finanni.konoli.ao.o.edaj e ilniv ki.emig an iv p ejeli.j go lo an ko.d a ljan o14 Mihael.K p ejano v .na p o j v .Ma gi .Gonda.p ed.o gani.p e gona.niv želelv k i a iv zalj ubljen kev neme v em e .je .nap o no oje.p ov a li anjev edi.ap ilav v aklj ilv .ne p emenjeno ne eno jo.“Če pridem iz zapora, sem odločen, da grem takoj v… Rusijo. Ljubim pa dekle tako, da je ne mislim več pustiti in če je ne…dobim s seboj takoj, bom prišel po njo pozneje iz Rusije.”Vv udnem ne ogla j v v do o.nem kega.je ika .ki.ga.je.ob o eni.naj e je neje uporabljal.p edv uradnimi.o ganiv o.morale.biti.be ede ,.ki.jih.je.i biral.globoko.a o an.mladenič.15 Dan.po neje.je.K p rejano v a nilv odniko e.namige,.da.bi Ma rgi v g abil.po.na odilih.o rganom.p regona.ne nane.o ebe Vedel.je.da.je.bilo.deklev .p e eklo iv alj bljenov .ca in kegav ad nika.Simona.Pi ke ja.kiv o.ji.gav a i.p a v ako.b anili.Ko.je.Ma gi ple la.lj be en kov a zmerjev z.R om,.o.p ejšnji.lj be en kiv e i niv e .go o ila v em e .je.le.“prezirljivo”…pihnila .ko.jo.je.Mihael po p a al.po.Simon .“Bil sem uverjen, da je zaljubljena v mene.”…Kako.nostalgičnov a anjan.je.bil.njego v kiv et.in.kako.je.mo rala.njego a.dikcijav pli ati.na.mlado.dekle v aj.je.celov odnikom a zlagal,.da.Ma git.Gonda.“ne ljubijo ne mati niti oče in ravnata ž…njo grdo”,.zato.ni.nena adno,.da.je.dekle.bealo.zdoma.16 14Pa v.tamv 15 PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv .Za li ba.obdol enca.–.Mihael.K p ejano ,.16..v 16 PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv .Za li ba.obdol enca.–.Mihael.K p ejano v ..v Kot.ka e,.jev umev v ugrabie v.dekletav p o žil.o e.pobegle.Ma gi v iin i ide e le niv i in kiv rgo ec.F anc.Gonda .ki.je.bil.na m ko obo kem.Ok ajnemv odi v a li anv e.i i.dan.ko .K p e jano ..T dil.je ,.da.ni.med.bi anjem.R a.podv a o ov eho.nikoli opa zil.naklonjenosti.med.njim.in.h erkov ploh.nikakršnega.o eb negav stika..Njun.pobeg.ga.jev ato.močno.p e enetilv delov e.mu.je nemogo e ,.da.biv e.h čiv enov aple lav v člo ekom,.ki.ga.je.po znala.komaj.dober.me ec..Sklepal.je ,.da.jev lo.priv ejv ariv a.ine ev etje.o ebe ..Vv to.jev erjelv toliko.bolj,.ker.jev edelv a.lj be en ko godbo.med.h e ko.in.ca in kimv adnikom.Pi ke jem .Gonda.h e rinegav n bca.ni.maralv ato.mu.je.p epo edal.obi ke v v.majhnem k aj .ko .je.M ka.Sobo a .pa.je.kmal .i edel .dav e.mlada.na k i ajv ev ednov e aja a v enav a na eljav amkaj njega.k edi nega a oda.mu.je.po edalav tudiv a.bahanje.carin kegav uradnika,.da.bi .“če bi se čutil za to sposobnega”….Ma rgi.“naredil nosečo”v aj F ranc.Gonda.potemv agoo o.ne.biv eč.na p oo al.po oki.17 Za.o etom.je.bila.kot.pi av a li anav e.pobegla.Ma git.Gonda ki.jev akoj.p e la.kv a i .“Do koraka, katerega sem storila, so me…prisilile domače razmere.”…Bolj.p e ene lji o.je.bilo.nadalje anje mladenkine.i po edi v .ka e i.jev odi v a k ila .dav i i.njen.o e moralno.nad ev pornov i ljenje,.ona.pa.nikakor.ne.mo ev eč.p e na a i.go o ic.ov em.po.M ki.Sobo i.in.okolici 1t Dav e.jev di p ekm kov pol)urbanov edi e.po.prviv eo vniv ojni.le.po a i a alov v ejene.ok i e.in.med ebojne.odno e .p i a.i po ed.“kon-…toristinje”…knjigo odkinje .Danice.Bo ko.p ed.ma ibo kim.Ok o nimv odi čemv le av v Ma ibo rčankav jev bilav zadnjiv d ev le i apo lena.pri.m ko obo kemv ele go c u.Ka ol v Šiftarju,.ki.jo.je ok žilv v si.li om.in.“triperjem”…gono ejo v aj.je.kmal u.po.na stop 17 PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv .Za li ba.pi e.–.F ranc.Gondav ..v 1t PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv .Za li ba.pi e.–.Ma git.Gondav ..v bev kladnov .njego imi.p i čako anji.po alav efo a.lj ubica Tedaj.o umljenav stoi e.nedo oljenega.abo a.je.babiciv v.Mai boru.p ostodušno.po edala,.“da je v Murski Soboti mladina precej…pokvarjena in da tudi gospe zelo pogosto abortirajo”v am.jev o “nekaj navadnega”,.je.pripomnila.1u Ker.Ma git.Gonda.ni.bilav eč.pripa ljenav i etiv v stanju.duha ki.jiv .obdobj .naj ni ke.nego o o i.ni.omogo čalov zane lji ih oprijemali v e.jev a dno.odločila,.da.odidev z.Mihaelom.K p eja noomv čepa.“ga ni ljubila”.Njenv ihi.na .po rojen.“v nekem…obupu”.jev klj e al.K p ejano a.le.na.po i.do.G adca .kje v e.je name a alav ali i.inv .pomo jo.daljnihv o odniko .poi ka iv l bo “Njega torej ne zadeva nobena krivda,” je.Ma git.pog umno.branila ojegav kegav o ai a.p edv odniki,20 kiv ov ev s.kdo e.kolik šno i enostjov badaliv z.d žin kimiv e a ami.lokalnegav i vin kega goca.Ali.pa.oeo ke.kbi.Fanca.Gonde.le.nio.bile.edino.ka je.gnalov lo en ke.p a o odne.o gane .R kih.emig an o .kiv o biliv apo leni.kot.grani arji.aliv .nancarjiv e.je.med.doma čini.d al labv lo e .kiv o.gav .po ame nimi.ek ce iv je aliv ami .Le av je,.denimo,.odmealav tragedija.osemletne.deklice,.ki.jo.je.na.Ko jaku.posilil.in.hudo.po kodo alv ki.emigrant.Safran.Kralje ecki apo len.kot.grani ar.pri.S ..Duhu.na.O em.vrhu.21 P i ade anja.po.hi em.p a nemv aklj k .ob odbi.p epo eda nega.o ebnegav ika.med.emig an om.in.doma inko.je.nadalje alo D a nov o il ov edaj.p a dni o v .Ma ibo .ki.je.p iv amkaj njem.Ok o nemv odi v ev .ap ilav v lo ilo.k a ko.ob o nico Mihaela.K p ejano a.je.b emenila.ja nega.na il av v em .ko.je “svojim starišem na zvit način”odpeljal.h e.Magi.Gonda22Obo 1u PAM,.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.V r.IXv 9,.Za li ba pi e.–.Dragica.Ne žič,.v v 20 PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv .Za li ba.pi e.–.Ma git.Gondav ..v 21 PAM,.fond:.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.PAM,.fond:.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.V r.Xv eni.je.bilv e.i ega.dne.ob.pe iv iv j aj.p epeljanv v apo e.ma i bo kega.Okonega.odi a23Glana.apaa..aek.majav e.je.od ila.bli ko i o.hi ov aj.je.K p ejano v .od o no iv lano d ine.Gondav akojv odoma.p i nal.k i do.V.pe naj ih.min ah je.bilov ega.konec .Ka no an.je.bilv .enim.me ecemv ogegav a po a .p ecej.bolj.ne o a me nav v e ov o jenega.dejanja.pav se.je dela.d ga.kaen..igon.i.Kaljeine.SHS24Viljeala.je.miel.da eli.bi i.opomin.celo ni.emig an ki.pop laciji v .ka e ov e.je.p a j go lo an ka.d a av oo alav .p ih.le ihv ojega.ob oja Mihael.K p ejano v.je.bilv o ej.po.enome ečnemv aporu.i gnan i z.Kralje vine.SHS ..Najbrž.mu.po.i p i vi.hitra.integracijav v o bodnov i ljenje.ni.po o ala.po ebnihv e a v epa v klj e anje v.d žbov a.nekdanje.ka znjence.ni.bilov amo ume vno..Ov tem.je.pi al.obstoj.maribo kega.d av a.odp ene.ka znjence ,.ki.je.p e mago alo.p ed odke.do.nekdanjihv apo niko .obenem.pav anje i kalo.p ime nov apo li e 25 Pi la.d a.me eca.bi anja.Mihaela.K p rejano a.na.Slo en kemv a.bila.do olj .da.jev p o il.p replahv p ekm ki.lokalniv kupnosti.inv agnalv odne.mline ,.kiv o.njego beg n kiv status.po.hi em.postopkv zmleli.in.i gli.kov tujek..Je odpoo alv v.Berlin.k.materi?.Malov erjetnov aj.biv to.lahkov storilv e p ejv e.ga.je.ob.Petru.Nikolaje i u.W rangl v ad alav oja kav a 22 PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv Obo žnicav 9..v 23 PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv U radno.po očilo v ..v 24 PAM .fond .Ok o nov odi e.Ma ibo v v pi .V .VIIIv Gla vna.a pa a,.2..v 3;.V.imenu.Nj..Vel..Kralja,.2..v 25Golecv v in.pripadnost.ca kiv kiv tradiciji,.je.bil.pov a padu.armadev tev a e e.p ost..Po.prihodv v.Kralje vino.SHS.jev ztrajal.kot.prilo žnostni dela ec.inv ida .obv em.pa.jev enda le.lahkov a nal.nav a i ni o ma e inega.b a a.nekdanjega.polko nikav ke.ca ke.a made.Vik torja.Kornilo i av Kak šnev e zi.jev kal.Viktor.Kornilo viv v obo ko.judo ko.elio .med.ok ogv .p ebi alci.M ke.Sobo e.je.bilo.le av .J do manj.ko v 26 .dav e.jev a.njego ega.mladega.ne aka.o ebnov a zelv zav amkaj nje.Slo ence .kon o e ni.od e nik.Alek ande V l ,.kiv e.je.letav v v a u.delo anja.medna odnev a zmeji ene komi ijev za.j go lo an ko mada ko.mejo.odlo no.po a il.na mad a kov stran ?27 Je.nekdanji.pripadnikv kev i oke.d žbe.lev p emo žnejših.lokalnih.J udih.p epo znalv ledi.kuli viranosti,.ki.jo.je b kone.pog e al .ali.jev .no i.domo iniv v pli nej imi.p ekm kimi.judo kimi.d žinamiv kal.po lo vnev e i P ekm je.in.M ka.Sobo a.ko .njego ov edi e.jev v godnjih d aj e ih.le v v ole ja.mo alo.bi iv .p ej.ko .p o o v aljenih amo me nih.inv an pa en nih.odno o v .polj .ja negav v a i e nedo e ene.konf no i v aj.je.le av .p e lo.pod.j i dikcijo.K a lje ine.SHS.i .po sem.d ga nih.k l nih.ok i o .P ekm je.je na ov .dob ih.de e ih.le ih.po.obliko anj .p e.j go slo an ske d a ev a adi.omeje anjav go in kih.po e a v .mad a kim.p o oomv ah.ped.e ko.efomo.noe.paolane.d ae.in lokalnega.an i semi i mav ap ila.dob av e jina.j do kega.p e bi al a 2t P i o no .d obce v ke.emig acijev .p o o .ki.je bil.in en i no.pod en.i skanj .no ih.kolek i nih.iden i e nih op ijemali v akov v plo nemv klj b.na p o ni.i k nji.Mihaela 26Kerec,.v 27Pa v.tamv 28L uthar,.v K p ejano a .ni.mogla.bi enov amaja iv amkaj njegav sakdana o v fe e.ja nega Kaj.pa.o eo kov a čitni o.F ranca.Gonde ?.Je.bilo.lev unanji a z.očitno.po kodo anega.odno av s.h erjo,.ki.mu.je.bo o al.on am ?.Domne amo.lahko,.da.biv aljeni.o ev z.ne p emenjenov a etostjo.i kal.h ev tudiv e.bi.pobegnilav s.Simonom.Pi kerjem,.ali katerim.od.doma čihv n bce ..Drugov pa anje.pa.je ,.ali.bi.bili.o gani.p egonav ako.nena adnov inko i i v ev .pobeg.ne.bi.bilv klj env ki.emigrant..Kak šno.je.bilov i ljenjev i vin kegav go ca,.da jev b jalov oliko.gn a.p i.njego i.h e i .Ko .ka e.njena.ob ja.do o e a.ni o.bilav golj.plodv ene.ne a no e eno i.naj nice v aj je.F ranc.Gonda.le.nekaj.dni.po.ob odbi.Mihaela.K p ejano a.ko udele enec.gostilni kega.p etepav v.Ti šiniv v amok e omv eljalv zrak.2u Mu.je.pov be žni ki.prigodiv v kim.emigrantomv pelov a d ati.h ev a.doma čimi.stenami *..*..