/Primorski Št. 49 (15.151) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-UMontecchi 6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PlAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB. POST. GR. 1 /50% 1500 LIR NEDEUA, 19. FEBRUARJA 1995 Duhovi pretekbsti niso obudili demonov i V hribih sneg, v Trstu I dežinburja TRST - Val slabega vremena je včeraj zajel vso Furlanijo - Julijsko krajino. Medtem ko je v v Kanalski dolini in Karniji snežilo (do 50 cm snega na italijansko-avstrijskem prelazu Mok-rinje), je v ravnini in pri morju deževalo. Na Tržaško se je popodlne zlil močan naliv, zapihala je burja s sunki, ki so dosegli hitrost 101 km/h, shladilo se je za celih 7 stopinj. Zabeležili so več manjših prometnih nesreč in zastojev. Na 3. strani ■ V Aareju zmaga I A. VVachterjeve AARE - Avstrijka Anita Wachter (na sliki AP), ki je slavila na zadnji tekmi pred odpovedanim SP v Sierra Nevadi, je zmagala tudi v veleslalomu za svetovni pokal v švedskem Aareju. Draga je bila Švicarka Vreni Schneider, tretja pa olimpijska zmagovalka Italijanka Deborah Compagno-ni. Za las je stopničke zgrešila Spela Pretnar, ki je bila četrta. Urška Hrovat, je bila deveta, Nataša Bokal pa je z 21. mestom osvojila prve točke v tej disciplini v letošnji sezoni. Na 35. strani Vomr Tavčar Pesaro je potrdil °> kar je pred nekaj edni pokazal prvi Pogovor med novima Vnanjima ministro-!^a Slovenije in Ita-Zoran Thalerjem ih Susanno Agnelli. 0 nekaj mesecih le-in hladnega ^olka je z novima ofoina diplomacij v Ponosih Rim - Ljuljana zavel nov veter. Nerešeni problemi, ® katerimi se morata . r2avi spoprijeti, so lsti kot pred nekaj hioseci in nedvomno ^ls° lahek oreh. spremenil pa se je Ptistop k njihovemu ^Sevanju, pravzaprav se je zlasti na ltalijanski strani spremenil duh. Nič VeC ni samo zazrtosti v. Preteklost, ampak si utira pot zavest, da N treba upoštevati Predvsem sedanjost jh Postaviti temelje Pnhodnosti. Obujanje duhov Preteklosti je nevarni ker se lahko zgo-L da se z duhovi °budijo tudi demoni Preteklosti. V odno-n i .pred Slovenijo in ,.^ij° je v zadnjih le-lh marsikdo posku-obuditi demone. e mu ni uspelo je hdi zato, ker je nad Ponudbami atavistic-m opcij prevladal trateški interes traj-6 stabilnosti. K te-,.u le prispevalo tu-,.1 dejstvo, da so Prnje ob meji - in to a obeh straneh -hali ohraniti trezno-m predvsem tiste ezi in tudi drobne Sakodnevne intere-e> ki so se desetletja P etali ob najbolj hPrti evropski meji. ^hzitivno vzdušje Pesaru je nekoliko !*alil samo molk fhdtajnika Emanuelih Scammacce del hrga na izziv Zora-a Thalerja in Darka rhtine o pravicah ovenske manjšine v |!a rji- Ali bo tudi v ornejši klimi zašCi- „„/^hnjsine po evro nda oreh za italijan- ^standa^ip-sko d, PESARO / SIMPOZIJ O ITALIJANSKO-SLOVENSKIH ODNOSIH Majhen korak k izboljšanju odnosov PESARO - Majhen korak naprej v slovensko-ita-lijanskih odnosih. Tako je simpozij na to temo, ki so ga organizirali Evropski parlament in pobrateni občini Pesaro in Ljubljana, ocenil predsednik zunanje politične komisije italijanskega senata Gian-giacomo Migone. Srečanje v Pesaru, na katerem sta sodelovala slovenski zunanji minister Zoran Thaler in podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Emanuele Scammacca del Murgo in ki je potekal skoraj istočasno s pogovorom pooblaščencev obeh vlad v Ljubljani, je pokazalo, da se v odnosih med Rimom in Ljubljano led počasi topi. Prezgodaj je sicer za kakršnokoli oceno, vendar vse kaže, da na obeh straneh prevladuje pozitivna volja po dialogu. Thaler in Scammacca del Murgosta se sestala na štiri oči in v tem okviru načela med drugim tudi vprašanje pravic slovenske manjšine v Italiji. (V.T.) Dini: ukrepi so že nared RIM - Ministrski predsednik Lamberto Dini je včeraj povedal, da so vladni ukrepi za zajezitev državnega deficita pravzaprav že pripravljeni. O njihovi usodi bo odločal parlament, kjer pa je položaj vse prej kot jasen. Desnica namreč vztraja pri izsiljevanju, da bo podprla Dinijeve ukrepe le pod pogojem, da se bo premier jasno opredelil za junijske volitve. Berlusconi in njegovi namerno pozabljajo, da parlament lahko razpusti edinole predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Na 2.strani V Čečeniji v glavnem spoštujejo premirje Id se izteče danes Ostra kritika Jelcinovega sodelavca na račun političnega vodstva meni, da je odgovornost za kršitve človekovih pravic in žrtve v Ceče- re- lemokracijo? GROZNI (dpa) - Predstavniki ruskih in čečenskih oboroženih sil so včeraj v Groznem opravili izmenjavo trupel in seznamov ujetnikov. Na srečanju naj bi po poročilih agencije Interfax govorili tudi o možnostih za podaljšanje prekinitve ognja, ki se sicer izteče danes ob 16. uri, vendar podrobnosti pogovorov niso znane. Nove uničujoče kritike na račun Kremlja in njegovega (ne) reševanja čečenske krize je izrazil tudi Jelcinov svetovalec za nacionalno varnost Jurij Baturin. Baturin niji predvsem na plečih ruskega političnega vodstva, ne pa na strani vojaških poveljnikov, kot je trdil predsednik Boris Jelcin. S posegom na Kavkazu so se po njegovem mnenju pokazale vse slabosti ruske vojaške doktrine, ki se je popolnoma razblinila. »Čečensko vojno bo treba natančno analizirati, saj se v njej zrcalijo vse praktične in teoretične težave, s katerimi se ubada ruska vojska,« ugotavlja Baturin. Danes v Primorskem dnevniku llly: Italija naj umakne veto V pogovoru pri ministra za zunanje zadeve Susanni Agnelli je tržaški župan Illy zahteval, naj Italija umakne veto do odprtja pogajanj za vstop Slovenije v ES. Stran 2 Dvodnevna stavka novinarjev nevno stavko. Najprej, in sicer v petek in soboto bodo stavkah novinarji, ki so zaposleni pri dnevnikih in v tiskovnih agencijah. Zato prihodnjo soboto in nedeljo ne bo dnevnikov. Stran 2 V Dolini se pripravljajo na volitve V dolinski občini že tečejo priprave na spomladanske občinske volitve. V Boljuncu je bilo v petek srečanje, ki ga je priredila krajevna civilna družba. Stran 3 Na dražbi zmagal Tripmare Družba Tripmare si je na dražbi pred tržaškim sodnikom skupaj z norveško Viking zagotovila večinski delež Tripnavija, ki se je v okviru grape Tripcovich ukvarjala s pomorskimi dejavnostmi. Stran 3 Smrtna nesreča v Redipugli V silovitem čelnem trčenju na državni cesti št. 305 je umrl avtomobilist iz Graoišča. Stran 8 Diplomatska ofenziva Kozirjeva BEOGRAD, SARAJEVO - (Reuter, dpa) - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je poskušal včeraj v Beogradu srbskega predsednika Slobodana Miloševiča prepričati, naj ZRJ prizna Hrvaško in BiH v okviru njunih meja. Srbsko priznanje nekdanjih jugoslovanskih republik je najnovejša pobuda skupine za stike. Članice te skupine so vladi ZRJ v zameno za njen »da« ponudile ukinitev ukrepov OZN. S tem naj bi še bolj osamili Srbe na Hrvaškem in v BiH ter preprečili širitev spopadov. Tuji diplomati ne pričakujejo hitrega Mi-loševičevega odgovora. Osemdeset ton hrane namenjene približno 160 tisoč civilistom v Bihaću so morali včeraj prepeljati v oporišče bangladeških mirovnih sil OZN v Veliki Kladuši, saj uporniška Abdičeva policija konvojev s človekoljubno pomočjo ni pustila na območje, ki je pod nadzorom bosanskih vladnih enot. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je sporočil, da bodo konvoji poskušali pot proti Bihaću nadaljevati v začetku tega tedna. Na sliki: včeraj v Sarajevu Vse zadnje novosti pri 3H IDI NOBILI - EDINO PRODAJNO MESTO - TRST - Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766 Kuhinje: VA tfe* moreiuzzo fantoiii MINOTTI GRATTAROLA -PESARO / SREČANJE NA POBUDO EVROPSKEGA PARLAMENTA-i Znamenja otoplitve v odnosih med državama Thaler: Še prehitro za kakršnokoli oceno Vojmir Tavčar PESARO - »V senatu ne pričakujemo, da bi lahko vladi s čudežno palico kar čez noč resili odprte probleme in sklenili nov dogovor. Pričakujemo pa, da bosta znali zastaviti tak proces dogovarjanja in reševanja problemov, da se bodo odnosi med Rimom in Ljubljano spet vrnili v meje normalnosti.« Te besede predsednika zunanjepolitične komisije italijanskega senata Giangiacoma Migoneja so odraz tona in duha včerajšnjega srečanja o odnosih med Slovenijo in Italijo, ki so ga v Pesaru priredili Evropski parlament skupaj s pobratenima občinama Ljubljana in Pesaro in na katerem sta sodelovala slovenski zunanji minister Zoran Thaler in podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Emanuele Scammacca del Murgo. Prav prisotnost slovenskega zunanjega ministra na simpoziju, na katerem ni bilo njegovega italijanskega kolega, je bila tisti znak želje po dialogu in dogovornemu reševanju problemov, ki ga je italijanska stran, kot je v zaključku poudaril podtajnik Scammacca, zelo cenila. In tudi senator Migone, ki je po ohladitvi odnosov med Rimom in Ljubljano s svojim obiskom v slovenskem glavnem mestu prispeval k prebijanju ledu med državama, je po koncu simpozija prepričano zaupal slovenskemu poslancu Borutu Pahorju, da »smo spet naredili korakec naprej«. Simpozij v Pesaru, na katerem so sodelovali še župana Ljubljane in Pesara Dimitrij Rupel in Oriano Giovannelli, bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu Li-vio Caputo, evropska poslanca Francesco Baldarelli in Renzo Imbeni, v razpravi pa senator Darko Bratina in poslanka Forza Italia Marucci Vascon, je prikazala zapleteni politično-zgodo-vinski splet odnosov med Slove- nijo in Italijo, ki ga bremeni trpka predvojna in medvojna preteklost. Pokazal pa je tudi, da se sedanji vladi in nova šefa diplomacij zavedata, kako nevarno je lahko obujanje duhov preteklosti, ker se lahko zgodi, da se z duhovi obudijo tudi demoni preteklosti. Na to sta z vsebinsko konvergentnimi poudarki opozorila Zran Thaler in Emanuele Scammacca. V prispevkih in v razpravi so bili prisotni sicer tudi ostrejši in očitajoči toni (zlasti pri Caputu in Vasconovi, pa tudi v nekaterih Pahorjevih odstavkih), vendar že dejstvo, da je bilo mogoče tudi te posege vtiriti v širši kontekst soočanja in dogovarjanja je bil dokaz volje po preseganju nesporazumov iz preteklosti. »Mislim, da je trend pozitiven, čeprav je še prehitro za kakršnokoli oceno,« je v izjavi za slovensko televizijo povedal Thaler. »Minister Agnelli in italijanska vlada želita dati nov im- pulz pogajanjem s Slovenijo,« je dodal Scammacca. Slovenski zunanji minister in italijanski podtajnik sta izmenjala poglede tudi na štiri oči. Kaže, da je v tem okviru italijanska stran pritiskala, da bi Slovenija dala pred 6. marcem (tedaj bo v Bruslju Evropska zveza spet govorila o pridruženem članstvu Slovenije), še en dokaz dobre volje in odprtosti v odnosu do ezulov, slovenska stran pa je ugotovila, da Italija še preveč povezuje dvostranske in multilateralne odnose. Opozorila je tuduna še nerešen problem sredstev za kulturne dejavnosti slovenske manjšine. Zoran Thaler je to vprašanje podčrtal še v zaključnem ekspozeju, ko je italijanski strani »predlagal, naj z ažurno rešitvijo tega problema izkaže mero svoje pripravljenosti za sodelovanje na tem elementarnem ljudskem nivoju, ki je pomemben tudi kot evropsko vezivo«. Državi naj tekmujeta v pozitivni zaščiti manjšin, je pozval senator Darko Bratina, ki meni, da bi moralo biti priznanje pravic manjšinam premisa, na kateri graditi meddržavna pogajanja, ne pa sad mednarodnih pogajanj. Podtajnik Scammacca med javnim nastopom na to temo ni odgovoril ne Thalerju ne Bratini, med zaupnim pogovorom pa naj bi zagotovil, da bo vprašanje sredstev za kulturne ustanove slovenske manjšine italijanska vlada rešila s svojim odlokom najbrž že ob koncu meseca. ITALIJA / POSEG MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Dini je napovedal finančne ukrepe Desnica še dalje izsiljuje s predčasnimi volitvami - Snuje se demokratična levica RIM - Vlada bo za zajezitev državnega primanjkljaja v prihodnjih dneh predložila parlamentu tri zakonske odloke. Prvi bo vseboval ukrepe za zajezitev deficita, drugi za nove posredne ali neposredne davke, tretji zakonski ukrep pa bo spodbudil investicije, posebno na Jugu, ki je pod hudim udarom gospodarske krize. Ministrski predsednik Lamberto Dini je z včerajšnjo napovedjo teh ukrepov skušal nekoliko utišati politične polemike in hkrati zaustaviti vihar, ki že nekaj časa udarja po liri in po borzi. Vlada vsekakor lahko odobri še tako učinkovite gospodarske ukrepe, ki pa ostajajo na papirju, če koaliciji zmanjka parlamentarna večina. Dini, ki, kot znano, vodi tehnično vlado, je glede