* B anje.ka en kihv pi o .jev .k l no godo in kegav ali a bi eno.d ga no.od.p a ni kega.b anja .a adi.ka e rega.je.g a di ov .o no i.na alo .I id.ka zen kihv zade v za.k l negav zgodo ina jav niv bi venegav pomena v em e v jev njego v pogla i ni a mi lek.odv zae ka.do.konca.pod rejenv i imv za.i id.ka zen kih p oce o v e inomav nepomembnimv nian am v kiv ov e a ljale edin ene.m e e.odno o .medv dele enci.p oce o v .p o o in.a .Khki.obisiv oanj.ob enjv redno.hoenj.zaaje vanjv aho .mi liv amo a mevanj.inv akodne nihv ne po membnihv inv p e eklihv lj div ov domalav e v ka v anima k l negav zgodo ina jav .ka zen kihv spi ih 2u Na silen.me a ki.pomočnik,.Tabor,.6..v v Takov o.klj bv a i ko alniv emeljeno iv e inev v go njih.nekaj od a kihv a a ljenihv p a anj .med.njimi.neka e a .ki.ka ejo.na to,.kako.bli u.območjav tabloidnostiv e.giba.kulturniv godo vina ,.ko .namenom.p rei ko anja.globokih .o čemv k i ih.pla iv realno b ka.pov temnihv ki vnostih.konk etnih.ljudiv v.njiho vih.ka en kih pi ih .Venda v ado i e .ni kihv a iv lo e kev ado edno i.ni namenv godo vinarje ega.dela..Na e.o ednjev pa anje.ov a zki a nju.d obce v i ljenjav ke.emigracije.na.Slo en kemv s.pi ujočim be edilom.niv želelo.bi i.odgo o jeno v em e .le.nav i rokov a g njeno..Av v.i stiv api.jev eba.na editiv črto.pod.p e ev vnetimiv pa anji;.celo vitiv i ljenjepi si.akterje v v tem.primeru.ni o.in.nev smejo bi i.na av a .Kdo .odpi a.ka en kev pi e.lj di.p e eklihv a o mora.v o.militantnostjo,.ki.jo.premore.beseda,.aroati.amejie medv p a i eno jov a i ko alnegav animanja.in.ne p a i eno jo po ega.v.intimo.p eteklih.po ame zniko Bibliografija ČELIK,.Pv ):.Naši .nancarji 1918…1946..Lj bljana,.Modrijan GOLEC,.Jv ):.Ponarejevalci,.Maribo ,.Ti karnav ..Cirila LUTHAR,.Ov ):.Po robovih spomina; antisemitizem in uničenje…prekmurske judovske skupnosti..Lj bljana,.Zalo žba.ZRC KEREC,.Dv ):.J udjev v.M ki.Sobotiv v.letihv 954”,.Časo-…pis za zgodovino in narodopisje,.v Arhi PAM,.fond:.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.V r.VIIIv 3.(Mihael.K p ejano PAM,.fond:.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.V r.IXv (Benjamin.Ipa ec PAM,.fond:.Ok o žnov odi e.Maribov v pi s.V r.Xv Safran.Kralje ecki PAM,.fond:.Eman.Pe lv 2,.Sodnoi eden kiv pomini.I ana.J ečka a a vira: Ameriška domovina,.Cle eland,.Ohiov Tabor,.Maribo v Moni o ISH 201đ , XVIII/1, 123–13~ Izvirni L eni članek Original scientific article LA K Ivan Hribar in dč oR usko zrno Đ Bzvleček Prispe ek os etljuje i brane in doslej e nera iskane i dike rusko slo enskih odnoso a etku stoletja A torica prou uje sodelo anje slo enskega liberalca I ana Hribarja dru t om Rusko rno ter predsta i skupno organi acijo poto anj ruske kme ke mladine na prakti no usposabljanje na Slo enskem med leti in Ra iska a je bila narejena na podlagi ar hi skega gradi a i Rokopisne birke Narodne in uni er itetne knji nice Ljubljani in Centralnega dr a nega godo inskega arhi a Sankt Peterburgu Kulturno gospodarsko sodelo anje Ruso in Slo ence se je poka alo kot i jemno uspe no Ruski kmetje so se asu pripra ni t a se nanili ahodnimi tehnolo gijami kmeto anja in jih po neje Rusiji tudi uspe no upora bljali Pripra ni t o ruskih kmeto na Slo enskem je pripomoglo k irjenju kulturnih ob orij tako ruskih praktikanto kot slo en skih kmeto Cljučne besede drut o “Rusko zrno I an Hribar pripra vni t o ruskih.kmeto v.na.Slo enskem UDK I anH ribar and theR ussianG ain’ Association Abstract: The article discusses some of the still une xplored Russ ian Slo enian relations in the earl th centur focusing on the co operation of the Slo enian Liberal I an Hribar ith the Russian Ljubo Alekseje vna Kirilina starej a znanst ena ra zisko alka na In šti tutu a sla vistične študije Ruske akademije znanosti Moski E -naslo kirilina.ljuba@rambler.ru Pre od.članka:.Tja a.Rant 123 Grain Association The jointl organised tra els for the Russian countr outh sent to the Slo enian pro inces for practical training bet een and The research as based on the archi e ma terials from the Manuscript Department of the National and Uni ersit Librar in Ljubljana and from the Central State Historical Archi es in St Petersburg The cultural and economic co operation bet een Russians and Slo enes pro ed e xtremel successful Dur ing their internship the Russian farmers became acquainted with Western farming technologies hich the successfull applied in their homeland The internships of Russian farmers in Slo enia e panded the cultural hori ons for Russian practitioners and Slo en ian.farmers.alike Ceywords: the Russian Grain Association I an Hribar training of.Russian.farmers.in.Slo enia 000 Ustanovitev dč aR usko zrno Dru t o Rusko rno je bilo Sankt Peterburgu usta no ljeno na pobudo ruskega premierja P A Stolipina Deja nost dru t a naj bi pripomogla k i ajanju gospodarskih reform Ru siji Med leti in je imelo precej pomembno vlogo kme tijskem in dru benem i ljenju ruskega imperija Namen dru t a Rusko zrno je bilo pomagati kmetom in lastnikom emlji pri u enju naprednih metod kmeto anja in obrti njiho im usposa bljanjem tako Rusiji kot tujini pred sem slo anskih dr a ah Poudarjali so da je “dol nost sakega kmeta se naniti se modelom gospodarst a ki je koristen a dr a o in gleden a a čane Med nalogami dru t a je bil ne samo gospodarski tem e tudi kulturni moralni napredek Rusije in drugih slo anskih narodo Rusko zrno je bilo prosto oljno dru t o njego ustano ni kapital pa so t orile lanarine in donacije Med podporniki organi acije so bili o do ela carica Marija Fjodoro na in drugi lani carske dru ine klju no s carjem Nikolajem II Podpirala jih je tudi rsta ruskih dr a niko med njimi tudi minister a u nanje zade e ruskega carst a S D Sa ono pra tako politi no in gospodarsko pli ni ljudje od katerih so mnogi simpati irali idejo neosla i ma Predsednik S eta drut a je bil najprej V I Deniso nato no i nar in politik A A Stolipin mlaj i brat P A Stolipin Polo aj tajnika je asedel hr a ki emigrant Krunosla Geruc ki je i el Rusiji od leta Ogromno je prispe al k osno anju dru t a in njego ih deja vnosti V letih na prelomu in stoletja je bil Geruc biblio tekar Dumi kar mu je omogo alo stike ruskimi politiki Kot a go ornik neoslo anst a je ohranjal tesne stike s K Kram ářjem in I..Hribarjem Podru nice dru t a so odprli te ilnih de elnih in okrajnih mestih Rusiji pra tako tudi tujini V tujini so jih odili lani o ziroma skrbniki ki so bili ečinoma i oljeni i kroga učitelje lo kalnih kmetijskih ol in fakultet Skrbniki so bili odgo orni a po ra delite ruskih pripra vniko olah in na kmetijah a pomo pri u enju tujega je ika in nad or nad njiho im delom Kot je ra idno je skrb a klju ite dru t o skrbniko i slo anskih de el A stro Ogrske ,.pre elK ..Geruc Centralni dr “Rusko zrno D L CGIA Firso Golosenko a ni godo inski arhi dalje CGIA Spb F Sankt Peterburgu F Usta a drut a “Rusko Dru zrno t o Op e ki politik ideolog in organi ator gibanja neosla visto Karel Kram je sodelo al pri odprtju podru nic dru t a e kih de elah odja Hr a ke kme ke stranke Stjepan Radi pa je a el propagirati “Rusko zrno hr a kih de elah V slo enskih predelih je to delo pre elI an.Hribar Hribar je bil erjetno najbolj trajen ago ornik neosla i ma med Slo enci Sodelo al je pri pripra i in i edbi seh neosla visti nih dogodko ter ogla e al potek njiho ega delo anja asopisih Za Hribarja je bila gla na naloga neosla i ma utrditi ob eslo ansko samo a est s pomočjo kulturnega in gospodarskega sodelo anja I ka o al je eliko animanje in topel odnos do Rusije ter nekajkrat tja tudi odpoto al med drugim sesta i delegacije neosla isto leta 908.in Hribar je bil eden i zmed prvih člano drut a “Rusko zrno in je postal njego skrbnik V tem asu je bil tudi pli en politik in upan ob ine Ljubljana ato je imel dobre mo nosti a organi acijo pripra vni šte v.ruskih.kmeto v.na.Slo enskem Z namenom da bi no o dru t o postalo priljubljeno in da bi re ili s oje finan ne te a e so januarja februarja Plemi ški skup ini Sankt Peterburgu organi irali elik sejem sprejem nato koncert in plese Vsak slo anski narod je imel s ojo trgo sko stojnico Geruc je prosil Hribarja naj a dogodek Sankt Peterburgu po lje i Ljubljane ali tajerske mlade liepe slo enke koje bi malo ruski nali da trgujeje na ba aru u narodnoj no nji s slo enskim blagom Predlagal je naj po lje tudi kinematografsko sliko slo enskih kraje kot je Postojnska jama Koncert so i edli in prinesli dru t u rublje istega dobi ka Od ministrst a a kmetijst o je dru t o prejelo ru blje od urada carice rublje i kurskega in smolenskega Firso okraja po rublje i orone skega rublje Na ta na in je pisal Geruc lahko daj a nemo ukrepati N vi gojenciR uskega zrna ” na Slo enskem Finan čni polo aj drut a se je i zbolj al ato so kmalu a eli orga ni acijo i leto kme ke mladine na kmetijsko pripra ni t o tujino Glede selekcije in odpra e praktikanto je Drut o sesta vilo pra alnik katerem so ahte ali podatke o lagatelje em .nan čnem stanju in lokaciji emlji a sesta i dru žine i obra e anju itd Kan didati so lahko i zbirali med Mora sko e ko in Kranjsko a pri pra nike i osrednje Rusije Dansko a pripra nike i se ernih gubernij Bolgarijo a pripra vnike i ju žnih gubernij Večina kan didato je bilo i obra enih diplomanti kmetijskih ol u iteljskih seminarje med njimi so se asih zna li tudi gimna zijci Obi ajno je bilo gosto anje omejeno na de et mesece nekaterim so ga po dalj ali na d e leti Poto anja pripra vniko so krili donacijami in sub encijami okrajnih upra in posame zniko V ečini primero so posame niki dru t u po iljali nan na sredst a a pripra ni t o tujini točno dolo enega pripra vnika V po prečju je na sakega člo eka.pripadalo 150.rublje e decembra leta je Geruc prosil Hribarja naj Ljubljani ustano i mestni odbor ki bi bil adol en a ruske pripra nike Hri bar je bil pr i tuji skrbnik Ruskega rna ki je pripra il pra alnik Rokopisna birka Narodne in uni er itetne knji nice Ljubljani I Hri bar Zapu čina Ms Mapa VIII “Russkoje erno dalje RZ NUK I Hribar Zapu čina Ms Pismo K Geruc I Hribarju aprila Rogatko CGIA.SPb F 95,.Op D L RZ NUK I Hribar Zapu čina Ms Pismo K Geruc I Hribarju 24..decembra katerem so mu slo enski skrbniki sporo ili s oje podatke in pod kak nimi .pogoji .so .pripra ljeni eti .ruske .kmete k .sebi .na .pripra nit oTepodatkejeHribarnatoposredoaldrut uObestiloopri hodu ruskih pripra niko je obja il asopisu slo enskih liberalce Slo enski narod Ti pra alniki so omogo ili dru t u la je na r to anje kam in pod kak nimi pogoji bi lahko poslali s oje gojence Pri ruski pripra vnik ki je od el Slo enijo konec je bil Nikolaj V Tusko letni sin dra nika i orone ske gubernije lastnik hektarje emlji in nekdanji gimna zijec Po ali dneh prebi anja na Dunaju je pri el Ljubljano od koder so ga po slali Postojno kjer je delal in se učil na emlji u kmeta Žnidar i a Mladeni po sej erjetnosti ni bil ajen dela o emer je Geruc pisal Hribarju “Mladeni pra i da se ne boji te žkega dela Jasno je da so to pra zne marnje in da bo potrebo al e eliko asa da se bo pri adil te kemu delu N V Tusko u pa je bilo Postojni e Tajnik drut a D P Ma zin je o tem pripra vniku pisal Hribarju “Po slal mi je pismo polno na du enja katerem opisuje kako prija zni ste.bili.do.njega.in.kako.dobro.slu žbo.je.dobil Spr a je dru t o namera alo poslati s oje pripra nike na Dunaj d eh i zmenah po ljudi I pr e i zmene so na črto ali ljudi a delo Slo eniji pa a e ko in Mora sko Da bi jih a stro ogrski prestolnici sprejeli in nadaljnje ra poredili je Geruc prosil Hribarja,.naj.tam.ustano vi.stalni.odbor.“Ruskega.zrna Pro enj a ra zmestite ni bilo eliko sega skupaj okoli Po i boru dru t a je ostalo kandidato Raje am jih po ljemo manj da lahko i zberemo le najbolj e je Geruc pisal Hribarju po tem so jih i zbrali e nekaj Zaradi .nan čnega stanja je bil prihod Pra v.tam,.Pismo:.dr ..Kuralt.–.I..Hribarju,.5..marca tam,.PismoK ..Geruc.–.I..Hribarju )..februarja Pra v.tam,.Pismo:.DP ..Marin.–.I..Hribarju )..aprila Pra v.tam,.PismoK ..Geruc.–.I..Hribarju,.1(14)..aprila pr e i zmene pripra vniko i eden po zneje kot so na črto ali Pr a i mena ljudi med katerimi sta bili d e dekleti je prispela na Dunaj a etku aprila leta S et drut a “Rusko zrno je Hri barju poslal pismo dolo ili da bodo pripra niki i sankt peterbur ke u iteljske ole Otilija Balod Nikolaj Mihajlo in Jelikonida Morugina ostali mesece drugi pa elijo ostati na pripra vni t u leta S et drut a je pra tako sporočil katere eje kmetijst a animajo ruske pripra vnike Tako so na primer Balodo a Kleme no in Morugina na edli da se ho ejo priučiti i vinoreje mlečne proi odnje ,.kmetijst a.in.vrtnarjenja Ruske pripra nike so ra me ali na gledne kmetije in kmetijske ole Slo enski skrbniki ki so eli aro ance pod s oje okrilje so jim morali agoto iti nastanite in hrano pra tako pla ilo S et dru t a Rusko rno je potrdil da je pra slednje do olje alo dru t u majhnimi prihodki da so lahko po iljali s oje gojence tujino R uskii avniki na Slo enskem med letoma 12 in Naslednja fa a akti nega sodelo anja dru t a Rusko rno I Hri barjem se je začela e leta ko so no a začeli nabirati ruske.praktikante a.odpra o.v.slo anske.de eleA stro-Ogrske V pismu dne maja se je predsednica Komisije a ra poredite praktikanto dru t a Rusko rno O P Dmitrije a obrnila na I Hribarja s pro njo naj leta ra zporedi ruske pri pra vnike gledna slo enska gospodinjst a in obljubila da bodo prosta delo na mesta apolnjena i rst dobre kme ke mladine Istega leta je predsednica no oustano ljene Obrtni ke komisije pri drut u “Rusko zrno E Polo ce a podala prošnjo Hribarju a na Pra tam Pismo So jet ob čest a Russkojezerno I Hribarju aprila Pra v.tam,.Pismo:OP ..Dmitrije a.–.I..Hribarju,.15..maja mestite sedmih ruskih gojence -obrtniko ko vinske in a ke strojne.dela vnice.slo enskega.pode elja Hribar je slo enskih asopisih pono vno obja vil oglas o na r to anem prihodu ruskih praktikanto ki naj bi pri li konec fe bruarja leta Skrbnikom je predlagal naj jih amejo k sebi a delo in poduk o “racionalnem gospodarjenju in posebej poudaril da so si gojenci “Russkoga erna sposobni a sakršno tudi naj te a vnej e kmečko delo Kmalu je Hribar od slo enskih kmeto prejel prija e Skrbniki so predlagali da bodo naučili Ruse delati po na e obljubili so jim streho in hrano pra tako pla o ali pla ilo a dobro opra ljeno delo S oja gospodinjst a so e inoma o na ili kot napredna Ve ina je aprosila naj jim po ljejo po polnoma dra a in krepka mladeni a Nekaj pripra vniko je bil pripra ljen eti tudi J Zgornik i Gorice potem ko je asopisu primorskih liberalce Soča prebral poh alo enega od kmeto o ru skem pripra vniku Eden i zmed naj ečjih slo enskih kmeto Karl Majer je napisal Hribarju da bo sprejel ruskih mladeni e a kmetijsko delo bodisi pri i ini ali na polju Pogoji ki jim jih je po nujal so bili najbolji obljubil je da bo pripra vnikom a delo od marca do no embra pla al po kron na mesec drugi skrbniki so pla e ali po kron op a “nekateri sposobni so ostali pri skrbniku tudi e imo Prosil je naj mu sporo i ali bo dobil dela ce i Rusije sicer si jih bo moral od drugod priskrbeti Malo po neje Pra v.tam,.PismoJ ..Polo ce a.–.I..Hribarju,2..oktobra Soča ,.30..no embra S RZ NUK I Hribar Zapu čina Ms 1411,Pisma P Jenko no embra I Ko e ar I Hribarju decembra I Hribarju Pe enko I Hribarju decembra L Potočnik I Hribarju 1.decembra M Plut.–.I..Hribarju,.1..januarja 912.in.dr Pra v.tam,.PismoJ ..Zgonik.–.I..Hribarju,.10.decembra Pra tam Pismo K Ma er I Hribarju 18.decembra 9.decembra 911;.15..januarja so prihajale pro nje a ruske dela ce tudi a delo mlinu in to arni sira kofji.Loki Od prejetih predlogo jih je Hribar i zbral ki so bili po njego em mnenju najbolj primerni Potem ko je Hribar poslal mo žnosti a ra mestite ruskih pripra niko se je Komisija a ra mestite pripra niko ah alila slo enskemu skrbniku in ga prosila naj poda podrobnosti o slo enskih skrbnikih to no dolo i datum prihoda pripra vniko in uredi anje “najkraj o in najcenej o pot Konec decembra je bilo dolo eno da bodo pripra vniki prispeli Lju bljano februarja leta Predvide ali so da bodo apolnili seh prostih delo vnih mest ljudi na Štajersko okolico Lju bljane na Primorsko k posestniku Karlu Majerju in po en pri pra nik k I anu Matja u Francu Sagaju Martinu Plutu Antonu Kodri u V odgo oru drut u “Rusko zrno je Hribar opisal najcenej e in najbolj prikladne poti i Sankt Peterburga na Krajnsko a ruske pri pra vnike in opisal nekaj skrbniko kamor jih je priporočil poslati U itelja A Gori čana je imeno al a najbolj ega slo enskega skrbnika “Delo pri njem je naporno ato pa bo gojenec i njego e ole pri el tako teoretično kot tudi praktično po sem pripra ljen Hribar je ugoto il da je Gori an go oril rusko tako da je pred idel da njim ne bo te a pri spora ume anju s pripra vniki Karl Ma er bogat posestnik ki bo skrbel a pripra nike eli fante ki ne bodo anemarjali dela Enako je mogo e re i tudi a Antona Pe enka Delo pri F Ko e arju je imelo po mnenju Hribarja dodatno pred nost Gojenec ki bo el k Francu Ko e arju bo lahko poleti obiskal mlekarsko olo Vranici Hribar je opo oril drut o da morajo Pra tam Pismo Jer en I Hribarju maja R Lipke I Hribarju 8..junija Pra v.tam,.Pismo .... ......... – .. ....... Pra v.tam,.Pismo .... ......... – .. ....... se pripra nike ra porediti a sakr no delo in prosil naj mu spo ročijo katere skrbnike bodo i zbrali Kot je bilo ra vidno se je i bira.skrbniko v.nekoliko.spremenila Posledično se je februarja Ljubljano odpra vilo sega sku paj pripra vniko pri emer jih je od lo k Karlu Majerju ki jim je ponujal najbolj e pogoje O P Dmitrije a je Hribarja prosila naj pripra vnikom ki so bili namenjeni k Ma erju ne i pla uje denarja naprej saj so njiho aslu ek teli kot po sem ado olji D ema pripra vnikoma ki nista bila pri Ma erju Z Kri e i u in Antoniju Stase i u,.so.ponudili.pla čilo.po.10.kron.na.mesec Zakaj je na pripra vni t o slo anske de ele A stro-Ogrske pri spelo tako malo ruskih kmeto Poleg pomanjkanja nan nih sred ste je bil e eden i zmed pomembnih ra zlogo na katerega je O P Dmitrije a opo orila pismu I Hribarju dne “Dokler ne bomo uporabili a ših prostih delo vnih mest lahko na Krajnsko tajersko po ljemo le pripra nike i na ih ju nih gubernij Toda pripra niko s teh obmo ij je bilo precej manj kot i se erne in sred nje.Rusije ,.saj.“podnebje.ni.primerlji o a o udo vito.dr a o Neujemanje podnebnih pogoje se je ares poka alo kot resna te a a Glede na pisma slo enskih kmeto Hribarju so erjeli da s tem ko k sebi sprejmejo ruske pripra vnike pridobijo poceni delo vno silo Pripra vniki pa se delom na kmetiji naučijo najbolj na prednih metod kmeto anja Vse se ni i lo tako preprosto kot je ka alo Ruski kmetje so si pri ade ali da bi se naučili ra vno teh no osti ki so jih po tem lahko uporabili na s ojih kmetijah domo ini Za ele.so.se.te a e e a etku marca je K Ma er pisal Hribarju Ra o aranje je eliko mladenii dobil ali pri li so se samo učiti in ne delati tj Pra tam Pismo I Hribar Ob est u Russkoje erno januarja Pra v.tam,.Pismo:.OP ..Dmitrije a.–.I..Hribarju,februar Pra v.tam,.Pismo:OP ..Dmitrije a.–.I..Hribarju,.28..februarja e saj na ega dela ne ker pri njih nimajo inogrado Prosil je Hribarja da pridete jih uredit ali pa da se vrnejo kar je kakor se vidi njih elja Verjetno se je aradi te neprijetnosti ki je nastala aradi splošne nepremi ljenosti situacije Komisija a ra poredite pripra vniko opra vičila Hribarju a znemirjenje ki so ga po zro ili pripra niki dru t a Hribar je moral najkraj em asu iskati druga.mesta a.ruske.pripra vnike Ker ni nih e ra en Ma erja ponujal tako dobrega pla ila a delo je dru t o Rusko rno prosilo Hribarja naj sem pripra nikom daje po kron mesečno a no a obla čila perilo in obute ter a ra zne druge osebne i datke a se druge st ari naj jim denarja ne daje Ne glede na opo orila jim je Hribar denar posojal Dolgo o mu očitno niso edno vra ali No embra je drut o od obrilo poro ilo o Hribarje ih stro kih in prosilo slo enskega skrbnika naj “ruskim pripra vnikom ne daje e denarja Pri pošilja nju pripra niko na aj Rusijo naj jim ne daje denarja a pot roke pa č.pa.naj.jim.kupi o o vnice V drugih gospodinjst vih kjer so imeli pripra vnike pra tako ni se potekalo gladko Na primer A K Stase i očitno usposobljen člo ek ki je do prihoda let upra ljal posest o gospe E P Samoki Sudko ski,.je.bil.dolo en.kF ..Sagaju..Os ojem.skrbniku.je.go oril kot o elo dobrem in prija nem lo eku pri tem pa se je prito e al da se pri njem ni nau il ni no ega Tukaj ni nobenih stroje Tisti ki so jih e po znam je pisal Hribarju Vrt je apu en do onemo Pra v.tam,.PismoK ..Ma er.–.I..Hribarju,.5..marca Pra v.tam,.PismoO P ..Dmitrije a.–.I..Hribarju )..marca Pra tam Pismo Ob est o Russkoje erno I Hribarju marca Pra tam Pisma I Kucenko I Hribarju bre datuma A Stase i Hribarju,bre z.datuma Pra tam Pismo Ob est o Russkoje erno I Hribarju no embra glosti”,.delo.na.nji vi.je.obi ajno ,.“pri.hi šnih.opra vilih lada.nered Opra ljati so morali delo ki so ga po znali e od prej očistiti konje in konju nico sekati dr a od a ati smeti itd Tukaj nisem pripra nik pa pa na aden dela ec ki je pri el sem samo delat je ra zlo žil s oje stali e Ker ni elel i gubljati asa se je Stase i obrnil na Hribarja s prošnjo naj ga po lje kmetijsko olo e pa ne naj ga Hribar ame k sebi a delo “na vikendu saj zna opra ljati sa kmečka.dela Hribar je pomagal ruskemu pripra niku Septembra je spo ro il dru t u Rusko rno Za Stase i a se mi je posre ilo najti najbolj e mesto No embra pa je ado oljst om po edal da se je njego aro anec dobro priu il kmeto anja in i inoreje Skrbnik je e predlagal naj ostane pri njem a stalno kot pomočnik upra vitelja endar se Stase i ni strinjal Za u enje kmetijski oli se po premisleku ni odlo il aradi pomanjkanja nanja slo enskega je zika in pomanjkanja denarja Poleg tega je njego a skrbnica ki je pla ala pripra vni t o tujini s ojega upra vnika ztrajala da se.mora.vrniti.domo v.februarja Po pripra vni t u tujini se je Stase i vrnil Rusijo kjer se je njego a usoda lepo ra pletla Pre el je nad or bogatega posest a Rjabo o pri Sankt Peterburgu pod i redno dobrimi pogoji pla ilo rublje na mesec preskrbljen s hrano in tirisobnim stano a njem elektriko Stase i ni pozabil na s ojega slo enskega skrbnika Marca mu je napisal V s oji du i sem Vam sak dan Pra tam Pisma A Stase i mlad.