tega politično zelo ranljiv, saj so vsi napovedani ukrepi v celoti odvisni od dobre volje senatorjev in poslancev. Dobršen del strank ima namreč pred sabo le volitve in se zato boji, da bi z morebitno podporo nepopularnim in strogim ukrepom izgubil volilne kosenze. Desnica je tudi včeraj glasno ponovila, da bo podprla vladne predloge, a le pod pogojem, da se bo Dini jasno opredelil za junijske predčasne volitve. Gre za pravo politično izsiljevanje na koži države in državljanov, pri katerem je posebno aktiven bivši premier Silvio Berlusconi, medtem ko je Nacionalno zavezništvo previdnejše. Berlusconi in njegovi pri tem pozabljajo, da je za razpust parlamenta in za sklicanje volitev po ustavi edini pristojen predsednik republike Oscar L. Scalfaro. Medtem ko ministrski predsednik Dini pripravlja finančne in gospodarske ukrepe, je tajnik DSL Massimo D’Alema napovedal oblikovanje gibanja Demokratične levice. Vodja hrasta si, kot kaže, zamišlja široko p^1 tično zvezo levosredin s kih sil in torej poslopij0 razpustitev DSL, ki silami. O tem bo govor3 na izrednem kongres11 DSL, ki bo najbrž apni3 ali maja. mnogi obtožujejo, u skuša politično prevlad3 nad ostalimi levičarskin11 Samomor policista NUORO - Včeraj dopoldne je prišlo v Nuoru na Sardiniji do zagonetne smrti policijskega agenta med obiskom notranjega ministra Antonia Brancaccia. Njegovo truplo so našli v mestnem nogometnem stadionu kmalu potem, ko se je peljal mimo ministrski sprevod. Umrlemu agentu je bilo ime Antonio Chironi-Star je bil 41 let, doma iz kraja Galtelli v pokrajini Nuoro, sicer pa je bil poročen in oče treh otrok. Vse kaže, da si je vzel življenje. Nekateri njegovi kolegi in karabinjerji so namreč priskočili na kraj smrti, kakor hitro se je zaslišal strel, to niso nikogar opazili, da bi se sumljivo oddaljd' Chironi je ležal mrtev v bližini manjše lope za orodje. Ob njem je bila na tleh pištola. Umrl je zaradi strela, ki ga je zadel v glavo za levim uhljem. Gotovo je bil strel sprožen iz zelo majhne razdalje, saj je bila koža agenta osmojena. Smrt agenta je seveda močno odjeknila in Se posebej prizadela obisk notranjega ministra Brancaccia. Le-ta je prišel v Nuoro, da bi se sestal s krajevnimi parlamentarci in javnimi upravitelji ter se z njimi pogovoril o najbolj perečih problemih, ki se postavljajo na področju javne varnosti v Nuoru in okolici. Na prvem mestu so tu prav gotovo ugrabitve. Ministra so spremljali vladni podtajnik Luigi Rossi in poveljnik poli' čije Ferdinande Masone. Vest o Chironijevi smrti je uradno objavil nuorski kvestor Pericle Bergamo. Dejal je, da gre »po vsem sodeč« za samomor. Isto je potem P°' vedal tudi sam notranji minister Brancaccio. Seveda pa so takoj uvedli preiskavo. Vodil jo h0 nuorski namestnik državnega pravdnika Giorgio Latti. NOVICE RIM / TR2ASKI ZUPAN O ODNOSIH S SLOVENIJO ZA OBNOVO POGODBE^ Milijon podpisov za zaplembo premoženja TURIN - Milijon podpisov pod zahtevo, da država zapleni premoženje mafijcev in tistih, ki so obsojeni zaradi korupcije, ter denar nameni odpiranju novih delovnih mest, uslug itd. To je slogan, ki spremlja ljudsko peticijo, za katero se je zavzelo združenje »Libera«, v katerem je več kot 400 raznih gibanj in občin v boju proti mafiji. Kot je poudaril duhovnik Luigi Giotti, ustanovitelj skupine Abele, enega od ustanovnih gibanj združenja Libera, je razkorak med premoženji, ki jih zaplenijo, in tistimi, ki jih dejansko ne vrnejo več lastnikom, še vedno prevelik. Mafija za atentati v Rimu Firencah in Milanu FIRENCE - Za atentati leta 1993 v Rimu, Firencah in Milanu, vsaj kar zadeva njihovo zaključno fazo, je zanesljivo samo Cosa Nostra. Tako menijo preiskovalci, ki so včeraj podah obračun svojega dela. Cosa Nostra je izbrala posamezne osebe, ki so zatem materialno izvršile atentate. Drugače je s tistimi, ki so atentate načrtovali. Pri tem ne izključujejo, da so vpleteni ljudje izven Cose Nostre. Locotelli »ugaša« Blob RIM - Ravnatelj Raitre Locatelh ne namerava podpisati nove pogodbe za zelo gledano satirično oddajo »Blob«, pri čemer naj bi se skliceval na nekatere formalne napake pri formulaciji pogodb. Proti taki nameri so se že izrekle razne redakcije (Blob, Schegge, Vent’anni prima, Blobcartoon, Fuoriora-rio), a tudi predsednik nadzorne komisije Rai Mar-co Taradash. Illy pn Agnellijevi: Italija naj umakne veto Župana spremljali predstavniki ezulskih združenj RIM - Tržaški župan Riccardo Illy (na sliki) se je včeraj vrnil na Farnesi-no, da bi zunanjemu ministru Susanni Agnelli orisal svoje predloge za deblokiranje pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije k Evropski zvezi. Italijanski veto namreč po mnenju tržaškega župana močno oškoduje Trst in vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ker jima zapira pot do vzhodnih tržišč. Agnellijevi je Illy ponovil svoj predlog o »dvojnem tiru«: Italija naj umakne svoj veto na pridruženo članstvo Slovenije ter naj po ločenem tiru nadaljuje dvostranska pogajanja o odprtih bilateralnih vprašanjih. Slovenija pa bi morala v tem pogledu pokazati dobro voljo, predvsem glede vprašanja imovin ezulov. Po Illyjevem predlogu naj bi Ljubljana dovolila nakup imovin državljanom držav članic članic EZ, in torej tudi Italije, to pa v skladu z »oglejskim duhom«. Medtem naj bi se na »drugem tiru« razvijala pogajanja o pridruženem članstvu. Ko bi se pogajanja o bilateralnih vprašanjih razbila, bi Italija imela še zmeraj možnost, da blokira vstop Slovenije v EZ, ko bi moral ob zaključku pogajanj Bruselj odobriti morebitni sporazum. Illy je potoval v Rim v nekoliko nevsakdanji družbi: na pogovoru z zunanjim ministrom so ga namreč spremljali gen. Luigi Caligaris, bivši koordinator Berlusconijevega gibanja Forza Italia, kot »izvedenec«, ter predstavnika istrskih združenj odv. Paolo Sardos Albertini in Giuseppe de Vergot-tini. Iz dosedanjih poročil iz Rima ni razvidno, ah so trije Illyjevi spremljevalci soglašali s predlogi tržaškega župana, ali so med pogovorom s Susan-no Agnelli zagovarjali drugačna stališča. V petek in soboto stavka novinarjev dnevnikov in agencij Pogajanja z založniki so se burno prekinila sredi prejšnjega tedna RIM - V soboto, 25. in nedeljo, 26. t.m. ne bodo izšli dnevniki. Vsedržavni novinarski sindikat FNSI je namreč zaradi precej burne prekinitve pogajanj z založniki za obnovo delovne pogodbe takoj oklical dvodnevno stavko. Najprej bodo stavkali novinarji dnevnega časopisja in tiskovnih agencij, in sicer v petek in soboto (zato dnevnikov ne bo v soboto in nedeljo). V naslednjem tednu bodo stavkali radijski in televizijski novinarji, medtem ko bodo novinarji zaposleni v revijalnem tisku tokratno dvodnevno stavko združili z naslednjo. V precej lahkem predvidevanju težkega dogovarjanja z založniki so namreč novinarji že pr°u časom sindikatu izročiti zajetnejši stavkovni paket, ki ga upravlja]0 pogajalci na pogovorih z založniki. V teh dneh pa se in0J rajo italijanski novinarji spet soočiti z napadi na njihov skrbstveni inshtu INPGI. Kot piše v zadnji noti izvrsni odbor sin dikata, se v naslednjto mesecih novinarjem obetajo precej težavna p° gajanja v zvezi z dvema zelo pomembnim3 vprašanjema. Novinarji se zavedajo, da je spl°še položaj zelo težak, ven dar pa je tudi treba vede^ ti, da gre za napad na av tonomijo novinarjev m njihovih ustanov, zato J® stavka v danih pogoji skoraj neobhodna. TRST Nedelja, 19. februarja 1995 V PETEK ZVEČER USPELA POBUDA CIVILNE DRUŽBE j— DRUŽBA TRIPNAVI OSTANE V TRSTU —I V Dolini prve priprave na občinske volitve Težnjo po obnovitvi sedanje politične koalicije Tripmare si je zagotovil dražbo Tripmare je ponudil 10 milijonov več od genovske družbe in ni postovljol pogojev DSL, Komunistična Prenova, Slovenska skupnost in bivši socialisti J-'ernokratskega foruma si bodo v Dolini prizadevali zn obnovitev dosedanje “očinske koalicije. Ta ežnja je prišla do izraza nn petkovem zelo dobro obiskanem srečanju, ki je v gledališču Prešern v Boljuncu priredilo gibanje civilne družbe z namenom, da spodbudi franke k javnemu in Predvsem konkretnemu soočanju o bližnjih občinskih volitvah. Vabi-.0 organizatorjev (debato le vodil Mario Cuk) so se odzvali Giuseppe Mauro jr^L), Darij Brajnik bKP), Sergij Mahnič jr S k), Viljem Bandi (DF), K°berto Raffaele (Ljudska stranka) in Alessandro ^apuzzo (Zelena lista). Predstavniki civilne oružbe (v njej so zastopa-0® vse vasi dolinske “bcine) so že pred Časom oblikovali dokument, v nterem izražajo željo, da 0 tudi nova uprava - kot ^osedanje - temeljila na sožitju in na ovredno-enju celotne dolinske st-arnosti. Pred petkovo Pobudo so se sestali z "somi političnimi stran-- omi v Občini, ki so se, kot , rečeno, sedaj neko-.0 jasneje izrekle o last-m načrtih in pricako-aDjih. Ti načrti so spkakor za sedaj še pre-“oj splošni, zato je v gle-ališcu Prešeren odme-al poziv strankam, naj a načelna gledanja sedaj “opolnijo s konkretnimi Pmgrami ter z imeni kan-idatov za župana in za občinski svet. SKP je mnenja, da bo 8 oral biti novi župan >super partes«, medtem S petkovega srečanja o upravnih volitvah v gledališču Prešeren v Boljuncu (f.KROMA) TRST - Družba Tripmare, ki jo sestavljajo Ocean, Setramar in Fagioli, si je na včerajšnji dražbi skupaj z norveško Viking zagotovila večinski delež Tripnavija. Pred stečajnim sodnikom Giovannijem Sansonejem je Tripmare ponudil 9,510 milijarde, torej deset milijonov več kot Rimorchiatori Riuni-ti iz Genove. Tripnavi je bivša družba, ki se je v okviru grupe Tripcovich ukvarjala s pomorskimi dejavnostmi in je samostojno upravljala vlačilce v Trstu, Tržiču in Margheri (dejavnost so julija lani dah »v najem Oceanu, ki jo vodi komandant Luigi Cattaruzza). Poleg tega je imela kontrolo nad dvema drugima družbama, Armamento Trieste in angleško Camshipping. Tripmare so ustanovili z namenom, da bi skupaj z Vikingom upravljal dejavnosti Tripnavija, ki so jih vzeli v najem. Sedaj, ko je Tripmare zmagal na dražbi, je norveška družba pripravljena kupiti Camshipping, ki Tri-pnaviju dolguje velike denarje. Predstavniki Rimorchiatori Riuniti so že v prejšnjih dneh zahtevah, da jih razbre- menijo dolgov Camshippinga kot tudi zagotovila glede obnove koncesije Luške ustanove za vlačilce. Tripmare ni postavil nobenih pogojev glede na to, da je Viking pokazal veliko zanimanje za Camshipping. Pogodbo morajo podpisati do 28. t.m. Ponudba Tripmare-Viking predvideva tudi poravnavo 27 milijard, ki jih Tripnavi dolguje bankam, ter 8 milijard lir kreditov stečaja Tripcovich (osem milijard). Tripnavi dolguje še 4 milijarde uslužbencem, medtem ko ima od Camshippinga 47 milijard kreditov in nadaljnjih 17 milijard od raznih partecipacij. Camshipping trenutno »pluje« v dokaj slabih vodah in ni bil zanimiv za grupe, ki ne delujejo na tamkajšnjem področju. Viking pa ima utrjeno dejavnost na naftnih platformah v Severnem morju. Cattaruzza je vCeraj izrazil zadovoljstvo, ker je »pomorsko in profesionalno« premoženje ostalo v Trstu in je izrazil namen, da še razširijo dejavnost, kar bi lahko prineslo do novih delovnih mest. ko DSL izhaja iz temeljnega izhodišča, da mora biti občinska koalicija narodnostno mešana, saj bi bil morebitni etnični spopad poguben za vso dolinsko stvarnost. Za globoko vrašCenost nove uprave in novih upraviteljev v krajevni teritorij pa se zavzema SSk, ki pozitivno ocenjuje svoje sodelovanje v PeCeniko-vem odboru. Veliko neznanko predstavlja tudi v Dolini Ljudska stranka, ki še koleba med sodelovanjem z zmerno levico, kot jo je imenoval Raffaele, ter med oblikovanjem sredinske oziroma konservativne koalicije. Kot vidimo, smo še pri precej splošnih in tudi dokaj nedorečenih izjavah in stališčih. Politično soočanje pa se je vendarle začelo. H NENADNO POSLABŠANJE VREMENA / ZA DANES BOLJ UGODNE NAPOVEDI Z burjo in dežjem spet v zimo Kot so napovedovali vremenoslovci, je včeraj bilo deževno, shladilo se je in zapihala ja burja. Vreme se je nenadno in moCno poslabšalo v prvih popoldanskih urah, ko se je nad Trst in okolico zlil močan naliv. Kmalu je začela pihati burja s hitrostjo 60 km/h, nekateri sunki pa so celo dosegli hitrost 101 km/h. Zaradi dežja in vetra je temperatura naglo padla za celih 7 stopinj in se ustalila pri 5 stopinjah. Sele zveCer se je spet dvignila na 8 stopinj. Ponekod je padla tudi sodra, dežja pa so samo popoldne izmerili 23 milimetrov. Na cestah so nastale večje luže, sila vode je dvignila veC pokrovov odtočnih kanalov. Za- beležili so precej