–.poletje Pra tam Pismo I Hribar Ob I Hribarju bre datuma est u “Russkoje erno erjetno po septembra CGIA.SPb F 95,.Op D RZ NUK I Hribar Zapu “Russkoje erno”,.no ember L ina Ms Pismo I Hribar Ob čest u h ale en Naj am Bog da se esar si elite po d eh mesecih pa je sporo il da se bo poro il in prosil Hribarja a njego blagoslo Hribar je e pripra niko poslal na kmetijsko olo Grm bli žini No ega mesta Najprej je bila ečina ne ado oljna Tako se je Simeon Palij e marca prito e al da nima od pripra ni t a no bene koristi saj na Krajnskem “ni primerlji vih pogoje a obdela o emlje in prosil Hribarja naj ga po lje k dobremu skrbniku na Mora sko ali pa naj ga po lje na aj Rusijo Aleksej Vorobje in Isak Kucenko sta pismu Hribarju dne pra tako i zra zila s oje ne ado oljst o s pripra vni t om “Nam ne dajejo prakti čnega znanja pa pa le delo Tako kot oli delajo tudi nami Potek dela tukaj delamo skupaj ujetniki ki prihajajo i No ega mesta Tukaj se lahko marsi esa nau imo endar nam ne dajo Pri pra vniki so prosili Hribarja naj jim da “koristno delo ali pa jih po lje.domo v.v.Rusijo Zaradi Hribarje vih pri ade anj so se a gusta zimski se mester olo Grmu pisali Vladimir Storo uk I Kucenko in A Vorobje čigar usposabljanje so pla ali i sredste drut a “Rusko rno O P Dmitrije a je e i s tem prosila Hribarja naj jim pri skrbi denar a nakup olskih obla il “takih kot jih nosijo a i u enci in poi e kak ne u benike bo treba kupiti Pri tem sta se Vorobje in Storo uk oli elela u iti samo teorije ato sta prak ti no usposabljanje a rnila Ker pa se direktor ole s tem ni strinjal sta od la Ljubljano od koder ju je no embra Hribar poslal Pra tam Pisma A K Stase i I Hribarju marca maja Pra tam Pisma S Palij I Hribarju marca S Palij I Hribarju bre z.datuma Pra v.tam,.PismoA ..Vorobje ,.I..Kucenko.–.I..Hribarju,.10..junija Pra tam Pismo Ra nateljst o kranjske kmetijske ole na Grmu I Hri barjua gusta Pra v.tam,.PismoO P ..Dmitrije a.–.I..Hribarjua gusta na aj Rusijo Kucenko je ostal oli Verjetno se je u enje anj i zka alo a najbolj plodno saj je bil doma juga i Hersona (Vor obje i Rja ana Storo uk i sarato ske gubernije Tudi sicer je bilo u enje koristno a druge pripra vnike Leta je Storo uk pismu Hribarju omenil da je daj pri delu na e jem posest u sem.ter.tja.kaj.priporo al,.kar.je.videl oli Z Kri e i je najprej opra vil pripra vni t o na posest u učitelja Gori ana kjer se je nau il kmeto anja pridela e mle nih i delko in i dela e sira nato je delal mestnem vrtu Ljubljane jeseni je a d a tedna od el na Mora sko nato pa se je vrnil Rusijo I an Kli muk in Ledene sta delala gledni mlekarni Logatcu Jeseni je Hribar Klimuka premestil to arno brato Knotek I čini (Mo ra ska kjer se je učil o to arni kem in kmetijskem orodju Z i vljenjskimi pogoji I ini delom to arni in pla ilom je bil Klimuk elo ado oljen o emer je pismu poro al I Hribarju in drut vu.“Rusko.zrno Nekateri gojenci “Ruskega zrna so nasprotno po pripra vni t u na Mora skem nadalje ali u enje na Slo enskem Na primer I an Kasatkin ki je kon al zimski semester kmetijski oli na Mo ra skem se je obrnil na Hribarja s prošnjo naj ga po lje nekam na Kranjsko kjer bi se i učil o mlečni proi odnji in vrtnarjenju Nuja mladeni a da bi se preselil na Kranjsko ni pri la le i elje po i po polnit i na teh področjih Kot član portnega drut a Sokol se je Pra tam Pismo I Hribar Ob est u Russkoje erno no ember Pra v.tam,.PismoV ..Storo uk–.I..Hribarju Pra tam Pismo I Hribar Ob est u “Russkoje erno septembra Pra tam Pismo I Hribar Ob est u Russkoje erno no ember Pra v.tam,.Pismo:.I..Klimuk.–.I..Hribarju,.3..no embra CGIA SPb F Op D L ob Pismo I Klimuk Ob est u “Russkoje erno )..no embra Kasatkin hotel se naniti s slo enskimi sokolskimi organi acijami in sodelo ati na sokolskem i letu ki je potekal leta Lju bljani Na ahte o Hribarja so aprila Kasatkina sprejeli a a jenca oli.mlečne.proi odnje.na.Vrhniki Zaključek Drut o “Rusko zrno je i zredno cenilo deja vnost I Hribarja in se pred rusko vlado potrudilo da bi mu podelili pri nanje ruskega reda Na alost se ta trud ni uresničil V pismu dne marca so Hribarju sporočili naslednje S et drut a “Rusko zrno ker cenimo Va o neutrudno in po žrt o alno skrb a ruske kmete ki jih je Drut o poslalo Slo enijo smo rusko lado uradno aprosili a pri znanje a Va e asluge epra sta bila spr a ministra a kme tijst o in unanje ade e naklonjena tej ideji do podelit e pri nanja ruskim redom ni pri lo zaradi nesoglasij carske a vstro ogrske lade I jemno ogor eni nad tak nim i tekom dela lani dru t a Rusko rno so čust ujemo in se Vam toplo zah aljujemo ter upamo da ne boste a rnili majhnega darila a spomin orec staroda vne.ruske.umetnosti V letih od do je dru t o Rusko rno tujino na e ko Slo a ko Bolgarijo Srbijo Nem ijo Francijo na Dansko in na doma e gledne kmetije na Finsko in Pribaltik poslalo e sto pripra niko naj e mo kih starih od do let i ra li nih regij dr a e Po podatkih dne januarja je bilo kmetijski panogi na pripra ni t u ljudi Vtisi ruskih pripra niko o pri RZ NUK I Hribar Zapu čina Ms Pismo I Kasatkin I Hribarju Pra v.tam,.Pismo:.De elni.odbor.kranjski.–.I..Hribarju,.16..aprila Pra tam Pismo So jet Ob est a Russkoje erno I Hribarju marca Golosenko pra ni t u tujini so bili obja ljeni poro ilu dru t a njiho ih No icah ruskem tisku pra tako jih je mogo e najti med neob ja ljenimi dopiso anji Obja ljena sta bila d a bornika Pisma kme to kjer so pripra niki opiso ali s oje tise o pripra ni t u tujini Kot je omenila O P Dmitrije a pismu I Hribarju so pismih pri pra niki opisali s oj pogled na odst o kmetij tujini in eljo da bi lahko pridobljeno nanje uporabili domo ini Rusiji Vsi so podpirali kmetijsko uporabo emlji in reforme Stolipina S po iljanjem pripra niko slo anske de ele si dru t o Rusko rno ni zasta ilo samo naloge da se nanijo ruske kmete in obrtnike napredno ahodno tehnologijo Pomembna naloga je bila okrepiti.slo ansko.sodelo anje.in.idejo.slo anske ajemnosti Kako uspe šen je bil poskus s po iljanjem ruskih pripra niko slo enske de ele Se eda se elja K Geruca da se bodo e let Slo enci namesto Ameriko selili Rusijo in da bo e let ruski je ik iroko ra irjen na Kranjskem in tajerskem ni uresni ila Vendar pa so se i ku nje gospodarskega in kulturnega sodelo anja Ruso in Slo ence kljub nekaterim neprijetnostim i ka ale a uspe ne Po mnenju Hribarja “so bili delodajalci delom in obna anjem e ine ruskih dr a nih tipendisto i jemno ado oljni Kot gla no prednost prihoda ruskih kmeto na pri pra ni t o slo enske de ele je Hribar idel tem da so slo enski kmetje spo nali ruski narod o katerem niso prakti no ni edeli Rusi pa so spo nali Slo ence njiho o i ljenje in kulturo Ruskim kmetom je poto anje tujino prineslo ne samo prakti no korist pri uporabi no ih nanj in spretnosti Se nanjenje je ikom tra RZ NUK I Hribar Zapu čina Ms Pismo O P Dmitrije a I Hri barju 3..decembra Pra v.tam,PismoK ..Geruc.–.I..Hribarju,.24..decembra Hribar dicijo na inom i ljenja tistih ki so je iko no bli u slo anskim na rodom Slo ence in eho je pripomoglo tudi k splo nemu ir jenju ob orja pripra niko Bibliog afija Drimarni viri Centraljnij gosudarst ennij istori eskij arhi Sankt Peterburge F 95,.Ob est o.“Russkoje erno”,.Op D Rokopisna zbirka Narodne in uni erzitetne knji žnice Ljubljani I Hribar ..Zapu čina..Ms..1411..Mapa.35..VIII.2.5..“Russkoje erno So a,.Gorica Eekundarni viri GOLOSENKO I A Petr Stolipin i sociologija Ogiusta Konta”} Glej http gosudarst o oskres.ru/heald stol pin stlp_10.htm HRIBAR I Moji spomini, I del Ljubljana Slo enska matica ROGATKO S A Nesostojavšijsja ishod. Tajna Argentinskoj komis. siji i ubijstvo P.A. Stolipina”. Glej http mosjourru inde php ?id FIRSOV J F Jugosla vjane K Geruc i L Tuma so datelji i mecenati sla vjanskih kuljturnih ob est pre žnej Rossiji Jugo. slavjanskaja istorija v novoje i novejšeje vremja~ M.,.Mosgorarhi Moni tor ISH , XVIII 1, 14z 1{ Izvirni L eni članek Original scientific article Tatjana.Ivanovna.Čepelevskaja1 Ob 100. obletnici knjige Janka Lavrina V deželi večne vojne Albanske skice . Petrograd B :.Članek.je.posvečen.100..obletnici.objave.izjemne.knjige z.izjemno.usodo..Avtor.knjige.Janko.Lavrin.(1887–1986),.SlovenecW ki je odlično govoril in pisal rusko in med leti 1907–191L 1 manjšimi prekinitvami živel in delal v RusijiW se je aktivno ukvarjal 1 družbeno in.književno.dejavnostjo..Med prvo.svetovno.vojno.je večkrat.od_ potoval na balkansko fronto kot tuji vojni dopisnik časopisa No oje remja (Novi čas)V Na podlagi njegovih popotnih zapiskov je na_ stala.knjiga,.ki.je.postala.neprecenljiv.dokument.tega.obdobja..Za_ hvaljujo? delovanju Janka Lavrina je bila objavljena Albanska te ilka revije ruske literarne avantgardne skupine Be kro noe ubi jst o (Umor brez krvi,.1914–1918)V C e b d X Janko.Lavrin,.prva.svetovna.vojna,.skupina.Be kro vnoe ubijst o,.ruska.literarna.avantgarda UDK:.94:821.161.1“1916\ On the th Anniversary of the Book In a Country of Perpetual War (Albanian Sketches) by Janko Lavrin. St. Petersburg Ab ac The article commemorates the 100th anniversar0 of an amazing book ith an amazing destinyV Its authorW Janko Lavrin (1887–1986),.a.Slovene.ho.spoke.and.wrote..a less.Russian,.hav_ ing.lived.and.orked.in.Russia.from.1907.to.1916.(with.minor.inter_ 1 Dr..Tatjana.Ivanovna.Čepelevskaja.je.starejša.znanstvena.raziskovalka na.Inštitutu.za.slavistične.študije.Ruske.akademije.znanosti.v.Moskvi..E_ naslov:.tatchep2014@yandex.ruV 141 ruptions)W as activel0 engaged in social and literar0 activitiesV Dur_ ing.World.War.I.he.repeatedly.journeyed.to.the.Balkan.front.as.a foreign correspondent for the Ne Time ne spaper (..... .....)V His travel impressions formed the basis for the book hich became an.invaluable.document.of.the.era..It.as.thanks.to.Janko.Lavrin’s efforts that the Albanian Issue of the magazine pertaining to the Russian.literary.avant-garde.group.Bezkro vnoe ubijst o (Bloodless Murder,.1914–1918).was.published..Kd Janko LavrinW World War IW Be kro noe ubijst o (Blood_ less.Murder).group,.Russian.literary.avant-garde 000 Zgodo ina knjige in njena prou e anja Leta 193O je TV Mann med predstavitvijo romana ude na gora (Der Zauberberg) na srečanju s študenti univerze Princeton prišel do za_ nimivih spoznanjV Eno od njih se je dotikalo usode literarnega delaV Znani pisatelj je dejalW da se ustvarjanje od avtorjaW potem ko konča 1 delomW začne odmikati v preteklostW vse bolj se oddaljuje in zaživi sa_ mostojno življenje.2 Delo Janka Lavrina V de eli e ne ojne Alban ske skice 3napisanovodličnemruskemjeziku,niušlopodobniusodiV Izšlo je v vojnem času v Petrogradu in morda prav zaradi vojnih do_ godkovW ki so slediliW ni bilo deležno ustrezne pozornosti in kritikeW zato sejek avtorjuvrnilo po skoraj sedemdesetihletihV Deloso dolgo preučevali zlasti v okviru proučevanja literarne avantgarde in pred_ vsem v povezavi 1 dejavnostmi avantgardne skupine Umor bre kr i 2 Mann,.1961,.167–169V 3 Lavrin,.1916V (1914–1918)V Šele v zadnjih letih se je edinstveno kulturno besedilo pojavilo v središču pozornosti raziskovalcev in postalo pomembno za.razumevanje.Lavrinovega.življenja.in.ustvarjanja.v.ruskem.ob_ dobjuV Zanimivo je namrečW da je v njem še danes mogoče najti zani_ mive.in.pomembne.opise,.portrete,.značilnosti.ter.celo.napovediV Ustrezno pozornost jebilobesedilunamenjenovskupnemdelu 1 na_ slovom Janko La rin in Rusija4V V knjigi so združena pomembnejša in včasihedinstvena pričevanjater raziskaveruskih inslovenskihra_ ziskovalcev ter njihovih kolegov i1 Velike Britanije in ŠvedskeV Rusko obdobje življenja in dela Janka Lavrina Janko.Lavrin.(1887–1986),.slovenski.pisatelj,.literarni.kritik,.preva_ jalec,.novinar,.je.od.leta.1907.do.1916.(z.nekaj.prekinitvami).živel.in delal.v.Rusiji..V.Rusijo.je.prišel.po.končani.gimnaziji.(v.Sušaku.pri Reki)W potem ko je uredil dokumente o nasledstvu po pokojnih star_ ših.ter.se.s.tem.izognil.služenju.vojaškega.roka.v.Avstro-Ogrski..V Rusijo.ga.je.vleklo.ukvarjanje.z.ruskim.jezikom,.ki.se.ga.je.hotel.na_ učiti kot maternegaW in rusko literaturo (predvsem DostojevskiW Tol_ stoj in Čehov)V V PeterburguW kjer se je odločil ustaliti in nadaljevati študij,.si.je.hitro.našel.prijatelje.in.somišljenike..Med.njimi.so.bili vidni.predstavniki.neoslavističnega.gibanja.(češki..lozof.in.politik TomaA MasarykW znani nevrolog in psihiater VV MV BehterevW lingvist I..A..Baudouin.de.Courtenay.in.drugi).. Lavrin.je.sanjal.o.ustanovitvi.vseslovanskega.kulturnega.časo_ pisa v ruskem jeziku in aktivno iskal sredstva za njegovo izdajoV Leta 190N je izšla prva številka časopisa 1 naslovom Slo anski s et (.......... ...)V V uredniškem uvodniku so poudariliW da bo gla_ vna dejavnost časopisa usmerjena v kulturno združitev vseh Slova_ nov..Večino.prispevkov.je.napisal.Lavrin.ali.pa.jih.je.sam.prevedel 4 Sozina,.2011V v.ruščino.(roman.Hi a Marije pomočnice Ivana.Cankarja,.obsežni članek.o.ustvarjanju.slovenskega.pisatelja,.tudi.prispevki.Bolgara Ivana.Vazova.in.Poljaka.Jana.Kasproviča)..Lavrin.je.z.založniško.in prevajalsko.dejavnostjo.nadaljeval.tudi.pozneje,.in.sicer.pri.pripra_ vljanju.novih.številk.časopisa.Slo anski s et in.pri.pisanju.prispev_ kov,.ki.jih.je.prevajal.iz.petih.tujih.jezikov.–.slovenskega,.poljskegaW češkegaW slovaškega in beloruskegaV Hkrati je ustanovil majhno knjižno.zbirko.Antologija slo anskih pisatelje ,.za.katero.je.izbral najboljša.dela.sodobnih.avtorjev.5 V.krogu.njegovih.prijateljev.v.Peterburgu.niso.bili.le.ruski.pes_ niki.in.pisatelji.(kot.je.V..Hlebnikov,.ki.ga.je.JV Lavrin.spoznal.za_ hvaljujo? VV Majakovskemu in DV Burljuku)W pa? pa tudi drugi umetnikiV Njegov dober prijatelj je bil Boris KustodievW ki je naslikal tudi.njegov.portret.leta.1909.(trenutno.je.shranjen.v.Ruskem.mu_ zeju.v.Sankt-Peterburgu).. Po.Slo anskem s etu sta.Janko.Lavrin.in.Sergej.Gorodecki.pri_ pravljala.novo.številko.–.literarnega.almanaha.Veles (izšla.je.le.ena številka.v.obdobju.1912–1913),.“ki.naj.bi.postal.podlaga.za.druženje 5 Družbenopolitični.pogledi.J..Lavrina.in.njegova.publicistična.dela.tega obdobja so podrobneje analizirana v delih švedskega znanstvenika MV Ljunggrena.(Ljunggren,.2011,.17–27),.in.ruske.raziskovalke.–.slovenistke.IV V..Čurkine.(Čurkina,.2011,.28–43)..V.več.delih.J..Lavrin.razkriva.ideje.neo_ slavizma (levega krilaW h kateremu je pripadal) in zavrača privrženost k panslavizmu..Postavlja.vprašanje.kulturne.združitve.vseh.Slovanov.(čla_ nek Ruski je ik in Slo aniW ....... .... . .......W 1908) in se na začetku najprej.zavzame.za.ruski.jezik.kot.edini.diplomatski.jezik,.pozneje.pa.po_ udari,.da.je.za.medslovansko.komunikacijo.nujen.nevtralni.jezik.(članek Slo anska ideja in miW .......... .... . ..W 1911)Y riše slike končne pre_ obrazbe.sveta,.ki.je.sorodna.ideji.sodobne.globalizacije.in.postavlja.vpra_ šanje razmerja med kulturo in civilizacijoW 1 utemeljitvijoW da je mednarodna lahko le civilizacija (članek “Slovansko vprašanje in umet_ nostno-literarno zbliževanje”W “.......... ...... . .............! ............ .........”,1913)V SozinaW 2011aW 187–197W 198–201W 212–217V ruskih.simbolistov.in.njihovih.sodobnih.slovanskih.kolegov.s.pod_ obno.usmeritvijo..Jasno.je.bilo,.da.je.ruski.simbolizem.v.tem.času doživljal.hudo.krizo,.ki.so.ga.nasledili.mladi.uporniki.–.futuristi”.6 Lavrin.se.je.kmalu.znašel.tudi.v.takem.okolju:.privlačila.ga.je.želja po.sintezi.literature.in.umetnostiV Lavrin in literarno umetni ka skupina Umor brez krvi Mladi Slovenec se je zbližal 1 literarno-umetniško skupino Umor bre kriV Njeni člani so bili med drugim umetnik Mihail Le-DantuW Olga LeškovaW Ilija ZdanevičW umetnik in pedagog Mihail Bernstein in drugiV OV Leškova je v imenu skupine od jeseni 191K objavljala ro_ kopisni hektogra.čni časopis 1 nasloviW ki so se nanašali na eksoti_ čna mesta ali na vojno (I daja Otoko FidjiW Voja ka i daja in drugi)V Z izrazito parodičnimi in absurdnimi oblikami se je posmehovala članom skupineV Po mnenju italijanskega raziskovalca ruske lite_ rarne avantgarde MV MarcadurijaW v časopisu “prevladuje absurdna linijaW ki se v 20V letih razcveti v delih KV Vaginova in oberiutov”.7 Lavrinu.je.posvetila.posebno.Albansko i dajo,.ki.jo.je.pripravila jeseni.1916..V.njej.je.z.veliko.mero.sarkazma.osvetlila.fantastično biogra.jo heroja JankaW ki so ga na začetku izbrali za kralja (tako kot v tem času lahko prepoznavnega prototipa ` kneza Viljema WiedaW ki so ga velike države postavile na albanski prestol)W pozneje pa.prisilili.pobegniti,.vendar.ne.v.Nemčijo,.tako.kot.prototipa,.pa? pa.v.Črno.goro.in.Rusijo..Številka.časopisa.je.tako.navdušila.Zda_ neviča,.da.je.dobesedno.v.enem.dnevu.in.pol.napisal.“nejasno”,.po besedah MV LjunggrenaW “veseloW futuristično parodično\ dramo (“dra”) “Janko krulj albanski”.8 V njej se je avtor poigral 1 zgodovino 6 Ljunggren,.2011,.17V 7 Marcaduri,.1990,.23V 8 Besedilo.je.bilo.najprej.objavljeno.v.Ti.isu.(v.takratnem.Tbilisiju).leta 1918..Ljunggren,.2011,.24V JV LavrinaW tako da je povezal predvojne čase 1 začetkom 1V svetovne vojneV S posebnim političnim ozadjem se je v tisku na veliko raz_ pravljalo o dogodkih na Balkanu 1908–1914W še seznam udeležencev je zavzel stran časopisaV Prva uprizoritev predstave je potekala v enem.od.umetniških.ateljejev.v.Petrogradu.3..(16..–.po.novem.kole_ darju) decembra 1916W na kateri se je zbralo številno občinstvoW pred_ stava.je.bila.v.umetniških.krogih.Petrograda.zelo.odmevna.9 Potrebno.pa.je.opozoriti,.da.vzrok.nastanka.albanske izdaje.ča_ sopisa,.kot.tudi.same.predstave,.ni.mogla.biti.Lavrinova.knjiga..Pri tem vztrajata VV IV Baranovskij in IV BV HlebnikovaW ki nastopata proti stališčuW ki se je sicer utrdilo v nekaterih delih s področja zgodovine ruske avantgardeV AvtorjiW ki so sestavili podrobnejšo kronologijo življenja.in.ustvarjanja.J..Lavrina.v.ruskem.obdobju,10 kot.tudi.av_ torji.pomembne.raziskave,.ki.je.bila.posvečena.skupini.Umor bre kr i,11W 1 razlogom trdijoW da OV LeškovaW za njo pa še IV ZdanevičW nista.črpala.navdiha.iz.knjig.J..Lavrina,.temveč.iz.njegovih.ustnih pripovedovanj.o.svojem.bivanju.na.Balkanu,.predvsem.v.AlbanijiW ter.iz.obširne.periodike.tistega.časa..To.utemeljujejo.s.tem,.da.sta se.“knjiga.in.‘albanska’.izdaja.pojavili.praktično.istočasno,.možno pa je tudiW da je knjiga izšla pozneje (če so poskusni izvodi lahko izšli.prej,.v.vsakem.primeru.–.šele.po.25..avgustu.1916)”.12 Lavrin in njegova novinarska dejavnost Nova stran biografije Lavrina se je odprla v začetku leta 1913W ko je prejel povabilo MV AV Suvorina,13 glavnega urednika časopisa 9 Ljunggren,.2011,.24–25V 10 Baranovskij,.Hlebnikova,.2011V 11 Baranovskij,.Hlebnikova,.2011aV 12 Baranovskij,.Hlebnikova,.2011,.62V 13 Mihail.Aleksejevič.Suvorin.(1860–1936).–.pisatelj,.dramaturg,.založnikW novinar.konservativne.smeri.. No oje remjaW naj postane tuji dopisnik časopisaV Uspešno delo mladega Slovenca na tem področju je povzročilo novo imenovanje ` leta 191K mu je MV AV Suvorin predlagalW da postane vojni dopis_ nik časopisaW ki bi v ruskem tisku pokrival potek vojnih akcij na BalkanuV Lavrin je ponudbo sprejel in se kmalu (oktobra 1915) pri_ ključil srbski vojskiV Doživel je marsikajX v Črni gori je prejel av_ dienco pri kralju NikoliW ki je izrazil svoje simpatije do ruskega naroda in celo nagradil Lavrina 1 narodnim odlikovanjemV V Al_ baniji.se.mu.je.posrečilo.narediti.intervju.z.Esad-pašo.(takratnim premierjem samooklicane Kneževine Albanije ` Durresa)V Ti in drugi dogodki so mu služili kot gradivo za celotno serijo publika_ cijV Precejšen odmev sta v letih 1915–191L v časopisu No oje remja povzročila njegova dva krajša in en daljši intervju s pre_ mierjem Srbije Nikolo Pašićem.14 Zgodovina ustvarjanja knjige in avtorjeve zasluge M..A..Suvorin.je.v.začetku.leta.1916.svetoval.Lavrinu.naj.za.objavo knjige.pripravi.svoje.zapiske.in.korespondenco..V.sredini.oktobra je.najverjetneje.že.bila.v.tisku.15 Konec.oktobra.1916.je.pred.prvim službenim.potovanjem.Lavrin.domnevno.že.prejel.poskusni.izvod knjige.in.ga.z.avtografom.podaril.(ali.zapustil).prijateljem.iz.sku_ pine.Umor bre krvi..Knjiga.je.prišla.v.prodajo.šele.v.začetku.leta 1917,.kar.je.uredništvo.časopisa.Novoje.vremja.široko.oglaševalo.16 14 Sozina.2011,.239–246V 15 Na.zadnji.strani.knjige.je.napis:.“Dovoljeno.z.vojaško.cenzuro.25..avgu_ sta.1916”..Tisk.Ivanovskega..Petrograd,.Sr..Podjačeskaja,.5..V.tem.času.je Lavrin pripravljal dve knjigi za tiskX Potepu ko i ljenje Arabeske in Po paniji Zapiski s poto anj,.o.čemer.priča.zapis.na.notranji.strani.naslov_ nice.knjige.V de eli ečne ojne..Tudi.ta.projekt.ni.bil.realiziran..Baranov_ skij,.Hlebnikova,.2011,.328..16 Prav.tam,.329–330V Oktobra 191L je znova odpotoval na KrfW kjer sta bila takrat srbska vlada in vojaško vodstvo,17 in od koder se ni vrnil v RusijoV S tem se je začelo tretjeW najdaljše obdobje njegovega življenja in ustvarjanjaW v Veliki BritanijiW kjer je na univerzi v Nottinghamu predaval ruski jezik in književnostV Tam je napisal knjige in članke o ruski literaturi in.pomembnejših.ruskih.pisateljih.