težav pri prometu, ki je v mestnem središču in na nekaterih pomembnejših vpadnicah skoro popolnoma zastal. VeC ur je bila zaprta Ul. Pin-demonte za komercialnim centrom Ciuha: z Bošketa so pridrli pravi hudourniki in prekrili Ul. Pindemonte s kamenjem in gruščem. Sila vode je premaknila do srede cestišCa nekaj parkiranih avtomobilov, ki so jih morah odpeljati s pajkom. Druge avtomobile pa je kamenje poškod-valo. Gasilci morajo ugotoviti, ah je voda poškodovala podporne zidove pod Bošketom. Težave in zastoji so bih tudi v Barkovljah, ker je voda preplavila Miramarski drevored in so ponekod luže bile globoke tudi do 40 cm. Zaradi preplavljenega cestišCa so zaCasno zaprli tudi Ul. Annunziata v Starem mestu. Preplavljena in spolzka cestišča so vCeraj popoldne botrovala večjemu številu prometnih nesreč, vendar brez hujših posledic. Najbolj jo je izkupil voznik, ki je pri Miljah ostro zavrl svoje vozilo in ga je zapeljalo v obcestno drevo: voznik se je samo potolkel, avtomobil peugeot 205 pa je popolnoma uničen. Gasilci ,so posegh v 20 primerih zaradi vode, ki je poplavila stanovanja in trgovine, vendar tudi na tem področju niso zabe-ležili večje škode. Val slabega vremena je vCeraj zajel vso Furlanijo - Julijsko krajino: medtem ko je v ravnini in v obmorskih krajih deževalo, je v višjih predelih snežilo. Prvi sneg se je pojavil že v noči od petka na soboto v Kanalski dolini in okoliških krajih, v jutranjih urah pa je pričelo snežiti tudi po Karniji. Povsod je snežilo še v večernih urah. Na itahjansko-av-strijskem prelazu Mokrinje so zabeležili več kot pol metra svežega snega, pri Belopeških jezerih pa ga je zapadlo 20 cm. Avtocesta Videm - Trbiž je bila vedno prevozna, z verigami pa se je bilo treba opremih na vseh krajevnih cestah. Deželna meteorološka služba predvideva, da se bo danes vreme izboljšalo: oblačno bo, v jutranjih urah bo še pihala burja, vendar manj silovito kot včeraj. SLOVENSKI KONZUL ŠUŠMELJ ODHAJA Poslovitev od Trsta pozdravil letošnjega Prešernovega nagrajenca, pisatelja Alojza Rebulo in poudaril, da bomo Slovenci v Italiji še veliko dosegli, Ce bomo znah sodelovah mimo ožjih pohtiCnih in ideoloških opredelitev. Generalnemu konzulu je v slovo zapel Tržaški oktet, krajši pozdravni nagovor pa je imel tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. GOSPODARSTVO / OBČNA ZBORA Konzorciji za jamstva in posojila dobro poslujejo V petek so se zbrali na svojih rednih občnih zborih elani konzorcijev za jamstva in posojila (Con-gafi) tržaškega združenja industrijcev in tržaških obrtnikov. Oba zbora sta se odvijala v prostorih Tržaške trgovinske zbornice in pozdravil ju je novi predsednik zbornice Adalberto Donaggio. Na občnem zboru konzorcija za jamstva in posojila tržaških industrijcev je podal uvodno poročilo Guido Crechici, ki ga je skupščina potem tudi potrdila na tem mestu. Spomnil je, da je konzorcij nastal leta 1971 in takrat stel samo 41 elanov. V tem skoraj Cetrtstoletju je moCno zrasel, saj danes združuje 363 podjetij, podelil pa je za skoraj 610 milijard lir garancij. Lani jih je podelil 89 podjetjem za 18,3 milijarde lir, in sicer s pomočjo prispevkov Dežele in Trgo-vinke zbornice. Prav tako uspešno de- luje tudi konzorcij za jamstva in posojila tržaških obrtnikov. Kot je spomnil njegov predsednik Fulvio Bronzi, je ta konzorcij nastal leta 1979, danes pa šteje kar 1.412 elanov. Tudi lani se je članstvo povečalo, in sicer za 72 enot (167 je novih elanov, 95 pa se jih je zbrisalo). Samo v minulem letu je izdal za 7 milijard lir jamstev 173 elanom. V resnici vodi kar tri različne sklade, in sicer rednega, ki prejema deželne prispevke, izrednega, ki je namenjen posebnim razvojnim programom in ga prav tako podpira deželna uprava, pa še tretji sklad, ki ga financira Tržaška trgovinska zbornica in je namenjen prenavljanju obrtniških podjetij. Na obenem zboru so pozdravih predsedniki združenj Associazio-ne artigiani Giorgio Ret, Confederazione Artigiani Giuseppe Chicco in predsednik SDGZ Boris Siega. rJWWF / V SEDEŽU PRI CAVANlh Foto razstava o Trstu med zelenjem in cementom V prostorih tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo WWF v Ul. del Sale 4 (zraven Trga Gavana) bo od jutri do 19. marca fotografska razstava na temo »Trst: zelenje ali cement?« Gre za fotodokumentacijo o gradbenih in proizvajalnih področjih ter infrastrukturah, ki jih novi regulacijski načrt tržaške občine predvideva na zelenih območjih. Združenje naravovarstvenikov ugotavlja, da je urbanistični načrt prirejen za mesto, ki naj bi štelo 270 tisoč prebivalcev. Vemo pa, da je prebivalcev 225 tisoč in da tudi to število nevzdržno upada. V tržaški občini je skoro 30 tisoč praznih stanovanjskih prostorov in pride samo 0.55 prebivalca na vsak izkoriščeni prostor. Torej ni treba graditi novih stavb, pac pa bolje izkoristiti obstoječe, trdijo pri WWF. V letih od 1961 do 1991, ko je prebivalstvo upadlo za 9 odstotkov, so zgradili nic manj kot 121 novih stanovanjskih prostorov. Tudi glede novih proizvajalnih področij so zelo kritični: urbanistični načrt jih namešča na območja, kot na primer pri Sv. Ani, kjer so še zelene površine in vrtovi. Izredno negativna je tudi ocena novih infrastruktur oz. cestnih povezav: najhujše so kritike na račun predvidenega avtocestnega priključka pri raziskovalnem področju, ki bi po površini presegal bližnje PadriCe. Razstava o novem urbanističnem nacrtu in zelenju bo odprta vsak delavnik od 10. ure do 12.30 in od 15.30 do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. NOVICE Vodeni obiski v Rižarni Tudi danes bo voden obisk v tržaški Rižarni (Ul. Ratto della Pileria 43), kjer je na ogled razstava »MAUS. My father bleeds history. Zgodovina krvavi iz mojega oCeta«. Danes bo vodil obisk dr. Stefa-no Fattorini z začetkom ob 11. uri. 100 let lista II Lavoratore Jutri bodo z začetkom ob 17.30 na sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3 slovesno obeležili 100-letnico tržaškega delavskega glasila II Lavoratore. Govorila bo prof. Marina Rossi s tržaške univerze, srečanju pa bo predsedoval deželni svetovalec Fausto Monfalcon. Predstavitev Dolharjeve knjige na Opčinah V torek, 21. t. m., bo z začetkom ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah predstavitev knjige dr. Rafka Dolharja Od Trente do Zajzere, ki je izšla v zadnjem knjižnem dam Goriške Mohorjeve družbe. Predstavitev prireja Knjižnica Finko Tomažič in tovariši, uvodno besedo pa bo imela prof. Zora Tavčar Rebula. Sodelovala bosta Kostanca Filipovič in Livij Valentič, prisoten pa bo tudi avtor. Jutri srečanje o Henriku Tumi Na pobudo Skupine 85 bo jutri popoldne v knjigami Einaudi v UL Coroneo 1 kulturni večer, posvečen slovenskemu politiku in književniku Henriku Tumi. O njegovem liku in delu med politiko in kulturo ob izteku habzburske monarhije bodo govorili prof. Jože Pirjevec, dr. Branko Ma-mSič in prof. Marjan Vončina. Začetek ob 18.30. Posl.Niccolini predstavil novo politično gibanje Bivši poslanec Severne lige Gualberto Niccolini, ki je pred kratkim skoCil na Finijev in Berlusconijev voz, je vCeraj predstavil novo federalistično gibanje Julijske krajine. Gre v bistvu za novo strančico, ki se zavzema za federalizem, a pod političnim pokroviteljstvom desnice. Tržaški poslanec upa, da mu bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah tržaška nacionahstiCna desnica »zajamčila« ponovno izvo-litev v poslansko zbornico. Zdravil se bo dva meseca Včeraj ni manjkalo prometnih nesreč, a najtežja se je pripetila 88-letnemu Romanu Roncelliju, ki se bo v katinarski bolnišnici moral zdraviti dva meseca. Nekaj po 10. uri je Roncelhja, ki je izven prehoda za pešce prečkal Drevored Čampi Elisi, povozil avtomobil BMW z registrsko tablico iz Alessandrie. Avto je upravljal Adriano Flegel. Ze okrog 6. ure pa so morah zapreti Obalno cesto, na kateri sta se v višini Tende Rosse s svojim VW passat ponesrečila oče in sin. Avto je zaneslo na asfaltu, dvakrat se je obrnil okrog svoje osi in povsem uničen obstal na strehi. Potnika sta bila povsem nepoškodovana. Prav v trenutku, ko so karabinjerji zapirah cesto, je prišlo do trčenja med dvema drugima voziloma. Morali so poseči openski gasilci, ki so počistili cesto, na katero se je razlil bencin. Težave s prometom so bile tudi v Ul. Ciuha, kjer je okrog 7.30 iz avtobusa mestnega podjetja steklo vec kot 30 Utro v nafte. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu ŠL 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG INTENZIVNE PRIPRAVE NA SPREVOD NA PUSTNO SOBOTO Kraški pust: manj voz, zabava pa zagotovljena Pogovor z Igorjem Malalanom Naj bodo skrbi in težave taksne, ali drugačne - pust mora biti! Organizatorji letošnjega Kraškega pusta, tokrat že 28. po vrsti, so že pridno na delu in zagotavljajo ljubiteljem te prireditve, da bo pustni sprevod, ki bo v soboto, 25. t. m. na Opčinah, z začetkom ob 14. uri, res nekaj lepega, izrednega. Igor Malalan, duša te prireditve, nam je že povedal imena vasi, ki se bodo udeležile Kraškega pusta, imena vozov, pa še imena skupin, ki bodo nastopile. Nekaj vasi tokrat ne bo sodelovalo: na primer Prosek-Kontovel, Križ, Mackolje; organizatorjem je ob tej ugotovitvi težko ter bodo skušali v prihodnje probleme teh vasi skupno reševati. Sodelovali pa bodo naslednji vozovi, oziroma vasi: Salež-Zgo-nik z vozom »Skoncert Mifasol-do«, Praprot - »Čakaj in upej«, Trnovca - »Svet je ustvarjen za prebrisance«, Bazovica - »Dinastija, faraon, Berluscon«, Sv. Ivan - »Začarani grad«, Sempolaj -»Bodočnost, denar, ljubezen«, Ja-badabadu iz Brega - »Kralj lev« in prvič na Kraškem pustu Medja vas in Stivan z vozom »Poskus«. Pustni sprevod bo tokrat odprla pustna skupina iz Zagraja, ki jo bo spremljala godba na pihala od Korošcev. V sprevodu pa bodo še druge pustne skupine, ki bodo nastopale v konkurenci, kar pomeni, da se bodo borile za uvrstitev. Med temi bo skupina iz Vrbova pri Ilirski Bistrici, ki bo prikazala stare pustne običaje, osnovna Sola iz Nabrežine z naslovom »Štiri letni časi«, skupina KD F. Prešeren iz Boljunca, pa Se skupina združenih vasi pod geslom »Sport in glasba«. »Seveda bomo zadovoljni, Ce se nam bodo pridružile Se druge skupine, ki pa ne bodo mogle tekmovati, temveč bodo lahko samo sodelovale,« nam je povedal Malalan. Od njega smo še izvedeli, da bo tokrat prvič celotno prireditev spremljala priljubljena radijska oddaja »Val 202 Slovenija«, ki bo spremljala na ta dan Se dve pustni prireditvi v Sloveniji. Kralj in kraljica pusta sta tudi že pripravljena in tudi konja, ki bo vozil njuno kraljevsko kotijo, so dobili in sicer pri Domu pristaniških delavcev v BrišCikih. »Naj se še enkrat v imenu odbora zahvalim vsem, ki so nam priskočili na pomoč s finančno podporo - tokrat prvič tržaški občinski upravi, nato tržaški Pokrajini, Zadružni kraški banki in združenju trgovcev z Opčin. Naj se zahvalim tudi vsem tistim vasem, ki redno sodelujejo na naši prireditvi. Čeprav bo letos vozov nekoliko manj, bodo pa ti izredno lepi in kvalitetni. O tem smo se že sami prepričali. Ne manjkajte na našem pustu,« se je še priporočil Igor Malalan. Neva Lukeš Ugoden razvoj turizma Nadaljuje se pozitiven trend turizma na Tržaškem-Po podatkih, ki jih je posredovalo Podjetje za pospeševanje turizma, je letošnjega januarja število prihodov naraslo za 7 odstotkov v primerjavi z lanskim januarjem, Število nočitev pa za 8 odstotkov. Podjetje pristavlja, da je V letu 1994 turizem zagotovil naši pokrajini kar 91 milijard lir prihodkov. Od teh jih 48,5 odpade na tuje turiste, 42,5 pa na turiste iz drugih italijanskih dežel. Tudi iz teh podatkov izhaja, da je turizem perspektivna dejavnost za Tržaško. Podjetje zato izraža zadovoljstvo, da je to resnico upoštevala tudi tržaška občina pri izdelavi svojega Projekta za Trst. MILJSKI PUST / BOGAT SPORED PRIREDITEV Osem dni pustne razposajenosti Miljski podžupan Bruno Steffe je včeraj predstavil razvejani spored letošnjih pustnih prireditev v Miljah. 