(Gogolju,.Lermontovu,.Gonča_ rovuW DostojevskemW TolstojuW Čehovu) ter druge študije.18 Avtor.je.svoj.izvod.knjige.dobil,.kot.je.bilo.omenjeno,.po.skoraj sedemdesetih letihW o čemer je v pismu 9V decembra 198I i1 Lon_ dona.pisal.Dragotinu.Cvetku..Prijatelju.Lavrin.piše,.da.pri.97..letih nadaljuje 1 delomX “Ravnokar sem končal dokaj zapleteno mono_ gra.jo.o.Čehovu,.ki.je.umrl.leta.1904,.torej.pred.80.leti.”19 V.nada_ ljevanju mu poroča o svojih stikih 1 moskovsko univerzoX “Pred kratkim.so.mi.za.darilo.poslali.prekrasno.kopijo.ene.izmed.mojih knjig,.ki.je.izšla.v.Petrogradu.leta.191720 –.pred.revolucijo..Knjiga.je polna mojih balkanskih vtisov (saj sem bil ruski vojni dopisnik v srbski.vojski).in.je.zelo.zanimiva..Njeno.kopijo.sem.ta.teden.že.po_ slal.na.Slovensko.akademijo.znanosti..Mislim,.da.je.bila.sprejeta.1 nekakšno.radovednostjo.”21 Presenetljivo dejstvoW da je avtor po toliko letih dobil knjigoW ima svoje ozadjeW ki je povezano 1 imenom OV VV MudroveV Ruska razisko_ 17 Lavrin je nastopil na krfski konferenciW na kateri je bila 7V julija 191L pod_ pisana deklaracija med vlado Srbije in Jugoslovanskim odborom o načelih oblikovanja.prihodnosti.Jugoslavije..“Vendar.pa.začne.izgubljati.zanima_ nje.za.jugoslovansko.problematiko,.ne.komunicira.s.svojimi.kolegi.iz.ju_ goslovanske politike in se na splošno začenja odmikati i1 politike.\ Baranovskij,.Hlebnikova,.2011,.132..18 Jones,.2011,.87–115V 19 Moravec,.2004,.121V 20 NajbrC JV Lavrin omenja datum dejanskega izida knjige i1 tiskaW kar izve šele.poznejeV 21 Moravec,.2004,.121V valka je med raziskavo za doktorsko disertacijo o ruskem tisku v za_ četku 20V stoletjaW namenila pozornost psevdonimu JV Lavrina (Lev Savin in drugi)W s katerimi se je podpisoval pod vrsto svojih del.22Za_ hvaljujo? osebnemudopisovanju 1 njimje lahkorazvozlala skrivnost nekaj psevdonimov enega in istega človekaV Prav tako pa je spodbu_ dilaW da so izvode Lavrinove knjige poslali v Veliko Britanijo.23 Uspeh.parodične.predstavitve.I..Zdaneviča.je.do.neke.mere.do_ ločil enostranski pogled raziskovalcev ruske literarne avantgarde na knjigo JV LavrinaV Nekateri so se osredotočili na toW da je bila “ideološka poslanica”W “podrejena uradni linijiW bližje No oje vremja24,.drugi.so.domnevali,.da.je.“knjiga.v.veliki.meri.posvečena običajem.Albancev,.ki.živijo.v.domovih-trdnjavah.in.ne.upoštevajo nobene.oblasti,.razen.družine.in.rodu”.25 Vendar.knjiga.seveda.ne govori.samo.o.tem.. Spoj zgodovinskega dokumenta in umetniške proze Aleksander.Semjonovič.Ionin,.ruski.konzul.v.Dubrovniku.(služil.je v.diplomatski.misiji.v.času.Vzhodne.krize.1875–1878.in.veliko.nare_ dil.za.pomoč.beguncem).je.v.Poročilu.z.dne.23..9..1875.iz.Dubrov_ nika.(Raguze).Ministrstvu.za.zunanje.zadeve.Rusije.poudaril,.da.so časopisni.dopisniki.iz.različnih.držav,.ki.jih.je.bilo.na.Balkanu.raz_ meroma velikoW tam nenehno iskali novostiV O dopisnikih nadaljuje s.precejšnjo.mero.podcenjevanja,.saj.se.po.njegovem.mnenju.“niso potrudili.poglobiti.niti.v.globino.države,.niti.v.globino.stvari”26V Lavrinova knjiga priča o drugemV Podlaga zanjo so avtorjevi osebni.vtisi.iz.potovanj.v.Staro.Srbijo.in.Albanijo:.najprej.leta.1913W 22 Mudrova,.1981,.34–42V 23 Kosik,.2011,.172–177V 24 Odesski,.2009,.309V 25 Marcaduri,.1990,.24..26 Rusija in vstaja v Bosni in Hercegovini 1875–1878V Dokumenti 2008W 127.. nato.leta.1915.–.poleti.(od.15..avgusta.do.20..septembra).v.času.za_ časnega.zatišja.na.balkanskih.frontah.in.jeseni.(novembra-decem_ bra)27 istega letaW ko je bil priča in udeleženec strašnega umika srbske vojske 1 ujetniki in begunci preko strmih gora albanske Ljume.v.grškem.Epirju.. Besedilo predstavlja zapleten spoj zgodovinskega dokumenta in umetniške prozeV Avtor je pozoren na podrobnosti tegaW kar se dogajaW zato previdno obnavlja tako zgodovinske strani te deželeW običaje.in.tradicije.narodov,.njihovih.prebivalcev,.kot.tudi.pričako_ vanja posameznikovW ki jih je srečal na potovanjuV Trudi seW da bi osmislil.dogodke.na.Balkanu.skozi.opozicijo.“Evropa.–.Balkan”,.v različicah:.“Evropa.–.slovanski.svet”.in.“Evropa.–.Zahod”..Govori.s stališča nevtralnega EvropejcaW ves čas pa “nehote izdaja skrivnost\ in razkriva svoja nagnjenja preko ustanovitve nacionalnih vrstW preko slik življenja mešanega srbsko-albanskega prebivalstva na območju,.za.katerega.je.značilen.zapleten.preplet.etničnih,.nacio_ nalnih,.konfesionalnih.posebnosti..Opozarja.na.soobstoj.dveh.sve_ tov..Simboli.enega.–.pravoslavni.samostan-trdnjava.in.znamenito Kosovsko polje kot sakralna lokusaW simbol drugega ` pred zuna_ njim.svetom.zaprta.albanska.vas.z.domovi.–.kulami.in.strelnimi.li_ nami namesto okenV Delo vsebuje osupljivo globokoW presunljivo podobo.hiše.–.sveta,.ki.zgineva.v.plamenih.vojne,.za.zaprtimi.okni_ cami.pa.se.ljudje.trudijo.temu.iztrgati.28 Na.tem.mestu.je.že,.zavedno.ali.nezavedno,.izrazil.svoj.odnosW odnos.Evropejca.(za.kar.se.je.štel.v.celotni.knjigi).do.islama,.ki.mu je.pripadalo.do.70.odstotkov.Albancev.in.opisal.obisk.sekte.ruffai v poglavju Elbasan Med albanskimi fakirji podrobno opisuje po_ govor.s.šejkom.in.skrhano.vrnitvijo.“plesočih.se.dervišev”:.“….moji 27 J..Lavrin.v.avtobiogra.ji.sam.navaja.te.mesece..Pogačnik,.1995,.52..28 Lavrin,.1916,.115..Čepelevskaja,.2011,.69–86V evropski živci niso zdržaliV Pobegnil sem i1 kapele Z Dolgo časa nisem.mogel.priti.k.sebi..Glede.na.vso.patologijo.tega.tujega.‘bo_ goslužja’W sem prvi? začutil stihijsko silo in duh islamizmaW rojenega v goli puščaviV Razumljiv mi je postal pretekli fanatizem musliman_ skih vojskW ki so bile razporejene včasih 1 ognjem in mečem pod za_ koni.Korana.…”29 Namesto zaključka Albanske skice J..Lavrina.so.osupljiv.umetniški.dokument,.ki.pred_ stavlja globoko dojemanje dogodkov začetka 20V stoletja v enem najbolj “kriznih\ žariš? EvropeV Pri tem pisatelj ne nastopa le v vlogi opazovalca,.pač.pa.se.poskuša.prebiti.do.bistva.tega,.kar.se.dogaja in.bralcem.izraziti.svoje.misli.in.vtise..V.tem.je.mogoče.prepoznati aktualnost in vrednost opisa “države večne vojne\ v začetku 20V sto_ letja,.ki.je.nedvomno.služila.kot.pomembna.dopolnitev.novo.odkri_ tim.arhivskim.dokumentov.o.zgodovini.mednarodnih.odnosov.na Balkanu,.ki.so.postali.last.znanosti.21..stoletjaV Bibliografija ČEPELEVSKAJAW TV IV (2011)X “Albanc0 v “Albanskih eskizah\ JV La_ vrina.(po.materialam.knigi.“V.strane.večnoj.vojny”,.1916”,.v:.Janko La rin i RossijaW MoskvaW Rossijaskaja akademija naukW Institut slav_ janovedenija,.69–86..ČURKINA,.I..V..(2011):.“Žurnal.“Slavjanskij.mir”.Janko.Lavrina”,.vX Janko La rin i RossijaW MoskvaW Rossijskaja akademija naukW Institut slavjanovedenija,.28–43.. 29 Prav tamW 87V To poglavje v knjigi je bilo kot samostojna pripoved Der ii natisnjeno.v.časopisu.Modra ptica za.leto.1937/1938,.že.takrat,.ko.je.prvi? izšel.roman.V..Bartola.Alamut.. LJUNGRRENW MV (2011)X “Janko Lavrin i slavjanskaja ideja”W vX Janko La rin i RossijaW MoskvaW Rossijskaja akademija naukW Institut slavjanovedenija,.13–27..BARANOVSKIJW VV I.W HLEBNIKOVAW IV BV (2011) “Hronologija žizni JankoLavrinavRossii:190M –1917”,vX Janko La rin i Rossija,MoskvaW Rossijskaja akademija naukW Institut slavjanovedenijaW 308–334V BARANOVSKIJW VV I.W HLEBNIKOVAW IV BV (2011a) “Hudožestvenno_ literaturnajagruppa‘Bezkrovnoeubijstvo’iJankoLavrinkakosnovnoj personaC odnoimennogo žurnala”W vX Janko La rin i RossijaW MoskvaW Rossijskaja akademija naukW Institut slavjanovedenijaW 44–68V JONES,.M..(2011):.“Lavrin.v.Britanii.(1917.–.1986)”,.v:.Janko Lavrin i Rossija,.Moskva,.Rossijskaja.akademija.nauk,.Institut.slavjanove_ denija,.87–115..KOSIKW OV VV (2011)X “Vospominanija o znakomstve s Lavrinym (k publikacii pisem JV Lavrina k avtoru)”W vX Janko La rin i RossijaW Mo_ skvaW Rossijskaja akademija naukW Institut slavjanovedenijaW 172–177V LAVRIN,.J..(1916):.V strane ečnoj ojn Albanskie eski ,.Petro_ grad..SOZINA,.J..A..(ur.).(2011):.Janko Lavrin i Rossija Moskva,.Rossij_ skaja.akademija.nauk,.Institut.slavjanovedenijaV MORAVEC,.D..(ur.) (2004):.Pisma i domo vineW Ljubljana,.121V POGAČNIKW JV (1995)X “I1 zapuščine Janka Lavrina”W Dialogi XXXIW 9/10,.52V MANN,.T..(1961):.Cobranie sočinenij..T..9..Moskva,.167–169..MARCADURIW MV (1990)X “Sozdanie i pervaja postanovka dram0 Janko.krul’.albanskij.I..M..Zdaneviča”,.v:.Russkij literaturnj a an gard Material i issledo anija Pod.red..M..Marcaduri,.D..Ricci.i.MV Evzlina,.Trento,.21–32V MUDROVA,.O..V..(1981):.“Žurnal.‘Slavjanskij.mir’.(1908–1911).i.vo_ prosy.kultury.jugoslavjan”,.Vestnik Mosko vskogo uni ersiteta..SerV 10..Žurnalistika..Št..1,.34–42.. ODESSKIJ,.M..(2009):.“P’esa.Il’i.Zdaneviča.“Janko.krul’.albanskij\ i.balkanskij.vopros”,.v:.A angard i ideologija russkie primer ,.Beo_ grad,.306–314V “Rossija.i.vosstanie.v.Bosnii.i.Hercegovine.1875–1878..Dokumenty\ (2008)..MoskvaV SozinaW JV AV (sostavitel’) (2011a) “Rabot0 Janko Lavrina rossijskogo perioda”.(2011),.v:.Janko Lavrin i Rossija,.Moskva,.Rossijskaja.aka_ demija.nauk,.Institut.slavjanovedenija,.187–245V. Moni tor ISH (2016) , XVIII z Izvirni L eni članek Original scientific article NZ Slovanska ideja: razmerje med pesniĎkomislijo in političnim konceptomv poeziji Fjodorja Ivanoviča Tjutčevain odmevi na Slovenskem B P pee obraaa krae a odore pogled b aeaa eega aa a a ee a c stoletja.R Besed e ed a.a.g d a gae geaba e F d aIT ea e ged aeda E b aadag ed ae eb aaad E Pda e eged a a a edeee a ga.je.le-a ela a Doda e ea a e aeaa d e deea bc a.zae ku.20..stolea C e b d a poea a ja,.ce eFI T e,.VS ,.FG ec UDK Conception of Slavism: Poetic Thought and Political Concept in the Poetry of Fyodor I. Tyutchev and Their Impact in Slovenia Ab ac The ae offe a.c cie g e.f a f a edeaedc ce f e caed Slavism a ad bee estab ed e af of.e ce R a..The.fc e storica l-politica viedice be e.e of.F dIT ce based e aefc DNeaZace a aaaI a gd ZRC SAZUE a ea.zac c-sa 155 e a E e d a c We e E eI c uded.are.a ee f e.de e e f e o-ca lled.Sa c deaa g e ce R a a dac a a ec aace a f eSa c ce c a e e eS e a ce e ae a d.ea cee C d Sa e c C c F d I T c e ,.VS ,.FG ec 000 I. Rade e ee ace bdb edae e d stoletja.a a e a odnjae.je.bila ledica.e e ee Teda aea eda a a a staac a a emljendosege e a da.e e ekae godoae e e.ad a a edee etjega.aa a e.enesa e je.b ed stoletja,.dg dg c stolea a.e sice a aedoa ea db dnejše a e edelite Pg eeae Fd Ia Te ede ed ae a edeeS a aea db eaa aed a a aea e a eFIT e aa eb edee Kd aa eee a aae e Ne e dea ega adadaee Nadee eeMc dea e eee ba Prim..Lucia baa aLd IK ee ee ea FIT e M egaada R adaab aca aa a ee ba aaaTeb a eeega b d ba edde ab a dece ba Sa Peeb g ea Kee Mce eeFIT e gc Pee eba bgaebaa ea a ed eP a e W.Ge ea .HHe eae ed ge e e g e e a Fedc Sce g eFIT eag b ce HHe egae ee d e e ace a ab ega d aee Mc e aega e aKa a eb a eee Ma T eeed e a eM c IT ae aea d T e ade e ee dab a e e aBg Pe ea agaadae Mc a ee a dgaa eea a V Mc e da b e aed eeda aa a dga da e e ed aa b aae d eed e eaga ade ee fac eV e a eed gee ed d Ta eea ga ada ea e aae a eea a e e eb fac e eaaa ce ge fac ega aZa P a ad e db fac e FjdIT čeeed ree R ea Sa Peteb g kjer.je.db b a a anje.a dee eead ed ab ga d B ,.v:.Tjutche T jutche 984,.II T jutche 984,.II T jutche 984,.II E Vendar.e.e ad E e.vraaTa e a.er.lea pesnikVA praa e deetdese oblec a.WGe ea e Fa furta.na.Ma a e “Vea ag usta,.a bila.a l’Hotel.de RussieTega.dne.e aa e d ega.dne e ce anega.fa f ega e ana.Ge ea bila a.rad a,.celem.Fa f a.edina.d e.d eda.a.e a.te.sae.obletnice Na dgee eaee eFIT eae aaed ee e e ce eaeb aad ega baa e e ede e e ea geda d ece eeaeda egae egada e a d a a e ee ege ede a eHac age eWSae eaeLB aa eAMa Mceage e eWGe eFSc e HHe e fa c eRaceLaa eVHg e e a e e g da tedad e Sodobnik a Ae adeSegee P S baa e eeb deee a beedIaaST ge ea N aaANe a a e b ba ba e FIT e a ea a e a a a e aa e e a e ega Ve da a e e b ae e e b e a de be eb ece be e e e a e B T jutche 984,.II T jutche Tje.b e J goraSe e.gorePolden,.Jese eče Kae ana ad oda S adne odeKa ocea objema.eme d d a e b a ca Ne e a ge a e e b a e a d a e b a e F d a I a a T e a ca a da e a e a a b Na e a a a e e e e de c e a e F I T e a a a a b a e e e b a a eb e a e ed e a e d ce a e e Pe e e e a e e e a adg a e a e e e a e Od d e a a a a da a e e b T ge e e a a e a e a e e e e e a a e e a d e d a a a g b a e a a e ge b e e e eb e ade ed e a e ega d a a e b e b d ega e a a eda e e g d d g d e e a a e e e g e ed e ega b e e e ac a e a V e e b b d a e e e e e a e a b a e F I T e a a Silentium ce e eb a e e e e e b P a a Ne a a e e a a S a b I a e e e a g b Ia a a a Se Ka a a a Ka ad g e e e D a a e e e c V.d e zrae anje;.e ana.em.a a ja;.O e e ee Dab eeab edaTa aae e b (Ta ,.v:.Tjutche S aeee ede ab e b e de T jutche P e ba.Rafaela T c e 984,..II Ne ed edbega a ae a jenja.je.A a e atudi.e ed arjana je.T ea otranje.boga a.e jene je.bila e jeg a ga eana je.e eče d bre a a ja.le-tega T jutche Prim..Tjutche bdb dda a gae aa ega e aeda Pee Ja e adaae Neg a e aeba ea a f a aab ea ee bee a e eedee aa egaa ea edbg e e ae Pe d ee ege eega eaa ea e e eega dd a ae ea aSce g ged aeaee e b eg ee e dcea eee ee d ae Pe FIT ea daa e a ede a a eb aeedg ececeeda gd e E Pe e ca S aJe a daae de ae eda egae ega ee a egadgaa a a bbea a beea a agad d a d e ea ac a ee Ped aae a bd a e gede agd aa egad aa e gd d aae e aa aaa e ba a e dbeTa eFIT e e dbd a e a ega a aIaaSA aaed aa aeba e e e a P aBe gad aS ea a eeade a be a a ea ega ac a aIa SA a a e dea a ega d ae eebd e ega eb a a e aead aa ee eca aegaebe e ed gdbee ede e b da a gd egaa aMea a da aada e a Ze I Pa ega jena ad aa a edelited žbe eIAA a a e ae gd ega a a Pie b ae fed ee e FIT eade gaa d e e gbaegd edeaade B da Ag a ae e ae gbae ee edaa e eegad a eeeb a e PeaJ adaaea a aece e e e gd eagad e ebe ae e baaAeadaH a a ea ae aee e e d e e eb a a e aFIT eace e e e e ea eb a e ega ada ega e a a e e a e ega d g e e e d a e b e B ae de e ega a egad ega ega eaPe FIT ea e a e e aae g b d d a e e ea a e ea e a e a e egab a a P eb e e eb a e ed a ea e g a ea e a aK eFIT e e ea a e a e e a e ae e ae eb d dee e a a K e e g a R e ed e a e e a d E ee a d d V e e e e a a fa c ed ce a e e a a b e e ee edR a ae eg d a eVed e a eg ee Ljubim pro testantsko bogoslu je aeedegaFIT e a e ae eegaaea a a a ba Lb otestantso.bogose obred ogeljae e S.A..IH a e.je.F..IT e eča l.lea Tjutche I T jutche ste.gole.stene ,.in.ce aa e aa jih.jaz.rae Venda a e.viditeK o.ste.se.zba edd d am.je.ve lednjič.doe e.še.oda a.na jed a.je.že.prae ame N e.še.oda a.na a e.še aa.vraa a.ura.je.zastaa aac o.odb olite:.o.Bg a led olite.zda V a e e a e e a g e a aa a e Ta e d da.je.FI..T e otea d a b odb eb a je.b jeg e e g d a adec eece e e e e d e e ea ee Pa e e a a a e aa aela a eka ared e ega..Pe e lede e b e fa c e a e lec Bla Paca b a e a P e a nelag d e a ed ae a e e e ea eba FIT ea eaIa SAa seeFT e ga a aa ea dace eee eedae d a seeae a ede a geeac f aaee g aee e a a e aeg e ee aea Ae f a daaeeaa cee ee eb T jutche 984,.II eee a d ea ae ae aa de ea e daa e Neg a dea a a eFIT egad a ea ae ed e dga ca eega ada ce a agd dgaaa a a eae ea a dea šea a ere a teme be e obsodbi.led otrana a caa ae eae e d e bdeV e ged eb FIT e ga ae Padaaea eg e e gd eede a d eda ad a Pee a eaFIT eae dbda d ec e eg e eVad aVS a ebea e eed a ee de e ge Rusija in sveto vna cerkev e e eg dea Sab aa d e a ea ea eeae e ce e aa aeda g R ga a eaeVS ed e gede a e eeb a eba a e f IKa aA Sc e aeaBS e FSce ga e eaeeb ee da e aa eeFIT ea ee ae a de ag eda de a e aeae aaOd a aea ega aa e ed e ce aeVS Ze I Prim..Tjutche Knjiga je.a.Pa e aa tudi.ega e e.e a eVad S d aa ea gae ae a ag arjati.e je.da a a “Ve čaa kaa ag meac kega maa (Ze 948,.II e ea J JS aee ea V ed ega a ega fa a bgb aae e e gFa G ec a aa V Solovjov in kof Strossmayer eb d e edace ega baegadeaVS a e eede d eg ee aaa eae e eb e eac eeFIT ea ae e S aab ee a e e aa Ve aaeed a dgag e e ega aaab eaaee ee eeg eae SeVS e aed ae beseda daa eda e e ed e gec adaea a ega gd a a eee ba eadce Pe adaR ae aK ba T eda e ada eeR ee d edee dae eed ad eada ee a e a da ade e ee daR eda dCa gadaa ea dbega e e dae e a ega a eegab a eega e ega ea ea Pg a.e enje.e ega a a.e otranja.aga Ze 948,.II R G eega e oda zba VS a.je.b eda emu.oddelku.NUKa ele.lea R s.FranaG ca,.NUKL bljana sni.oddee Prim..Te Ze 948,.II Zd eda.e e stolea eje.NABerdjae bese da da ea a ea e a edee ee a d d Teda ececa šee ed daed eR b b ee bd ega ea aeeg ea eare ac a e prim..Berdjae dobrega ad Carigrad a.e a a a ee ledica e g a.ee od..Nabo.R ja,.eprabreCarigrada ede a cea e eebe edecea ece edab dea a erjetnee ,.postae FIT eaeb adae dede eb a g d eee eda aaa a e ae edae ae ba e d e a e a aadaee a a da e eeda bee aeageda Nda aadae dee ee ea aeea ab ed eaae eegad aa ea e abg ePe eeseea b a a e d eVad aS a bedae e e a e eeFIT ed da a aR e eee e e ae ae e VS ea ab egea ded dab ge aa e e Ve FIT eae a eda a d ea e eega eaega a aPe e eee e ea a dag sebe a e e e e dea d a e a a a e e ea e e e sebe da e de T O e e e e a c e e ed e a ega O.T e a 984,.II e e a e e a e e e e aeb e e ed a d S b e eb e a a e d e ”.(Ze a a eda a U e a e 948,.II Ob g d e e cec e a ca agaea f ae e ge ea Pe adaae Raee ede de d b e ea Fd aIT ea da ea e dee e eeeeea e ea ecace aega d eega ebega a eed g d ed a a adae dda dae ed abDceae d e eaf db agd c aeeg eae eFIT e aee Oljegov čit ea e daeg Zbranih del aea Be e ada da a M e a M eS a Taee eedaba a ea eda e ae ee ea eeba da daa e dae e edeaMdab ed aeae edaea e e ae ea Napoleonov grob ce e Dolgo.tegae ed agami.Pe in.odte a.setu.je.ostaa jim.le.še P e eddae ae g egadA e ee ene Alpe ,.ped aama ekd ločniced anea E A od.le.bla a v.pogb ec a e e.na.neb stare ega.braa e ec Ze I P “Tje.e ae anoglaa g a.ga bb j.od.veh”.(Tjutche 984,.II Lea 31.je.spesnil.pese Na dan zavzetja Var ave atee ea aeaea a e upodobljena.enigma a ae podb Joboe jige ude a ptica.fe aarja.e oddae anje.a a o.blag R ega d a.besed ee pepel.bome oj.ohrana oboda aab jega a or.fe staa Ta e eea bee FIT eaeed e dba ee e gea ea enita.podoba.e enc gd e b.e a.e.e egaea e In krsta je e spu čena v prsteni grob a K ba ad dee eeae ea eeeaeed e ed e e da ReaD aae e ea eeagaeeea e e ea o.Le Tam,.kjeg e,.be e e.daa a eD ae e e.raa Tam,.kjer.baa jo.o.stae aragd e T jutche Tjutche I Tjutche I Pa a je.Fa ae pod.vd eka Vee e e.vela o.lea tudi.ti.si.podredila e d ,.Donaaa o.po.teb dane ee a e.pa Lea ee a Rae ja nuarja leta zade e ebe enda ubee ce.R je.e.b ab Ke.e e eee e ee Mce eeed g e d e ega odu.Erne Fd Dernghe ter.gb drža žbe e je.eel.e lea kjer.je.bila jeg a.gla a.dea amenjena.ba a a e Teda eed b aeg e a Ve e ed adPag ea aaee Vác lavu Hanku je.a.d zraaa e e.a e gledeI aled e staa e ea ane In.sredi.tie oči.temne a aa ž.hrab raetee a O a enad o.raarela eb a Zabe aa e ed.na a a a.je.zemla Pa a g e ,.stee a ude žni.je.dab a od.Ne e ad e oga od.Ka a a.Ua I are j.ba a a a aa a ostrto.vnuki.bd e ee a a lo.–.vide Ta a a a e e e a e a e e e ed e a e a e a jeg e glede d eE e a ea e e a T eb ,.lea ca d gd e e e e d e da e e e e e ed eg Ta em.raglaa a T rideset.let.je.od.tega eb e a eb e ade a e a e T i,.ki.da e ed.Bg ž.dobrega ea e ca a b e e e e a e e zrab e a a loga da a ani.dab a Zaa e eb Iame c a ane vseslovanstva ese o.tebb Ve caeFIT e e a a e ca eea abd eegad a e e e g ebea ed aeaa dea eegbaa d ed e e ee Napoleon Ogeda a d ead ae ede be a b e aa ece edb a ddee e bde ed a aa ed e b edeb ega a ea a aa bgae aP e ae eeee e ed b eae e eae ge P a a.apee a e deela O Bac aeeaa e a ega dea e egece aaea eba a e gaf aa a a g ebaa ee FIT ea Slovanom a eaA S a egaf aee S ae bd e eb e caaa ega Tjutche I T jutche O B arc je.lea dosege ela vitea ocia ega a a e dbd dae cade a gba e daa e aegade aa a a Sed ee a d ad eb ePBS ea cade a aPe Med.e eljae.B arc ega.a ocia ega a a e ocia de a daa a Der Sozialdemokrat (Pie O.da ee enu.a ac a intelea ae NABerdjajea lea B arc e b peria beede a Zgad eac a e eed e adANe a ea ad aa e a Ne periaem.je.pogbe a a.ce E opo”.(Be djae aa a eadeeFedcaFed ada Be aNaae aa egaeaeFIT e e ee ee Slovanom e c aR g ed a eae šitelc V.e raa Rusija in Nemčija e aa odg a.jigo.R atorja.arkia.A e L L aMa adeC e ea aede Vdee eRa eeaa aaNe aa e a ae e gaee ee a e a aedb ae deae ae ee ee aa ebage K e a e ega.anclea B arcka,.da.a bNe ed ae eFIT e e Dve enotnosti lea (“Iena jene.ae gne G poda a a ae be S a e e.tesneje.se.za e ost.