42. miljski pust se spet napoveduje z bogatim sporedom, saj nedeljski sprevod vozov po mestnih ulicah, ki privablja v obmorsko mestece množice gledalcev in ki se ga bo letos udeležilo devet skupin, spremlja niz vsakovrstnih stranskih prireditev. Kot pa je povedal na včerajšnji predstavitveni tiskovni koferenci miljski podžupan in odbornik za prireditve Bruno Steffe, bo prva že v sredo, 22. februarja, s predstavitvijo knjige o pustu, ki jo je pripravila skupina Bulli & Pupe, in z otvoritvijo razstave kostumov iz pustnih sprevodov zadnjih let. Prava pustna razposajenost bo zavladala v četrtek s kronanjem Kralja Pusta. Petek bo posvečen malčkom z mini sprevodom v Borgolauru in pevskim natečajem Lo zucchino d’oro (Zlata bučka). Popoldne bo tudi predstava pouličnega gledališča The Way To The Indies. V so- boto bo vsesplošni ples z diskoteko na tr gu. , Nedeljski pustni sprevod se bo zače ob 14. uri, nagrajevanje najboljših pa bo ob 18.00 na trgu pred Občino. V ponedeljek dopoldne bodo maškare obiskale domove in gostilne ter nabiral jajca za končno pojedino, popoldne pa pustna prireditev za goste doma za osta rele, natečaj za Zlati fancelj in uresničiteV »mega cvrtja« iz 17.000 jajc, zvečer pa56 ples v maskah, izkupiček katerega je na menjen slepim in gluhim obokom. V torek dopoldne bo povorka za našlo vom Pust v šoli z učenci osnovnih so • Popoldne se bodo skupine spet predsta vile v kostumih, a brez vozov, zvečer pa bo na glavnem bgu priredtive z zgovor nim naslovom Kar bo ... bo! Prireditev bo konec v sredo z burkaSi® pustnim pogrebom, (bov) SKP polemično o ponudbah predsednice FJK slovenski vladi V zvezi z razgovori predsednice deželnega odbora FJK Alessandre Guerra s predstavniki slovenske vlade je precej polemično noto izdala svetovalska skupina Stranke komunistične prenove v deželnem svetu. Njen načelnik Fausto Monfalcon je v izjavi zapisal, da ne ve, če sanja, ko bere, da je Guerrova predstavnikom slovenske vlade ponudila 94 milijard lir iz zakona za obmejna območja kot finančni prispevek za dograditev avtoceste Ljubljana - Maribor -Budimpešta. Tisti znesek je bil namreč namenjen izgradnji druge avtoceste, in sicer od Razdrtega v smeri proti Trstu in Gorici. Ta cestna povezava pa je za obmejno prebivalstvo veliko večjega pomena kot prva omenjena. Predsednica Guerrova, je še rečeno, zastavlja vsa vprašanja zelo robato, kar ne odraža nujnega spoštovanja do sogovornikov. H KONSERVATORIJ TARTINI h Utrjevanje slovesa in bogatitev dejavnosti Po skoraj desetih letih je glasbeni konservatorij G. Tartini spet na svojem obnovljenem sedežu v palači Rittmeyer. Nekatera dela moraj sicer še dokončati (kot npr. zunanje dvorišče), vendar to ne pogojuje glasbene dejavnosti, za katero skrbi veC kot 90 docentov in kateri sledi skoraj 500 dijakov. O tem je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je ravnatelj Giorgio Blasco med drugim poudaril, da so težave s prostori silile zavod, da nekako »zapusti stene stare palače«, da ga spoznajo navzven. Tako je prišlo do raznih nastopov, tudi v tujini, na konservatoriju so gostovali italijanski in tuji glasbeniki, prirejali so konference. Dejavnost bodo lahko še popestrili, ko bo dvorana odprta tudi za javne nastope (trenut- no so potrebna vabila). Iz Blascovih besed je jasno izhajalo, da imajo pogled uprt vnaprej, govor je bil o vse večjem številu tujih študentov, o bogati knjižnici, o konvencijah za sodelovanje in pobratenje z drugimi ustanovami, tudi iz tujine. Potem ko je omenil razne sporazume (med katerimi je tudi sporazum z gledališčem Verdi), se je še posebej zaustavil pri letošnjem ciklusu »didaktičnih manifestacij«, ki so jih poime-novah »Srede na konservatoriju«. Naslednje srečanje v okviru tega ciklusa, ki je trenutno v glavnem namenjen dijakom in operaterjem ustanove, bo 22. t.m., ko bo Miloš Pahor s sodelovanjem Samanthe Košuta, Anne Mauri, Irene Pahor, Luise Selio in Dine Slama govoril o »Naravni metodi učenja glasbe«. PONESREČENA TATVINA V poslopje splezal po lestvi in se tako sam spravil v pasi Ko so ga prijeli, je bila ena prvih skrbi, da o tem obvestijo mater. Policija mu je ustregla. Skušala mu je tudi izpoliti Zeljo, da stopi v stik z odvetnikom, katerega pa nikakor ni mogla izslediti. Naredila je tudi nekaj, kar gotovo ni želel, odpeljala ga je v zapor. Gianluca Scuz (34 let) je namreč pred tem splezal v prostore združenja R. Vincenzo De Paoli v Ul. Crispi 42. Njegovo početje ni ostalo neopazno, pri nekaterih stanovalcih so sum zbudila odprta vrata na notranje dvorišče poslopja. Običajno so namreč vrata zaprta. Poklicali so agente, ki so na dvorišču opazili lestev, bila je prislonjena na okno v prvem nadstropju, šipe na oknu so bile razbite. Del agentov je nemudoma stekel do vhodnih vrat v stanovanje, drugi so ostali na dvorišču. V stanovanju je bila tema, večkrat so potrkali na vrata, naposled je nekdo prižgal luC 1 dejal, da ne more odpre -ker nima ključev. Eden pohcajev se je medtem P lestvi pozpel do okna m tako zaprl pot moškemu* čigar namen je bil jasen* hotel je zbežati. UhaZfj, mu je, naj se prisloni k du in po trenutku neo ločnosti ga je neznane ubogal. Ker policija ni h° tela tvegati nobenega PJ9 senečenja in ker glavnl. vratnikakor niso mog odpreti, so skozi van)^ vdrli. Tatu so dobro »pr® tipali«, vendar na sebi , imel nič, čeprav je m stanovanje že v nered • Morebiti se je v temi ces že znebil. Ko so ga iden ficirali, so ugotovili* ima za sabo že ve prekrškov (tatvine, la, orožje). Prijavljen je . Moreri 105, a dejansko vališče ima v Ul. Ga 3 _ 14 - penzion Marina, tem ko so ga odpeljan kvesturo, so obiskali omenjeni penzion, kjer p niso našli nic posebnega- V MM bodo jutri popoldne prikazali sbvenske dokumentarce in obzornike o povojnem Trstu »Trst in povojno obdobje v slovenski kinematografiji«, to je naslov zanimivi filmski prireditvi, ki bo jutri (začetek ob IS.uri) v gledališču Miela v Trstu na pokudo Cappelle Underground, deželne Kinoteke in Inštituta za proučevanje odporništva. Občinstvo si bo lahko ogledalo kratkometražne filme in filmske obzornike, ki so jih od maja 1945 do prvih povojnih let v Trstu in v okolici posneli dokumentaristi partizanske vojske in kasneje jugoslovanske RTV. Filmi prihajajo direktno iz ljubljanskih arhivov in iz slovenskega filmskega muzeja. Prireditev se bo, kot rečeno, pričela ob 18.uri, ogledu dokumentarcev bo sledila razprava, v kateri bodo sodelovali mlada tržaška raziskovalka Roberta Sodomaco, univerzitetni profesor in kritik dnevnika Repubblica Alberto Farassino ter zgodovinarka Marta Verginella. Vzporedno z dokumentarci bodo v videodvorani Miele Predvajali film Hudodelci režiserja Fran-cija Slaka (na sliki prizor iz filma), prava poslastica za ljubitelje povojnega filma pa do znameniti film Franceta Štiglica Trst, ki so ga posneli leta 1951. Trst bodo predvajali v veliki dvorani Miele zvečer ob 2l.uri. Cappella Underground nadaljuje s to hvalevredno in nedvomno zanimivo ponudo ciklus posvečen viharnim tržaškim Povojnim letom. V začetku lanskega de- cembra je bila vedno v Mieli prireditev »Trieste mia«, med katero so prikazali kratkometražne filme, ki so jih v povojnem Trstu posneli tržaški in italijanski dokumentaristi. Tokrat pa bo na vrsti »slovensko tolmačenje« teh zgodovinskih dogajanj. V prvem delu bodo na ogled med dru- gim nekateri posnetki prihoda partizanske vojske v Trst (maja leta 1945), množične povojne manifestacije ter obzorniki z nekaterih primorskih krajev in vasi. Med drugim tudi kratkometražni film o življenju kriških ribičev, ki ga je posnel znani partizanski fotograf in doku-mentarist Edi Selhaus. POBUDO KD GRUDEN V Nabrežini proslavili Dan slovenske kulture Kulturni delavci SKD 8° Gruden so v petek Zvečer slavili Prešernov nn. Prireditevje poteka-J_.v nabrezinski zupnij-j dvoranici, v kateri se J® zbralo precejšnje Steno elanov in prijateljev rustva. Po uvodnih be-edah kulturne refe-entke Maje Lapornik in P°zdravu občinske od-l^nice Vere Tuta, je edil kulturni program. a)prej je bila na vrsti o sdaliska igralka Mi-anda Caharija, ki je Predstavila poeziji tega ^Venskega romantika, edil je nastop kvarteta Nomos (sestavljajo ga A. Žerjal, T. Brumat, A. TavCar in A. Saksida), ki je z izvedbo arij in drugih skladb dal večeru pravi razposajeni ton. Ob koncu je Matej Gruden, ki je povezoval kulturni program, še povabil na oder nabrežinska pevska zbora. Po uspelem božičnem koncertu so moški zbor in dekleta ob tej priložnosti spet zapeli javnosti. Po uspelem večeru sta zadovoljemu občinstvu na koncu zapela še Zdravico. Matej Caharija Nanni Svampa s poklonom Brassensu v torek v Mieli S poklonom francoskemu nepozabnemu chansonnierju Georgesu Brassensu se bo v torek zvečer v gledališču Miela v dvojni vlogi avtorja in izvajalca predstavil Nanni Svampa. Milanski kantavtor, ki je v letih 60 zaslovel kot elan ene najboljših italijanskih kabaretnih skupin Gufi, že dolgo nastopa brez svojih nekdanjih kolegov in se predstavlja s povsem drugačnim, nesatiričnim programom. Vsekakor pa vežejo današnjega Svampo na tedanjega nekatere jasno razpoznavne značilnosti, kot je npr. zapisanost Milanu in njegovemu narečju. Po drugi strani pa je tudi predstavljanje dragocene Brassensove zapuščine zelo blizu kabaretnemu teatru, ki ljubi manjše in intimnejše prostore. Svampa je Brassensa najprej »predelal« v milansko narečje, tokrat pa bo v Trstu predstavil predvsem zadnje prevode njegovih tekstov v italijanščino. Gre namreč za predstavo, ki jo je Nanni Svampa z Mariom Masciolijem pripravil za mednarodni poklon francoskemu chan-sormierju v milanskem gledališču Li-rico. Za tisto priložnost je k sodelovanju povabil vrsto priznanih prevajalcev, ki so razkrili lepoto nekateri manj znanih Brassensovih besedil. Torkov koncert, ki se bo pričel ob 21 uri, sodi v okvir »projekta Bras-sens«. V ponedeljek popoldne ob 16.uri bo na sedežu zavarovalnice RAS okrogla miza o »Brassensu v Italiji: prevodi in interpretacije«, v torek ob 17.30 pa bodo v Mieli predvajali posnetke o Brassensu. ^jŠERNOVA PROSLAVA / V PETEK ZVEČER NA POBUDO KD LIPA V Bazovici prijetno presenetili občinstvo Tudi KD Lipa iz Bazovi- p t tZ leP° prireditvijo v tj k zvečer v Bazovskem Qniu proslavilo Dan slo-eijske kulture. Vedeh smo, a bodo nastopale kot gostje SfV j z^ora fvan Grbec iz k ednja s celodnevnim oncertom. Napovedano je O dhii sodelovanje elanov spinskega krožka iz Ba-SnVlCe> a ni bilo dovolj ja-s kakšnim programom, n “tam pa so nas tako J" yke kot tudi mladi prijetji ?resenetili: pevke iz radnja (na sliki KROMA) s bno pripravljenim pro-Sianiom, in mladi, ki so se r ostavili s svojimi zapisi utrinki o izredno po-uembnih temah: kako gle-V° udadi na Prešernove kub, aVe’ kai jim pomeni $k i a’ Predvsem sloven-pi3, kako se počutijo kot u^nci, kaj jim pomeni in a Zen letnega naroda kak .utaterinega jezika, . 0 si sami zamišljajo mir tiaj110 sozitje z večinskim Odom. Vprašanja so si obrili sami in nanje tudi Huste, nastopajoče in občinstvo je v imenu društva pozdravila Suzana Grgič, ki je na kratko povedala, da se Bazovica pripravlja tudi na proslavo 50-letnice konca vojne in osvoboditve vasi, Trsta in ostalih krajev. Potem so škedenjske pevke, ki jih uspešno vodi Boža Hrvatic, zapele več lepih slovenskih narodnih in umetnih pesmi, katerim so dodale še eno italijansko, furlansko, pa še špansko in, kot edini zbor v našem zamejstvu, tudi pesem v esperantu. Koncert je povezovala Jožica Biondi. Ob koncu je zbor zapel tudi pesem Zorka Hareja »Bazoviškim junakom«. Mladi niso želeli, da bi jih na prireditvi predstavili z imeni. Mi pa jih bomo, ker menimo, da ne bi smel ostati ta njihov nastop enkraten. Nastopili so tako: Alenka Metlika, Katja Primosi, Andrej in Jana Ban, Irina Žagar in Lara Komar. Bazovci so lahko na to svojo prireditev upravičeno ponosni. Domačemu društvu pa bo uspeh proslave prav gotovo v vzpodbudo pri vseh prireditvah, ki bodo sledile v aprilu in ob Prvem maju. NevaLukeS M PRIREDITVE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM priredi na pustni torek, od 15. do 18. ure PUSTNO RAJANJE za otroke do 12. leta starosti. KNI2NICA P. Tomažič in tovariši-OpCi-ne. V torek, 21. t.m., ob 20. uri bo gost srečanja dr. Rafko Dolhar ob izidu knjige ”OD TRENTE DO ZAJZERE”. Uvodna beseda Zora TavCar, sodelujeta Kostanca Filipovič in Livij Valenčič. GLASBENA MATICA Trst - Koncertna abonmajska sezona 94/95. V torek, 21.t.m.. ob 20.30, v Kulturnem domu v Tr-„ stu: C. Rojac - harmonika. Na sporedu: Fre-scobaldi, Zolotarjov, Lundquist, Rojac, Ku-sjakov, Gubajdulina. DANES, ob 16. uri bodo gostovale v Mladinskem domu Boljunec "Savrinske pupe”. Ob pomenu prešernove proslave bo spregovorila Fulvia Premolim ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA »1. MAJ« prireja v ponedeljek, 27. t. m., od 20. ure dalje, v mali dvorani stadiona, pustni ples ob zvokih ansambla »Key-dea«: ples, glasba, jedača, pijaca, srecolov. Priporočamo rezervacijo. Telefon vsak dan, razen sobote in nedelje, od 18. do 19. ure na St. 51377. CAPELLA Underground vabi jutri, ob 18. uri v gledališče Miela (Trst) na prireditev "Trst in povojno obdobje v slovenski kinematografiji”. Sodelujeta Deželni inštitut za odporniško gibanje in deželna kinoteka. Ob 21. uri predvajanje filma "Trst*’ režiserja Franceta Štiglica. ZAMEJSKA SLOVENSKA SKAVTSKA ORKANIZACIJA priredi v nedeljo, 26.t.m., od 15. do 18. ure v župnijski dvorani v nabrežmi pustovanje za volčiče in veverice. Od 19. me dalje pa za starejše člane, vabljeni. a ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLO VEN-SKE SOLE obvešča elane, da je šolsko skrbništvo v Trstu razpisalo na-sledenje natečaje po naslovih za vstop v pokrajinske sezname neuč-nega državnega osebja: administativni pomočniki - IV. funkcionalna oznaka, tehnični pomočniki - IV. funcionalna oznaka ter pomožno osebje III. funkcionalna oznaka. Cas za predstavitev prošenj zapade 3. marca 1995. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenslce šole, Ul. Car-ducci 8, tel. St. 370301. □ OBVESTILA DEKLETA in žene! Praznujte DAN ZENA v restavraciji Al Carso v Mavhinjati, ob veselih zvokih ansambla Vrtnica. Večer, ki ga organizira Skd Cerovlje-Mavhinje bo obogatil zabavni program. Informacije in rezervacije tel. 299798 od 19. do 21. me. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM - Trst na pustno soboto od 20. ure dalje DOBRODELNI PLES z bogato večerjo. Mesta so omejena. Vstop samo z vabilom. Rezervacije na tel. št. 573141. KRUT obvešča, da se začnejo v sredo 1., v četrtek 2. in v torek 7. marca tedenske plavalne me v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije jutri, od 9. do 12. me na sedežu krožka, ul. Ci-cerone 8, tel. 360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje z dr. Božidarjem Jezernikom s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki bo govoril o svoji knjigi, posvečeni povojnemu taborišču na Golem otoku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na večer »20 let po Kocbekovi aferi«. Predavala bosta avtorja knjige »Edvard Kocbek - pričevalec našega Časa« pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula. DANES, ob 11. uri, v Ul. S. Nicolo 27/a bo tradicionalna sv. maSa v latinščini po Tridentinskem obredu, na pobudo tržaških katolikov bratovščine San Pio X, ki jo je ustanovil Mons. M. Lefebvre. ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin v Bregu in Miljah na področno srečanje, ki bo v sredo, 22.t.m., ob 20. uri na sedežu KD Jože Rapotec v Prebenuegu. SKP - krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v sredo, 22.t.m., ob 20. mi, v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. KLUB PRIJATELJSTVA in Vinencijeva konferenca vabita na družabnost in pustovanje v ponedeljek, 27. t.m., ob 16. uri v UL Donizetti 3. t Zapustila nas je draga teta Marija Sosič Pogreb bo v torek, 21. t.m., ob 12.40 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v opensko cerkev sv. Jerneja. Žalostno vest sporočajo nečakinja Anica, Leonardo, Silvia in Federico. Posebna zahvala dr. Jevnikarju in gospe Groz-dani. Trst, Videm, 19. februarja 1995 ZAHVALA Ob izgubi mame in no-ne . Milke Zahar vd. Zobec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin. Pokojnice se bomo spomnili pri sv. maši, jutri, 20. t.m., ob 17. mi v borstanski cerkvi. Vsi njeni. Zabrežec, Katinara, 19. februarja 1995 ZAHVALA Svojci Arcise Cressiach por. Tavčer se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin Opčine, Trebče, Repen 19.2.1995 ZAHVALA Svojci Rudija Vodopivca se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku in ga spremili na zadnji poti ter na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Bazovica, Meran, 19. februarja 1995 ZAHVALA Svojci Milana Grgiča -Gregori se iskreno zahvaljujejo g. Živcu, govorniku Aleksandru, domačemu pevskemu zboru Skala, bivšim delovnim kolegom, nosilcem krste in cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in počastili njegov spomin. Gropada, 19. februarja 1995 TRST 6 Nedelja, 19. februarja 1995 KDS ŠKAMPERLE in /'->] GLASBENA MATICA ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA Nfll TRST vabita skupno s Sergejem Verčem, Borisom Kobalom, Paolom Paolinom Koncertna abonmajska in 1 Rocciosi na satirično kabaretni večer sezona 94/95 NE ČAKAJ POMLADI, NE ČAKAJ NA MAJ ali V torek, 21. februarja ob 2030 v Kulturnem domu v Trstu KAKO SO NEKOČ IZRAČUNALI STATIKO danes, ob 18.00 na Stadionu 1. maj harmonika Na sporedu: Frescobaldi, Zo-lotanov, Lundguist, Roiac, Vstop samo z vabili. Kusjakov, Gubajdulina DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Dr. Božidar Jezernik: POVOJNO TABORIŠČE NA GOLEM OTOKU Avtor bo svojo knjigo predstavil v ponedeljek, 20. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani DEVINSKI ZBORI PRIREJAJO V DISKOTEKI [BIVŠA EUFBRIA] Vsak večer od 21. ure dalje ples z D. J. in ansambli: v Četrtek, 23. t. m., igrata HAPPV DAY in KRAŠKI OVČARJI; v petek, 24. t. m., igra STATUS SVMBOL: v soboto, 25. t. m., HAPPV DAV: v torek, 25. t. m., igra STATUS SVMBOL Sl°venska komponenta DSL prireja v torek, 21. t.m., ob 20. uri v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu javno zborovanje na temo “ SLOVENSKA MANJŠINA ZDAJ IN UPRAVNE VOLITVE ” Vabljeni elani in somišljeniki VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 19. februarja 1995 KONRAD Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.36 -Dolžina dneva 10.35 -Luna vzide ob 22.30 in zatone ob 8.37. Jutri, PONEDELJEK, 20. februarja 1995 URH VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,9 stopinje, zračni tlak 1005,4 mb raste, veter 15 km na uro južni, vlaga 90-od-stotna, dežja je padlo 2,4 mm, nebo pooblače-no, morje mimo, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Elisa-betta Cozzi. UMRLI SO: 94-letna Santa De Pellegrin-Bi-sco, 82-letna Ada Mo-dugno, 97-letna Teresa Capitani, 87-letni Gior-gio Jaut, 69-letni Dome-nico Parenzan, 76-letni Giovanni Balsco, 75-letna Penelope Pvrillis, 67-letna Maria lerebiz-za, 43-letna Daniela De-grassi, 69-letna Maria Vrtovec, 83-letni Giuseppe Facchini, 61-let-na Maria Livaldi, 75-let-ni Francesco Piccione, 82-letna Enrica Siriani, 63-letni Giuseppe Zac-caria. LEKARNE Nedelja, 19. februarja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 L argo Sonino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Sesljam Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše ITALIMOVA Trg Ospedale 7 - Trst VELIKA PRODAJA: tleZrii plašči tailleurs suknje krila majice Izbira krojev do velikosti St. 60 KD KRAŠKI DOM organizira danes, ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu koncert ansambla domače glasbe ADRIA KVINTET s pevcem Dušanom KOBALOM Predstavitev nove kasete »Pri nas doma« Gostje večera V ANKA in TONGA ter čarodej VIK] SHOW primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Largo Sonino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Gavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLTUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39. BOLTUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 26. februarja, od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdeljska cesta 7 (Sv. Ivan). Igral bo ansambel »Zvezde«. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Foster. EKCELSIOR - 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Ri-velazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EaCELSIOR azzur-RA - 15.20, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Clerks commessi«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pallottole su Broadtvav«, r. Woody Allen, i. John Cusack. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turturro. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Pulp Fiction«, i. John Travolta, Bruce Willis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Omicidio nel vuoto«, r. John Badham. MIGNON - 16.00 -22.00 »La piccola rosa tre le sambe«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.15 »Sotto il se-gno del pericolo«, i. Har-rison Ford. ALCIONE - 16.30, 18.30, 20.05, 22.00 »On-ce Were VVarriors«, r. Lee Tamahori, i. Rena Owen, Tamuera Morrison. LUMIERE - 10.00 in 11.30 ter 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. ŽENSKA OBLAČILA Široka izbira oblačil, spodnjega perila, pižam, moških in ženskih trenirk Ul. Ginnastica 22 Tel. 7600051 zo VLOMILCE S PASIVNO VARNOSTJO LAHKO MIRNO SPIS Železna premična dvoriščna vrata, blindirana polk-na in navojnice, železne ograje raznih oblik in barv IN... BREZPLAČNI PREDRAČUNI MTTEIAM AmJMHD Trst - Ulica Giotto 9 - Tel. 635086 BALOT01 NOVA TRGOVINA NA OPČINAH Narodna ul. 24 (pri tramvajski postaji) Tel. 040/2156015 • konfekcija za naše najmlajše in dojenčke; • gumbi, sukanci, okraski in čipke, podloge, nogavice, drobno blago in vse za šivanje. w)ii5S)® msg S IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilim-bergo in ogled pršutar-ne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Turel, tel. st. 220266. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak pone-deljelc od 19. do 21. ure. SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet ma Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Toblach za nesmuCarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca prirejata v torek, 7. marca izlet v Dobrovo na ogled razstave Černigojevih slik, v Sežano na ogled koso-velove sobe in v Lipico v Černigojevo galerijo. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, do Četrtka 2. marca. E3 ČESTITKE Dragi ROBERT, vse najboljše za tvoj 22. rojstni dan ti želijo starSi in brat Maurizio. ANDREJ CUNJA je postal inženir. Čestitajo mu družine Piccini in mu želijo nadaljnjih uspehov. MALI OGLASI slaščičarna isce resno osebo za delo v laboratoriju, vajenca ali prodajalko. Zainteresirani naj kličejo tel. 5t.040-213055 MLADICE nemškega ovčarja z rodovnikom Si brez prodam. Tel. 229105. MLAJŠI upokojenec, delaven in pošten, prevzame kakršnokoli delo pri slovenski družini. Tel. 0038661-753405. K SODELOVANJU vabim zbiratelje starin. Tel. 0038667-81681. V SEŽANI prodam dvo-sobno stanovanje (II. nad.), telefon, centralna kurjava, mirna lega, vseljivo v šestih mesecih, cena 53 milijonov lir. Tel. 0038667-72719 zvečer. SONČNO, trosobno, sodobno opremljeno stanovanje oddam. Ponudbe poslati: Publiest, Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro "Trst”. KUPIMO zazidljivo zemljišče ali hišo potrebno popravil. Plačilo v gotovim. Tel. 412457 ali 44871. KUPIM stanovanjska ali kmečka poslopja, kjerkoli in v kakrše-nemkoli stanju, tudi z zemljiščem ali s posa-mizmmi dvorišči. Plačilo v gotovini ali v zameno za posamezne dele posesti, ki spadajo k efedo-vanju. Pismene ponudbe na Publiest - Ul. Montecchi 6 34137 Trst geslo “Posest” ISCEM kmečko poslopje na gričevnatem področju za prasiejerejo. Pismene ponudbe na Publiest - Ul. Montecchi 6 -34137 Trst geslo "PrašiCjereja. V GORICI na Livadi prodajam lepo stanovanje v skoraj novi dvonadstropni hiši z vrtom. Tel. (0481) 532189 ISCEM zazidljivo zemljišče v Križu s pogledom na morje. Tel. st. 662023. PRODAM Fiat UNO-fi- re, letnik 86, v odličnem stanju. Tel. 040/200950. PRODAM avtomobil Niva, bele barve, letnik 90, prevoženih 85.000 km, v dobrem stanju. Tel. 22893? ""PRODAM 300 litrski prenosni škropilnik (ato-mizzatore) v dobrem stanju. Tel. 229326. ISCEM delo kot hišna pomočnica pri družini 2 do 3 krat tedensko. Telefon 213282. NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine za vse stopnje ter pomoč osnovnošolcem in srednješolcem pri ponavljanju in pisanju domačih nalog. Tel. 229364. ISCEM delo kot hišna pomočnica ali otroška varuška 2 ali 3 krat tedensko. Telefon 212196 od 12. do 17. ure. PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. št. 228547. MLADICE z rodovnikom pasme "mastino napoletano” podarim lju- Loterijo /a. februarja 1995 BARI 45 84 33 57 2 CAGLIARI 81 85 56 65 61 FIRENCE 85 53 4 6 23 GENOVA 84 72 74 58 68 MILANO 54 14 70 86 49 NEAPELJ 16 81 11 71 40 PALERMO 2 36 25 66 64 RIM 39 79 11 69 18 TURIN 14 46 4 44 47 BENETKE 67 90 ENALOnO 63 44 88 X 2 2 2 X 1 1 X 1 2 2 2 KVOTE 12 --55.105.000,- 11 1.549.000,- 10 145.000,- ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ J^IUBLIANg V gRANKFURI gONDON J^UNCHEN JSTANBUL jy|0SKV0 gOPENHAGEN pARIZ gIM g KOPJE gPLIT JIRAN0 JjUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvelska 6, tel. 061/313-312 bitelju živali, ki razpela* ga z vrtom. Telefon 212730. PRODAM počitniško prikolico Adria, Pel ležišč, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 228318. DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Tod belo in Črno. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje Prl Domju st. 123. OSMICO je odprl LU; pinc v Praprotu. Toči sortirana vina. KMEČKI turizem Je odprt v Zagradcu St. i pri Ostrouški. OSMICO ima odprto v Borštu Benedikt Žerjal - Diko. Te dni je na tržaški univerzi z uspehom doktoriral nas Andrej Cunja Novopečenemu inženirju iz srca čestitajo teta Silva ter bratranca Danilo in Vladimir z družinama. Društvo slovencev miljske občine iskreno čestita svojemu Častnemu predsedniku Kiljanu Ferlugi za prejetje diplom6 predsednika republike prve stopnje z zlatim odličjem za zasluge na področju osnovnega Šolstva. Solniki dolinskega didaktičnega ravnateljstva Čestitajo učiteljema Kiljanu Ferlugi in Ljubi Smatlak za visoko odlikovanje-_j Kam po bencin Danes bodo Tržaškem obratovale na slednje Črpalke: AGIP , Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (naspr° pokopališča) Ul. Carducci 4 „ Ul. Molino a Vento 1 . Ul. A. Valerio 1 (unl' verza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 , Drevored Čampi En 1/1 Drev. D'Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gnili 8 ESSO Trg Libertb 10/1 IP Ul. F. Severo 2 Drev. D‘Annunzm 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 21 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 1 API Ul. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self service) TAMOIL - Ul. F. Seve ro 2/3 4 ESSO - Trg Valmaura AGIP-Istrska ulica AGIP - Miramars drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) PODATKI / PREDSTAVILI SO JIH NA TRGOVINSKI ZBORNICI a PRIREDITVE H ČRPALKE H_____________IZLETI Slika gospodarstva na Goriškem v letu 1991 Najbolj kritično na področju delovnih mest - Primerjava s Podatki za leto 1981 kaže izrazito terciarizacijo gospodarstva Na Trgovinski zbornici so predstavili gospodarstvenikom in javnosti poročilo o stanju industrije in Proizvodnih dejavnosti v goriski pokrajini. Gre podatke, ki so jih zbrali ob popisu prebivalstva in proizvodnih nejavnosti leta 1991. “odatki se nanašajo na °ktober tistega leta in So torej že nekoliko zastareli, so pa vsekakor Zanimivi za preučevanje spremememb, ki Pn je proizvodno tkivo na Goriškem doživljalo V, desetletju 1981-91 in ki lahko pokaže tudi nekatere smernice raz-v°ja za naslednje desetletje. Prvi sklop podatkov Se nanaša na število Podjetij, ki je v upoSte-vanem desetletju močno naraslo. Leta 1991 je skupno delovalo v pokrajini 9.665 podjetij, kar pomeni 1.513 veC kot deset let prej (+18, //°T VeC kot podvojilo fe je Število podjetij v knaetijstvu in ribolovu, ^■odstotni je bil porast Pri nudenju storitev izlasti na področju anCuistva in zavaro-Vanja ter v storitvah za Podjetja), skromnejši 1+7, 7%) pa je bil pora-st v industriji. Terciari-zacija je bila izrazita tuni v obrtništvu, kjer se le Število proizvodnih Podjetij zmanjšalo za 'l7. za 166 pa se je po-V^Calo število podjetij, 1 nudijo storitve. S srečanja na Trgovinski zbornici, kjer so predstavili sliko gospodarstva - foto S.R. Zanimiv je tudi podatek, da se je na splošno zmanjšal delež individualnih podjetij (od 84, 8 na 73%), povečalo pa se je število družb. Povedati pa gre tudi, da je med slednjimi se zelo majhen delež delniških družb, katerih število se je v desetih letih . celo zmanjšalo od 99 na 88. Zanimiv je tudi podatek o proizvodnih enotah in poslovalnicah, kjer je bil porast 13-odstoten, torej manjši kot za skupno število podjetij. To pomeni, da je povprečna velikost podjetij manjša, kar prihaja do izraza tudi v podatkih o zaposlovanju, ki je naraslo zlasti v podjetjih z do 49 zaposlenimi in v podjetjih, ki štejejo od 100 do 199 zaposlenih, medtem ko so v večjih firmah v desetih letih zabeležili izgubo kar 4.800 delovnih mest. Skupno je zaposlenost v upoštevanem desetletju narasla za 5, 6% oz. 2.757 enot. V kmetijstvu se je Število zaposlenih povečalo za 683, v terciarnih dejavnostih za 3.286, industrija pa je nazadovala z izgubo 1.212 delovnih mest. Priče smo bili izrazitejši terciarizaciji družbe (storitvene dejavnosti so narasle od 58 na 61, 5% vseh). Zanimivo je tudi dejstvo, da se je povečalo zlasti Število neodvisnih delavcev (podjetniki, prosti poklici itd.), ki jih je bilo 1.828 veC, kot pa odvisnih delavcev (+ 929). Med drugimi dejavniki gre Se zabeležiti povečano razpoložljivost prevoznih sredstev (tovornjaki in avtomobili) v podjetjih in povečanje pokritih površin. Se zelo skromen pa je bil leta 1991 delež informatike: samo 14, 5% podjetij in 21, 2% javnih inštitucij je tistega leta razpolagalo z računalniško tehnologijo. Kulturno društvo sabotin prireja tradicionalni PRAZNIK SV. VALENTINA Toplo vabljeni v Stmaver, kjer bo danes, ob 10.30 odprtje kioskov ter ob 14.30 slovesna sv. Maša. Deloval bo dobro založen bufet z domačimi ^Uuklji in briško kapljico. jNeza slovenskih kulturnih društev Ulturno društvo Sovodnje kultura v sovodnjah SKOZI ČASOVNA OBDOBJA Spregovoril bo novinar Marko VValtritsch Ob tej priložnosti bomo predstavili publikacijo: "Tiskana beseda na Goriškem" ^ulturni dom v Sovodnjah, sreda, 22. februarja, ob 20.30. SLoIi m ZALOŽBA DEVIN-MIHELAC vabijo na predstavitev krajevnega leksikona SLOVENCEV V ITALIJI DRUGA KNJIGA GORIŠKA POKRAJINA __U°riski kulturni dom, v četrtek, 23. februarja, ob 20.30. Katoliška knjigarna - gorica Vljudno ste vabljeni na predstavitev monografije Borisa Paternuja France Prešeren 1800 - 1849 e‘u bo ob prisotnosti avtorja govorila Lojzka Bratuž. Predstavitev bo v galeriji Katoliške knjigarne v petek, 24. februarja, ob 18. uri ZBORNICA /GORIŠKI SKLAD Novi prispevki za gospodarstvo Tokrat na področju ekologije Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je pred kratkim odobril vrsto finančnih ukrepov v skupni vrednosti skoraj 1200 milijonov lir v korist devetih podjetij, ki so v zadnjem Času opravila obsežne investicije za izboljšanje kakovosti izdelkov in poskrbela za zmanjševanje stopnje onesnaževanja ali izboljšanja delovnih pogojev. Sedem podjetij je predložilo prošnje in načrte ( skupna vrednost investicij znaša skoraj dve milijardi lir), ki se nanašajo na reorganiza- TRADICIONALNO PUSTOVANJE SD SOVODNJE V soboto 25. februarja v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila se dobi pri G. Marso-nu, Davorinu Peliconu, Igorju Petejanu in Lučotu Fajtu. cijo proizvodnega postopka, kvalifikacijo osebja, nakup strojev in opreme s ciljem izboljšanja kvalitete konCn ih proizvodov, v glavnem namenjenih izvozu. Razširjeni odbor je odobril prispevke iz Goriškega sklada v vrednosti približno 900 milijonov lir. Nekoliko skromnejši je obseg prošenj in posegov na področju omejevanja obremenitve okolja zaradi proizvodne, oziroma industrijske dejavnosti. Odbor je sprejel dve prošnji (vrednost investicij znaša preko dveh milijard lir) in odobril prispevka v znesku 266 milijard lir. Prispevek bo Sel za financiranje gradnje Čistilne naprave za odpadne vode, za namestitev posebnih naprav za zmanjševanje akustičnega in drugega onesnaženja in za uporabo (v energetske namene) lesnih odpadkov. KD SOVODNJE vabi otroke in odrasle na uprizoritev igrice MESTNI GODCI, ki bo danes, 19. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Gostuje Mladinska skupina SKD Primorec iz Trebe. SKRD JADRO IZ RONK prireja ob dnevu slovenske kulture srečanje z novinarko Dorico Makuc, ki bo predstavila svojo knjigo Alek-sandrinke. Nastopil bo tudi Tržaški oktet. Prireditev bo v petek, 24. februarja, ob 20.15 v občinski sejni dvorani v Ronkah. KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustno praznovanje “Pridi z nami v džunglo...”, ki bo 24. februarja ob 20.30 v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Nagradili bodo najlepšo masko. SPD GORICA prireja v nedeljo, 5. marca avtobusni izlet v Fomi di Sopra ob priložnosti smučarskih tekem v organizaciji SD Mladina. Avtobus je na razpolago tako za tekmovalce, kakor za druge smučarje. Društvo sporoča, da bo 12. marca društveno tekmovanje na Trbižu. Prijave in informacije na sedežu društva ob sredah od 11. do!2. ure ter ob Četrtkih od 19. do 20. ure. SKPD F.B. SEDEJ iz Steverjana vabi na veselo pustovanje v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v telovadnici pri Katoliškem domu v Gorici. Igral bo ansambel Adria kvintet. Nagra-dili bodo najlepšo masko. Informacije in prijave po tel. 884160 in 531407. KD OTON ZUPANČIČ V STANDRE2U prireja 4. marca družabnost ob mednarodnem prazniku žena. Pojasnila in prijave pri Marti tel. 21407. □ OBVESTILA CICIKLUB obvešča svoje elane, da bo naslednje srečanje jutri, 20. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. RAJONSKI SVET ZA PEVMO, STMAVER in OSLAVJE organizira teCaj prve pomoči v sodelovanju z združenjem “Cuore amico”. Vpisovanje se bo vršilo kar na prvi lekciji tečaja, ki bo v ponedeljek, 20. februarja, ob 20. uri v prostorih osnovne Sole v Pevmi. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča, da je zbornik Tabor “Sovodnje 93” na razpolago pri odbornikih društva. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi dekleta in fante, ki bi radi sodelovali na modni reviji, da se udeležijo kratke informativne seje, ki bo v torek, 21. februarja, ob 19.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in izpopolnjevalni teCaj igranja na diatonično harmoniko. Informacije pri odbornikih društva ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ah 81113. PD RUP A/PEC prireja v Četrtek, 23. t.m. ob 20.30 večer "POGLED V NARAVO”. Barvne diapozitive bo predvajal Viktor Selva. Prireditev bo v društvenih prostorih. Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - UL Lungo Isonzo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TR2IC MONTESHELL - Ul. Bolto, 43 fP - Ul. Metteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - UL Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pieris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 12. do 18. februarja. RODILI SO SE: Valentina Nieddu, Stefano Camuffo, Sara Breganti, Beatrice Radin. UMRLI SO: 91-letni upokojenec Jožef Peric, 91-letna upokojenka Cristina Ciglic vdova Cicigoi, 79-letni upokojenec Vincenzo Auteri, 83-letna upokojenka Michela Krašovec vdova Maiorani, 73-letna Branca Vuk vdova Picciulin, 84-Iet-na upokojenka Ida Lupine vdova Roi, 83-letni upokojenec Carmelo Migliorisi, 78-letni upokojenec Pietro Cosa-ro, 73-letni upokojenec Luciano Pastrovicchio, 78-letna upokojenka Carmen Calligaris vdova Movia, 71-letna upokojenka Teodora Simčič por. Venier, 89-letni upokojenec Edoar-do Furlan, 74-letni upokojenec Alfredo Pellegrini, 8 3-letni upokojenec Augusto Mosetti, 85-letna upokojenka Maria Mise-ri vdova Gratton, 52-let-ni upokojenec Luciano Valenti, 74-letni upokojenec Guido Bon, 62-letni trgovec Aldo Pi-schi, 18-letna dijakinja Annamaria Albi, 52-let-na gospodinja Carmen Specogna vdova Mlina, 72-letni Renato Cei, 71-letni upokojenec Corne-lio Nali, 75-letni upokojenec Emilio Zavadlav. OKLICI: uradnik Alberto Decolle in delavka Manuela Pocar, delavec Edi Lutman in trgovska pomočnica Lara Nanut, delavec Cristian Ciani in trgovska pomočnica Roberta Gratton, inženir Thomas Gerhard Ko-ching in Študentka Cristina Soriano, delavec Roberto Bigotto in Fran-cesca Zamar, finančni stražnik Luciano Messi-na in gospodinja Carme-la Forgione, VValther Michael Loveless in Te-resa Perrone, frizer Antonio Bellocco in grafičarka Alessia Rossi, študent Angelo Tarrico-ne in uradnica Rosanna Zurio. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča urnik avtobusov za pustovanje 25. februarja v Gallianu: 1. avtobus ob 15.30 s Travnika mimo gost. Primožič, skozi Podgoro in LoCnik; 2. avtobus od 15.30 iz Standreža; 3. avtobus ob 15.30 iz Sovodenj. Udeleženci z lastnimi prevoznimi sredstvi naj se zberejo v gostiSCudo 16.30. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja 95. Informacije in prijave v Doberdobu, v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 11. marca izlet na Bled z muzejskim vlakom. Odpeljal bo ob 9. uri iz železniške postaje v Novi Gorici. Prijave do 3. marca v trgovini pri Mili (tel. 78072) in v gostilni Peric (tel. 78000). Izlet prirejajo ob dnevu žena. PRISPEVKI Za obnovitev električne napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah je Alojz TomsiC daroval 100 tisoč lir. KINO GORICA VITTORIA 15.30-17.40-19.50-22.00»Star-gate«. Igrata Kurt Russel in James Spader. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM (Gorica kinema) 17.00 -18.40 - 20.20 - 22.00 »Si-rens«. Rež. John Duigan, I. Hugh Grant, Tata Fitzgerald, Elle Macpherson. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00»Kika, un corpo in prestito. Rež. Pedro Almodovar. Igra Vctoria Abril. Prep. ml. pod 18. letom. TRZI C COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »La bella vita«. P. Virzi. ;; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), UL I Maggio 94, tel. 790338 POGREBI Jutri, 9.30, Pierina Be-nedetti vdova Furlani, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Straži-cah in na glavno pokopališče, 12.10, Caterina Curelovic vdova Petro-nio, iz bolnišnice sv. Justa v Tržič, 13.15, Corne-lio Nali, iz splošne bolnišnice v San Giorgio di Nogaro, 13.15, Leonilda Visintin, iz splošne bolnišnice v Mariano. Zadruga Goriška monorjeva izreka svoji uslužbenki Tiziani Zavadlav ter vsem njenim domačim globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. POLEMIKE / PISMO VALENTIJA Proti predlogu Predsednice Milijarde morajo ostati no razpolago za avtoceste V gospodarskih in političnih krogih na Goriškem očitajo predsednici deželne vlade Guerri, da hoče po svoje razpolagati z milijardami, ki so bile v zakonu St. 19 (zakon za obmejna področja), določene za financiranje izgradnje avtocestnih povezav med tovornima postajališčem pri StandreZu in pri Fernetičih s slovenskim avtocestnim omrežjem. Ali, drugače povedano: denar je bil namenjen za gradnjo avtocestnih odsekov med Gorico in Razdrtim ter med Fernetiči in Razdrtim. Razburjenje je pravzaprav povzročila predsednica deželne vlade, s tem, ko je slovenski strani predlagala da bi z omenjenim denarjem financirali izgradnjo avtoceste Ljubljana - Maribor - madžarska meja. Že v včerajšnji številki smo poročali o stališču, ki so ga glede tega vprašanja sprejeli pri družbi SDAG kjer odločno nasprotujejo, da bi denar namenili za objekte, ki v omenjenem zakonu niso specifično navedeni. Goriški župan Valenti je Guerrovi pisno sporočil, da nikakor ne nasprotuje gradnji avtocestne osi zahod - vzhod in ki bi našo deželo in italijansko avtocestno omrežje povezovala z Madžarsko, vendar pa se bo ta os lahko zgradila šele potem, ko bo dograjen avtocestni krak Gorica - Razdrto. Goriški župan je po pismu, ki ga je poslal Guerrovi, včeraj s pismom protestiral tudi pri Ministrici za zunanje zadeve Agnellijevi (v vednost tudi veleposlaniku Mannu) in napovedal, da je Občina pri- pravljena zelo ostro nastopiti zato, da se nakazana denarna sredstva uporabijo korektno in v smislu v zakonu zapisanih smernic. Valenti poudarja, da je denar namenjen izključno avtocestni povezavi tovornih postajališč pri Stan-drežu in pri Fernetičih, torej izgradnji avtocestne povezave od meje do Razdrtega. Goriški župan se v pismih zavzema tudi zato, da bi prišlo Cimprej do sklica konference med predstavniki Dežele in Države, kjer naj bi to vprašanje in težave in nejasnosti ki se pojavljajo, dokončno odpravili. Župan prosi, naj bi se zasedanja udeležili tudi predstavniki Občine Gorica, ki je v zadevi pravzaprav najbolj prizadeta. Kako se bo vprašanje razpletalo? Župan se zavzema za Čimprejšnje srečanje s predsednico Dežele Guerrovo, kjer naj bi nesporazume dokončno razjasnili, obenem pa poudarja, da Gorica ne namerava popustiti da bi ji tako-rekoC izpred nosa, vzeli denar, ki je bil specifično dodeljen za gradnjo točno določenih infrastruktur. Tako stališče bodo odločno zagovarjali na politični ravni, če pa ne bo dovolj so upravitelji pripravljeni koristi goriške skupnosti zaščititi tudi po legalni poti. Sicer pa bi kazalo, še pred kakršnim koli ukrepom, dejansko ugotoviti, koliko denarja in za katere namene je bil porabljen ter koliko denarja je dejansko še na razpolago. Taka zahteva je bila postavljena že pred nekaj tedni, vendar pa jasnega in dokončnega odgovora še ni. OBČINA / ZARES NAPORNO Odškodnine so po osmih urah odobrili Petkova seja goriškega občinskega sveta, ki se je zaCela nekaj po 16. uri, se je zaključila šele nekaj po polcetrti uri včeraj zjutraj. Občinski svet je "utegnil” spraviti z dnevnega reda le nekaj točk, preostale bodo obravnavali prihodnjič. Nekaj po 24. uri so vendarle prešli na glasovanje glede višine odškodnin. Odobren je bil predlog odbora, ki predvideva za upravitelje najvisjo možno odškodnino: za župana 2.928.200 lir, za namestnika župana 2.196.150 lir, za odbornike 1.756.320 lir, za svetovalce pa nekaj manj kakor 50 tisoC lir za vsako sejo. Predlog je bil odobren z glasova večine, vendar ne vse, kajti dva predstavnika sta se vzdržala, medtem ko je opozicija volila proti. Občinski svet je zatem zaCel razpravo o pristopu v Konzorcij za Univerzo ter o odobritvi Statuta. Po daljši razpravi, ki je zajela vrsto vprašanj, predvsem glede razvoja in glede možnosti večje avtonomije, so vstop Občine v Konzorciji soglasno podprli, vendar pa s Časovno omejitvijo enega leta. V tem Času naj bi namreč prišlo do razjasnitve katere druge ustanove poleg dosedanjih (Pokrajina, Občina, Trgovinska zbornica), nameravajo tudi konkretno (z denarjem) podpreti razvoj Univerze. Na rob petkove seje pa velja zabeležiti še stališče progresistov na kritike o brezplodnem zasedanju občinskega sveta. Za tak potek sej kriva predvsem večina, ki ni sposobna predhodno in v dogovoru organizirati zasedanje. ODHAJA NA NOVO SLU2BENO DOLŽNOST ^ Jože šušmelj se poslavlja V četrtek sprejem no sedežu SKGZ S četrtkovega srečanja s predstavniki društev in ustanov v ulici Malta - foto S.R. Župan objavlja dokaz: kopija pisma Previtiju in odgovor Nadaljujejo se polemike v zvezi z lokacijo financarske šole na letališču. Po objavi vesti, da je senator Bratina obiskal glavni štab korpusa Finančne straže ter izvedel za dodatne elemente, kako se je vprašanje reševalo - podrobnosti bo pojasnil na tiskovni konferenci, ki je napovedana za jutri ob 11.30 - so včeraj pohiteli na županstvu. Časopisom so včeraj dostavili fotokopijo pisma, ki ga je 23. septembra lani takratnemu Ministru za obrambo Previtiju pisal župan Valenti. Župan seznanja Ministra z namenom občinske uprave, da vsekakor zgradi "Solo” (in ne vojašnico) za finančno stražo v neposredni bližini tovornega postajališča. Ministra nadalje prosi, naj spričo stališč in pomislekov, o alternativnih lokacijah, ugotovi razpoložljivost in možnost, da bi šolo lahko namestili v eni od vojašnic v Gorici. Zupan v istem pismu prosi tudi za srečanje, ob koncu pa dodaja, v kolikor take možnosti ne bi bilo, naj se to Cimprej sporoči po istitucionalni poti. To z namenom, da bi se lahko cimprej začelo z deli, tudi ob upoštevanju težavnega gospodarskega položaja v mestu. Približno mesec dni zatem je iz Rima prispel odgovor, "da obrambno ministrstvo nima na goriškem območju vojašnic, ki bi se jim lahko odpovedalo in ki bi odgovarjale potrebam za Solo za finančne stražnike. "Županstvo je posredovalo tudi fotokopijo odgovora. Ob koncu se vsiljuje pomislek, da bo treba zdaj, pred drugimi stvarmi rešiti še zagonetko, če je načrtovani objekt "šola”, kakor se tudi v pismih navaja, ali pa vojašnica. Ge je šola, potem je sklicevanje na vojaško tajnost menda odveč! Sicer pa počakajmo, kaj bo jutri povedal senator Bratina. Na povabilo pokrajinskega odbora SKGZ se je v Četrtek mudil na sedežu naše krovne organizacije v Gorici, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu, Jože Sušmelj. Gospod SuS-melj namreč po skoraj petih letih službovanja v Trstu odhaja na novo službeno dolžnost. Slo je torej za poslovilni sprejem, katerega so se poleg gostitelja, udeležili Se številni predstavniki kulturnih in športnih društev ter nekateri župani slovenskih obči na Goriškem. V prisrčnem in prijateljskem vzdušju je zaradi bolezni predsednika goriške SKGZ, Karla Devetaka, visokega gosta pozdravil tajnik organizacije, Boris Peric. V svoji zahvali za dolgoletne stike in prijateljske odnose, se j6 konzul Sušmelj dotaknil lepih, pa tudi dramatičnih trenutkov svojega službovanja v Trstu, saj je v svojern mandatu bil konzu dveh držav, najprej Ju' goslavije, nato Slovenije. V nadaljevanju svojega nagovora, je Jože Sušmelj obljubil; da bo v mejah možnosti tudi na novi dolžnosti v Ljubljani sledil ne' lahkim mednarodnim odnosom ter posebno pozornost namenjaj prav zamejstvu. Konzu Sušmelj je namreC p° rodu iz Nove Gorice, zato dodobra pozna in čuti probleme zamejstva. Ob koncu sprejema je gostitelj uglednemu g0' stu izročil umetniško sliko, delo slikarja D* mitri j a Geja. (VIP) NOVICE Zaradi nameščanja žerjava bo jutri zaprt Korzo Precej prometnih težav bo jutri, predvidoma cel dan, v osrednjem delu mesta. Zaradi nameščanja žerjava na gradbišču Verdijevega gledališča, bodo namreC zaprli Korzo Italia na odseku med križiščem z drevoredom 24. maja in ul. Garibaldi. Zapora bo veljala že od 7. ure dalje, do zaključka del za postavitev Žerjala. Našli mrtvega v avtomobilu Na precej osamljenem mestu, ob desnem bregu Soče, na Majnicah, so včeraj dopoldne našli avtomobil fiesta, v njem pa truplo 45-letnega nde-lavca Paola Šorlija iz Gorice. Za tragični korak se je Šorli, ki je živel v ulici Alviano, najbrž odločil že v petek zvečer. V kabino avtomobila je napeljal gumijasto cev in jo povezal z izpušno cevjo avtomobila, (foto S.R.) KRONIKA /PRI KRMINU Ranjenka na nasipu Šlo naj bi za angleško državljanko Preiskovalci se trudijo, da bi razrešili zagoneten primer, ob tem pa računajo na pomoč neposredno prizadete osebe, ki so jo prepeljali v videmsko bolnišnico in kjer si zdravniki prizadevajo da bi ji rešili življenje. Včeraj, nekaj po 12. uri so na nasipu ob železniški progi med Krminom in Koprivnim našli angleško državljanko Samuel Scarlat Maxim. Ugotovili so, da ima hude telesne poškodbe, da je v podhlajenem stanju in vsa premočena. Odpeljali so jo na oddelek za oživljanje in intenzivno nego videmske bolnišnice. Menda je na možnost nesreče policijo opozoril znanec iz Trsta, kjer naj bi bila Scarlatova tudi začasno nastanjena in s tem omogočil, da so pone-srecenko našli. Dekle naj bi se iz Vidma proti Trstu odpeljalo z vlakom. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL KONCERTNA SEZONA 1994/95 ALOJZ GRADNIK V SAMOSPEVIH Stefana Mavrija Tanja KUŠTRIN - sopran; Jože KRES - tenor; Marko KOBAL - bariton; Zdravko PERGER - bariton; Juan VASLE -bas; Huzbert BERGANT - klavir; David ŠULIGOJ - kontrabas. Komorna dvorana SCGV - Drevored 20. septembra 85 ponedeljek, 20. februarja 1995, ob 20.30 VČERAJ ZJUTRAJ NA DRŽAVNI CESTI 305 Usodno trčenje V težki prometni nesreči, ki se je zgodila nekaj minut pred sedmo uro na državni cesti št. 305 v Redipugli, je umrl 37-letni Marino Bencich iz Gradišča, ul. Della Stanga 8, medtem ko je bil 45-letni Giovanni Bergamini iz kraja Fel-letto Umberto pri Vidmu težko ranjen in so ga sprejeli na zdravljenje v gorisko splošno bolnišnico, s prognozo ozdravitve v dveh mesecih. Po do zdaj razpoložljivih informacijah, je na omenjeni državni cesti, v neposredni bližini železniške postaje v Redipugli, prišlo do Čelnega trčenja med lancio prismo v kateri se je peljal Bergamini in avtomobilom y 10 s katerim je iz tržiške smeri pripeljal Bencich, ki se je ob tisti uri menda vraCal domov, po nočni izmeni v štivanski papirnici. Voznik y 10 je bil na mestu mrtev. Promet na državni cesti med Tržičem in Vidmom je bil dobri dve uri moCno oviran, zahtevna naloga pa je čakala reševalce preden so iz razbitin zvlekli ponesreCen-ca.Vzroke težke prometne nesreče ugotavlja prometna policija iz TržiCa. Najbrž je do trčenja prišlo tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer, saj je ob tisti uri že močno deževa- DREVESNICA ORLANDO gojenje in prodaja sadnega drevja in okrasnih rastlin za parke in vrtove Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A Tel. 0481/20075 Tri osebe, od kateri Ive huje, pa so bi anjene v prometni b® reči, ki se jo'zgodila ietek ponoči, neka) ired prvo uro, v Selcain - ulici Monte Cosich. iolnišnici v Tržiču 5 ^ dravijo 34-letni More lo Rosar iz Tržiča, 2 etna Alessia Soranzi ^ n 23-letni Massimo Bu o. Rosar se bo mora ;aradi številni loškodb zdraviti 40 dni’ loranzieva, ki je bila ijim v avtu pa 30 dn • ,ažje poškodbe je utrp luso, ki bo ozdravel v letih dneh. Prišlo je rčenja med avtomobi o na ki sta ju upravlja losar in Buso, gmotna koda pa je nastala tu la tretjem, v bli^1 larkiranem avtomobi • Tri osebe pa so * ažje ranjene v prome lesreči, ki se je zgo 1 lekaj po četrti uri zj raj v ulici D’Annunz r Ronkah. » » Bitka za lwo Jimo 19. feb. - 26. marca 1945 lwo Jima, le nekaj kvadratnih kilometrov vulkanskih skal, je bila močno zavarovana japonska trdnjava. Ko se je druga svetovna vojna prevesila v leto 1945, so mnogi menili, daje otok nemogoče zasesti, in gen. Kuribayashi je izdelal briljanten in natančen načrt za njegovo zaščito. 