–.ragla sil.je.orae a d ar.drugae ajata.lee b be Veda eeFIT e e b eaedad e ega ea gae eaR e ace ae e eea aaae aOa B aca e da egad egaa ae e dee eea a “Nab a e.generaa B arcka d ebd de aaa d e eeg ega Pe je.a a a ed Augb ega eobčega.a a je.b tedaede ed ab a a.e a b uri..v.Pa B ,.v:.Tjutche T jutche ab e ega ed a aac aedee ede am.bo.ae eličea emljene e e ga e ab Pe je.emara.e odne Rusije.a eke epree a e otrane be bi.ed a ogla a gad e agd aea eb a d a.aotja,.je.ugeriraVS a jega.esea e FT ea epraje.e a.a g aa da d ea ddaea d gd ega a.je.tem.pogled bia e tea ejema eabb gea ed ce ae be d e a ga.e ag arjaede f K a Lee ter.je.e d aga e aa e e gd NJDae g Rusija in Ev ropa kae e načee dree zgd kegadgaja a naa ce e rede e.e a.FI..T e bedo.b jega da a a ad g e aece eeaeeab ded a e ane ofse je.b erih.e ofDF Sa aJacbaM ec a e gaJ a aDe gea a e da be beP beeda Vad aSe gee aS aa a Ia Segee Aa je.b Fjodor.T eamre ek.enaad etanjenega a a”.ter.eia eda “ideje.e e arhie T jutche 984,.II Ta ,.v:.Tjutche Ze I T jutche 984,.II eadgega a aa de K e eae bil.Ivan.SAka d jeg biograf.aje.e d e izda g Fjodor Ivanoviâ Tjutčev M ea egegaae ed aece e d e aa aa aaa e bdSed ed dea,.je.e utemele d audira.a emb a entae b traatere.e a ed ogoč..V.e Sodobno je.a F Teea a db eda da a e a atae e Sa o.tam,.kjer.sence.bd a e.iea aeše žica a Reg aae ee bde eFIT ea e eaa deg deae e ae b ae ega ae aa a eceee eR e dea a e geE deaee e be dega aa adae eaaa a a ee a eeRusija in revolucija e FIT ea esa temeč.gd odnd e eegeae a a Zg ae e eaaa a b ga aa b gd eeeeee eae a de ePe d da eddea ea e eadeS a P da Ruska misel oktobe Pia.Vladimirja.S a S a.idanaR ea prim..Tjutche T jutche E e agaa aa geaR e e e eea dagdgeegabaa Ne eea abd a d R eb d e e beb d e e de a aa g a g d e dde e R e dE e e a aa a e a ad ee d aa e P e ja.FI..T e a je.b a e a aa jeg ega e a e jea a R d P e a a ga e a ee a ed o.ni.ba e ea II. E ca aa a aede edee ddaeaa edb e eae e eea ae.ef eigrane e e aa rcea neree e kaca nekae e IaaK eega a a e A aA ecaeeba ed b e ae beaa a a c el.Velimirja.Hleb a K e zirana ide a.je.ob.e a a a adea aeea a e aeae d edega e ega a eanja..S a b orabiti.a a bi.e.b a a.d e.arodne podb ae aa.e Fd Iva Te e.je.tedaa e edb aedaa e e tudi.gd eee ea ed a addab d d e e.a e e je.eeaa.e a d e e intelektualce ed.dg Fa ceta.Stelea Franca.Terseglaa..Za b d e c stolea d a ae a ter.gore ag a ide P egAe eaISb e ega I aaISe e ega eb T jutche e e e dFace Pee e a.Je eja.K opitaa Frana.M a aa a a ane.e e adrugimi.e e Pa a a e,dae Vlad a S a eab a aa aab ae ega e a dbeaa ad eeFIT ea aeaa cebea R gaea ecacaed e e e teg a Fran.G ec je.ecec e ligioe je.esege e em.teološem.dela Kristus v cerkvi Zag a eaeea e a ed ebeae a e R d eli.ednard Med e e gb e dAe adaVIae a eca ge a ega egae caNST bec a aeega e.a.d a erzi.zbiratudi.drugi.e a e a a bR aJab B Ubega A e.Meillet..Ta je.e a e.rae b oraa aloge ea e erle.drugimi.e e a tudi.AMee e.a.ae dvae e e tja53Pa ter.a.e ednarodne gre g lea Haag S a e.idee odirae am.do.lea e abe ede b Slovan e ajalea Poleg.abila.a.K gre esa e ce godoae je.poteka ed eptemb lea Peterbg ob.atere je.b eda d ga ga a de egaeda e a a.enciklopedia ge a e vjegd a eagd a ad egaaca aeb Mee Ja b b ga ee ede g ega ea edR e Sence.obeša e d a a ae Za aa ge a ae P e eocea dea a Sa e.ee Ceead ad e aea ae ge Ame V.e b b ataraea geda gde ee Se bralce e.a aa e.e e.d ee a ea c d da eb ebe obletnicaa a e oblec Mihaila.Iva a Glinee Berlinu.leta.Ob da igri.Jege a a je.bila a ea e.ce e.e edana,.e e ec.(“M..G aa da “Boji.e ada.b e.gd e ar.e a.K a.S Izraela e.fana e.izbruhe vragom.Rusijed V.Slovanu d e ajaa d Pisma iz Rusije Bg a.V jaa kjer.a ed.dg bere d e e e a T N aPa Ignae atere e a l.tudi.F..IT e e jeg e b o.ce T e e ned b be b a dg e da a e a e e e be edca nea e e e neE e e magaled be a eg e V e e e e najb a e ea e da a a Zag e Slovan Pa a Slovan Slovan Sa S an,.Gleda e.in.glaba Sa e e tudi.aab ed edna d d e aečji.dee ade aA a a Bg V jae aane Pe ograd aa lea aeča e anceT “Vea e b genea Ignae e gd e e eT e daaefa a K e ede dae S enec zasa e rce eg oril.je:.‘S lim.Sence Sa Bg V aeadaea g aNPIgae e.e a e emirjale.e e.raere e a e ega e jea ja.FI..T ea a a e g a aagede ega aa a dee mede e a e gR e ed a e e aee.a.tudi.d ae b eela add g ae aaRaee a a a aa.e edne a a da a cE ope.a e e.zae e e.aje.e a.aene e.Oa Bia cka ae.di,.da.je.NIgnae S ence a a ad ea a geda e kega ee a kaa e praa je.v.teda E P edoa je.B arc je.edel.ce a e egaP aIga e e e a dae a gaA je.b ana.d aa e.a e.a drža e.tea T jutche 984,.II Pa a Bg V ae e a aaedgede jega.Pisma iz Rusije e ed.dg aa e efere b aa janja.a Fjodorja.I..T ea Peaadaaea ee e eaa b e ga a daR makae ked e kega lazared e ter.da a.d acia a eč.taa,.a je.bila ob.Igna jee a S oje.d janje.tedanje.R je.a.e e a sintag ae e.ae uje.a.gd aeR e R b aeade aa a ati.pesniku.F..IT e O eta.R Zag eta ag eta,.a duša aega a.Ve.e ad e.b e.e a ide.da bode etaR ea eta Ede ab a e FI..T ea e aane embra.lea e.na eč.gla Rusie ogoče.rae e a e.je.ne.da e ebna.trd ost.je.v.ne R e oč.le.vee III. V.Lbla e.e desete stoletja.b a a aea eee ea bea a a,.je.podba aneni.e ae b Fa Ra Ra Na gaIa Gafeae ae a Pa a Pa a aaluba ed g a ocg a .lologi.66Za esene da.e ecepcia a e.ideje.bila pod.e e gd ea aaaa d aa a eda a a a e e Pec acade ee e ee aa e de aeaaaeb e daje.b ade a a e sice eke.e e e.ae e a e e besede rebea ce d a e nadnac nale e d eaaed aA e e eea c a keae e Fance Pree d ega S Je Drag Kee e a.e e in.drama ec.ustaO a Zg gb eba da ae aaea nacnalnegae kae gala a a aa ad ae eac aede a ceVe d a eda ee e a aaae ce b ad aa edee e a sea ac a ea eee gad eega a ee ad adeP ea aeea ea da e ee eeaa a eb ae a ega daba ae ega daeb e a e d e e e edae g aa B Ta a ba da eg aega ae a ega eb abag ace aea d eVaa ae e aeF dIa T ee eb daS a e Oljegov čit ede aedee aa e e Brge z,.Sela dad ega ea ega aae e d eaa a “Molitev.Sa ”.je.namre enela O aaa dnjaa Veliki.Bog!.Vd as.dane a e ae e zba ard Pe ee aeda a ee ee aa ea e tudi.epre e ega atosa e be ed a o.besed Bibliografija BERDJAJEV ......., .. (2005): ...... ......, ......, ........P, .........P BRGLEZ A SELJAK M Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani L bljanaI ac ac JAKOBSON R d Main Trends in the Science of Language Ma Ted eScaScece Ne Y Ea ston,.San.Franc cL don,.Hae R ,.Pub e LUCIANI,.G “Le etae de.a ena ance ae.e ai.de ede ebe Congres international des slavistes Moskva september MEILLET A “De l’unite.de a e Revues des etude slaves e.1,.facc e PIPES R Struve Liberal on the Left Ca bdge Ma ac etts.andL don,.England,.Ha ardU e y.Pre P a.VS a ...... .. .. ......... (1908-1923): ... .... .. .. ......., ..-.........M. .........P .-.. Q...........P ...O..R Slovan Mese a.e e e bljana ......, .. .. (1913): ...... ........ ......... .. .. ...­...., ... ......... .. .. .N...., ..-.........M, ....... .-.. .. .. .....M. ...... (1922): ....... ......, ..... ........., ......... ......, .. .. (1984): ........ . ... ....N.. ............P. // ... ....... ...O.., ......, .............P ........... VOŠNJAKB P a.R e Slovan P letnik.II ZENKOVSKI ...O......., .. .. (1948): ...... ....... .......... ... C. ... CC, ....., EDBA; ......-.. ...., 1999, ....... R a.a a.Frana.G ca..K e dencePre odi.VS aL bljana,.NUKR sni.oddee August Strindberg, Šest enodejank, prevod Nada Grošelj, spremni besedi Nada Grošelj in Tone Smolej, Ljubljana 2016, AMEU-ISH, zbirka Documenta, 200 strani, 17,90 € Dramatik in pripovednik August Johan trindberg 1 1 12 je ena osred njih osebnosti švedske književnosti in pomemben predstavnik evropske dramatike naturalizma, simbolizma in ekspresionizma. a izbor prinaša še- sterico njegovih naturalističnih enodejank, ki doslej v slovenščini še ni bila dostopna v knjižni obliki: tri enodejanke iz let 1888–1889 Močnejša Parija in Samum v katerih je glavni motiv »boj umov spopad posameznikov za psihološko nadvlado, in tri iz leta 1892 Pred smrtjo Materinska ljubezen in Vez za katere se je avtor navdihoval pri travmah in strahovih iz lastnega zakonskega in družinskega življenja Zvezek enodejank se sklene z odlomki iz eseja O moderni drami in modernem gledališču 1 v katerem je trindberg razgrnil svoje ideje o naturalizmu v gledališču in dramatiki Izdaja je opremljena z dvema spremnima besedama: v prvi dr Nada Grošelj, pre- vajalka besedil, oriše Strindbergov opus in izbrano šesterico enodejank, v drugi pa komparativist dr one molej predstavi svoje najnovejše raziskave o vplivu, ki so ga imele umetnikove enodejanke na formo in motiviko slo venskega književnega ustvarjanja. Plutarh, Vzporedni življenjepisi: Demetrij – Antonij prevod, opombe, spremna študija in uredila Maja Sunčič, AMEU-ISH, zbirka Dialog za antiko, Ljubljana 2015, 312 strani, 19,99 € Plutarhovi Vzporedni življenjepisi so moralni portreti slavnih antičnih politi- kov in vojskovodij polni enkratne mešanice biogra.je morale zgodovine in propagande o velja tudi za negativni par Demetrij ~ Antonij v katerem nam avtor predstavi neločljivo povezavo med spolno amoralo razuzda nostjo pijančevanjem razsipnostjo in protizakonitim ravnanjem Za oba obravnavana junaka pokaže, da sta zaradi svojih moralnih slabosti zatajila in nista izpolnila svojih dolžnosti moškega na visokem političnem položaju. tem nista uničila zgolj sebe temveč omajala tudi temelje države jun amoralni portret služi kot svarilo bralcem. paru Demetrij – Antonij Plutarh primerja makedonskega vojskovodjo in kralja Demetrija Poliorketa (337–283 pr n. št.) z rimskim vojskovodjo in po- litikom triumvirom arkom Antonijem 30 pr n št ki je najbolj znan po porazu v bitki pri Akciju in tragični ljubezenski zgodbi z egipčansko kra- ljico Kleopatro VII. (69-30 pr n. št.). Gre za eno najslavnejših antičnih žensk, zgodovinsko osebnost in hkrati mit Čeprav je v Antoniju nakazano da je leopatra kot kraljica in vrhovna poveljnica egipčanske vojske vplivala na usodo takratnega Sredozemlja, Plutarh zaradi propagande izpostavlja lju- bezensko zgodbo z Antonijem. nasprotju s sodobno predstavo ljubezen nastopa kot največje zlo, zaljubljeni Antonij pa kot pomehkužen moški, ki si je zaradi ljubezni uničil bleščečo kariero in zapravil polovico rimskega ce sarstva, danes pa bi ga moškim postavili za zgled. Obvestilo avtorjem P pee dru.g e den.c jae a.a ed a..Ued e e.e a e b e.ob.a je.a a a ni.v.ob.a o.dru.gam..Ne.a e e.vra.a Idaae e eegede ea aa a e a a ea em.Za a od.nih.pra.ca h..Zaa o.de a aba e e aea eace ada a ea te.ae.a e pra.ce a.a e.e.e a.da.ja.te.ja..A d e ob.a je.ga.dela a e a e.e Pee ee saabd ga Mc f WdBeed a eb a a e age ee e age d cd beed e a ge Prie ae.e.e.ga a e.e a e.led e ba P e abd rade.e a.rade e e e ed.a V.be.e.d d led rab.jate.d e a e ae aaa a a ca beeda e a pd.,.ra.e ci.a traci.a Na e jigpe.di.e e be e.de a prio ri oi kos kai ros pd.).je.tre.ba a le e če O be e.fe.en.ce e a be d V.be.e.d a bd be načee dge de Vbeed e b aea a eca aa eca e aa P abecede ed ee bb gaf c a ora.b e a c a.e.ga pea..C ra.je.bib gra.f a le.d pod.e gle.d Pa T Skup nost iden ti te ta in ko mu ni ka ci ja v vir tual nih skup no stih L b.ja.a,.ISH GrelN Cice e anje”,.Cice M..T O pre rokovanju ,.ISH,.Dia loga ,.Lbljana Medica,.K “Huma a anie a pogled Monitor ISH ,.XV V pebd a le.gia e.ce Ajem.b a e e e e.ba e.gle.da.e ed e tih.dne