19. februarja so zavezniki s šestih bojnih ladij sprožili napad. 5. ameriški amfibijski korpus pod poveljstvom gen. H. Schmidta je ščitilo 5. brodovje adm. Spruancea. Adm. Turnerje vodil skupne operacije, gen. H.S. Smith pa izkrcevalno vojsko. Operacije se je udeležilo 30 tisoč vojakov 4. in 5. divizije marincev. Salomoni Guadalcanal • ' •: \ / izkrcanje 7. Vlll.’42 ^ 1 zasedba feb. 1943 NOVA .GVINEJA a ^ q AVSTRALIJA X ^ d 3. di. marincev 4. di. marincev 5. div. marincev LEGENDA Napredovanje marincev in prva bojna črta 0,5 milje (DATUM) 0,5 km Pred invazijo Pet ur pred invazijo so ameriški bombniki bombardirali japonske položaje in spremenili otok v pravi pekel. Bombniki so uničili 16 bunkerjev in 17 obalnih topovskih baterij, vključno s tistimi na griču Suribachi. Japonci pa so se v bistvu umaknili samo globje v razpredeno mrežo tunelov in tam čakali. Naslednjega dne ob 6.40 se je začelo naj hujše obstreljevanje v drugi svetovni vojni. Izrcevanje se je začelo ob 9. uri zjutraj. Na lwo Jimi je bila razpredena mreža jam, bunkerjev, tunelov in brzostrelskih gnezd, ki so jih krepili prav do invazije. Japonci so izkoristili ne sami naravne jame, temveč so skopali do 10-13 m globoke bunkerje s stopnicami in povezovalnimi tuneli. Pri letališki stezi št. 1 so odkrili 540 m dolg tunel, ki je potekal v globini 7 m ih imel kar 17 vhodov. v 2RTVE: Najbolj krvava bitka na Pacifiku je veljala ZDA 6821 mrtvih, od teh 5453 marincev in 19.217 ranjenih. Umrlo je čez 22.000 Japoncev. Ceri Preživelo je samo 1.083 japonskih Kangoku vojakov. Zaliv Hiraiwa Konec japonskega odpora, 26. marca Iz bunkerjev so molele samo cevi pušk. Bunkerji so bili dobro zamaskirani in so bili oboroženi s težkimi topovi. Japonci niso hoteli tvegati, da bi prišli pod ogenj marincev. Rt Kitano Tihi ocean Grič Suribachi, visok 168 m, je bil oborožen z 200 topovi in 21 bunkerji. Japonci so skopali povezovalni tunel z gričem Motoyami. Tri krvave dni so se marinci m borili za nadzor tega vuan'u/ griča. Ob koncu 4. dneva in ob 900 mrtvih in ranjenih iz vrst 5. divizije, so marinci osvojili vrh vulkana. Ceri Kama 27. feb. CS£7 Rt Tobiishi Ceri Hanare^ 70. mar. 1. mar. 23. feruarja so marinci dvignili 5. div. marincev zastavo na Suribachiju ’ (okrep) 3. div. marincev (Okrep. plav. rez.) s> Rt Tachiivva Tihi ocean Načrt za invazijo: Na 4 km široki fronti bi se morale izkrcati skupne sile 4. in 5. divizije marincev. Četrta je bila razmeščena na odseku Rumeno 1 in Rumeno 2, po potrebi pa tudi na Modrem. Peta divizija bi se morala izkrcati na odsekih Rdeče 1 in Rdeče 2 ter na Zeleni plaži, prav pod topovi z griča Suribachi. *Ob upoštevanju težkih izgub in pičlega napredovanja je Schmidt odredil napad 3. divizije za 21. feb. AP/Carl Fox RUANDA / SOVRAŽNEGA RAZPOLOŽENJA MED HUTUJI IN TUTSIJI NI KONCA PRESS OD ZAGREBA DO SKOPJA Begunci ostajajo raje v taboriščih No območju Gome v Zoiru je še vedno okoli 750 tisoč ruondskih beguncev GOMA - S svojim bornim imetjem - nekaj odejami, plastičnimi ročkami in culjami z oblačili - so se begunci postavili v vrsto za tovornjakom Združenih narodov. V hudem nalivu cele družine potrpežljivo Čakajo, da sodelavci ZN pokličejo njihovo ime in se potem lahko podajo na tovornjak. S konvojem ZN se približno štiristo beguncev iz taborišča Kibumba v Gomu (Zai-re) vraCa domov v Ruando. Toda tisti ruandski begunci, ki se podajo na pot domov, predstavljajo le minimalen delež; večina jih še naprej ostane v begunskih taboriščih. Vsak dan jih nekaj sto -glede na 750 tisoč ruandskih beguncev na območju Gome - predstavlja le kapljico v morje. Upanje Visokega komisariata za begunce (UNHCR), da se bo položaj izboljšal in se bo pričelo množično vračanje v Ruando, se je izjalovilo. Število tistih, ki se vračajo v svoje domove, se je v zadnjem Času le neznatno po- večalo, torej o novem trendu še ni mogoče govoriti. Pred pol leta je v nekaj dneh iz Ruande v Zaire pobegnilo veC kot dva milijona ljudi. Lakoto, epidemije kolere in griže so premagali, toda življenjske razmere v begunskih taboriščih so še vedno zelo slabe. V taboriščih kot Kibumba, Mugunga ali Kata-le na majhnem prostom in v izredno težkih razmerah biva na stotisoce ljudi. Za streho nad glavo jim sluzi plastična cerada, tla med šotori pa spominjajo na močvaro. Kljub bednim razmeram pa se le skromen delež beguncev vrne na svoja domača ognjišča. Eden od razlogov za to je strah za svoja življenja. To, da begunci ostanejo v taboriščih, je tudi v interesu Hutujev, ki so bili prisiljeni oblast prepustiti Tutsijem. Upajo, da bo tako spodkopana verodostojnost vlade v Ki-galiju, ki jo vodijo Tutsiji. Ce se begunci vrnejo domov, so v nevarnosti, da jih napadejo ali ubijejo oborožene skupine Hutujev. »Begunci so v nevarnosti že, Ce ljudje v sosednjem šotora opazijo, da se pripravljajo na odhod. Mnogi begunci se odpravijo domov kar brez vsakršne prtljage,« nam razloži sodelavec ZN. Begunci iz plemena Hutu se bojijo tudi maščevanja s strani vojske Tutsijev. V taboriščih namreč krožijo govorice o domnevnih pokolih, katerih žrtev naj bi postali begunci, ki so se vračali domov. Večina teh trditev je brez osnove, toda v nekaterih pri- Mnogi ruandski begunci se vrnitve domov bojijo merih je strah upravičen. Večina tistih, ki se odločijo za vrnitev, je kmetov, ki želijo še pred spomladansko setvijo pravočasno priti domov. »Ti ljudje niso ogroženi. Tukaj v begunskih taboriščih so revni, a tudi doma v Ruandi so v enakem položaju. V ge- nocid nad Tutsiji niso vpleteni. Domov se vračajo predvsem celotne družine. Mladi možje, ljudje iz srednjega sloja in nekdanji vodilni uslužbenci pa ostanejo v taborišču,« pravi sodelavka UNHCR. Hubert Kahl / dpa NEMČIJA / PRED DANAŠNJIMI VOLITVAMI V ZVEZNI DEŽELI HESSEN Življenje Kinklovih liberalcev visi na hessenski nitki V tej gospodarsko najmočnejši zvezni deželi je doslej vladala rdeče-zelena koalicija SPD in Zveze 90/Zelenih FRANKFURT - Nemški liberalni demokrati (FDP) upajo, da bodo izidi nedeljskih volitev omilili strankin poraz na zadnjih regionalnih volitvah. Izidi anket javnega mnenja kažejo, da bodo Kohlovi koalicijski partnerji po volitvah 19. februarja dobili dovolj glasov za obstanek v deželnem hessenskem parlamentu, Čeprav naj bi bila po nekaterih prejšnjih anketah FDP deležna premajhne podpore za ohranitev parlamentarnih sedežev. Poraz bi lahko pripeljal do še večjega razdora v vrstah FDP, kar bi občutila tudi Kohlova vlada, ki je bila po lanskih oktobrskih volitvah sestavljena le na raCun desetčlanske parlamentarne večine. Stranka, ki je imela v določanju nemške politike pomembno besedo in je bila v zvezni vladi vse od leta 1969, je podporo volilcev izgubljala predvsem zaradi očitkov, da naj bi jo bolj kot zastopanje interesov ljudi zanimala oblast. Predsednik stranke v Hessnu VVofgang Gerhardt je za tednik Štern nedavno izjavil, da bi v primera, Ce stranki ne bi uspelo priti v parlament, »bila postavljena pod vprašaj njena nadaljnja usoda.« Doslej je bila poražena na devetih od šestnajstih regionalnih volitvah in tudi na volitvah za Evropski parlament. Po raziskavi inštituta Emnid naj bi bila veC kot polovica Nemcev prepričanih, da daljnosežno gledano stranka ne bo preživela. Hessen ni edina preizkušnja za liberalce, saj bodo maja volitve še v Severnem Porenju-Vestfaliji in Bremnu. »Ce bodo na teh volitvah liberalci izgubili, se bo bonnska koalicija težko obdržala,« je položaj stranke med televizijskim inter- vjujem ocenil Jiirgen Mollemann, nekdanji voditelj stranke v Severnem Porenju-Vestfaliji. Ker se vsi zavedajo pomembnosti hessenskih volitev, se v ta del Nemčije zgrinjajo vsi prominentni politiki. Predsednik liberalnih demokratov Klaus Kin-kel se je v Času pred volitvami na javnih zborovanjih pojavil desetkrat ter skušal volilce prepričati, naj glasujejo za Ruth Wa-gner, strankino kandidatko za hessenski predsedniški položaj. Kohlovi krščanski demokrati (CDU) so za svojega kandidata postavili Manfreda Kantherja, sicer nemškega notranjega ministra, ki naj bi zamenjal socialnega demokrata Hansa Eichla, ki Hessnu vlada v koaliciji z Zelenimi. Liberalni demokrati bodo v koaliciji s krščanskimi demokrati skušali strmoglaviti sedanjo »rdece-zele-no« večino, vendar pae anket kažejo, da bo sedanja vlada obdržala svoj položaj. Izidi ankete, ki jo je za tednik Focus izvedel Basis Research in so bili objavljeni prejšnji ponedeljek kaže-•jo, da naj bi FDP dobila sedem odstokov volilnih glasov; za vstop v deželni parlament je potrebna najmanj petodstotna podpora volilnih upravičenčev. Po v torek objavljenih izidih ankete inštituta Forsa, naj bi stranka dobila osemodstotno podporo, po anketi v Die VVoche pa naj bi sedanja koalicija socialnih demokratov in zelenih dobila 50 odstotkov glasov: 36 odstotkov SPD in 14 Zeleni, CDU pa 38 odstotkov. Stranke so se doslej izogibale umazanim medsebojnim obrekovanjem in vso pozornost namenjale regionalnim in vsedržavnim zadevam. FDP in CDU menita, da se zaradi politike varovanja okolja ter davkov podjetij na upo- rabo vode pokrajini izogibajo potencialni vlagatelji. Obtožbe na račun nepravilne gospodarske pohtike pa v tej najbolj bogati nemški zvezni državi ne padejo na plodna tla: v Času predsednikovanja Hansa Eichla je namreč Hessen postal gospodarsko najmočnejša nemška zvezna država in tako s prvega mesta izpo- drinil Baden-VVurttemberg. Tudi v prihodnje se Hessnu obetajo dobri Časi, predvsem na račun njegovega močnega finančnega sektorja in izvozno usmerjene industrije. V tej zvezni državi leži nemško finančno središče Frankfurt, kemijski gigant Hoechst in avtomobilska tovarna Opel. Predvolilna kampa- nja se je dotaknila tudi liberalne zakonodaje v zvezi z mamili: v Frankfutru so nedavno odprli prostore, v katerih si lahko narkomani z higiensko neoporečnimi iglami vbrizgavajo droge. Takšna politika je deležna hudih kritik zadrtih tradicionalistov, kakršen je tudi Kanther. David Crossland / Reuter DEŽELNE VOLITVE V HESSNU V nedeljo bodo v Hessnu deželne volitve. Zadnje raziskave javnega mnenja napovedujejo zmago koaliciji socialdemokratov SDP in zelenih. Liberalni demokrati FDP upajo, da bodo spet zbrali potrebnih pet odstotkov glasov. 50 % 46,0 cm CDU 44,3 CDU SPD PD P Zeleni Drugi 8;8 EIXB_»7,4 1978 1982 1983 1987 1991 Grafikon prikazuje rezultate na hessenskih volitvah vse od leta 1978. 0 srbski vohunki v Bosni in o mednarodnem sodišču v Haagu OSLOBOĐENJE Oslobođenje je pod naslovom »Vohunka v belem džipu« objavilo novico o aretaciji Svjetlane Bo-šković, uslužbenke Visokega komiteja OZN za begunce v Sarajevu, na kontrolni točki bosanske policije: »Ministrstvo za notranje zadeve Republike BiH je ob aretaciji izdalo uradno sporočilo, v katerem navaja, da je BoškoviCeva kot delavka UNHCR neposredno sodelovala pri ugrabitvah državljanov BiH, ki so bili na kontrolnih točkah pod nadzorom srbskih upornikov ugrabljeni iz vozil Unproforja. Med drugim naj bi bila vpletena v ugrabitev novinarja bosanske televizije Namika BerberoviCa in Četverice bosansko-herce-govskih gospodarstvenikov ter celo v umor podpredsednika vlade BiH Hakija TurajliCa... Cbris Janovski, tiskovni predstavnik mirovnih sil, je ob tem izjavil: »Se posebej alarmantna je povezava tega primera z usodo novinarja TV BiH BerberoviCa, ki so ga bosanski Srbi na silo izvlekli iz Unproforjevega vozila in aretirali.« Potrdil je, da so Svjetlano Bošković res priprli zaradi suma, da se je ukvarjala z vohunjenjem v korist Ka-radžičevih Srbov. Zveza neodvisnih bosanskih novinarjev pa je zaradi ugrabitve Namika BerberoviCa poslala pismo generalnemu sekretarju Svetovne organizacije Butrosu Galiju in Mednarodnemu novinarskemu združenju (IFJ), ki ima sedež v Bruslju: »Obračamo se na Vas z zahtevo, da odločno ukrepate in poskrbite, da se bo naš kolega BerberoviC vrnil k svoji družini in sodelavcem. Ker še vedno ni bil osvobojen, pričakujemo, da boste Vi pripomogli k cim hitrejšemu razpletu tega sramotnega incidenta ...« .. T vi »J Ljiljan je v zvezi z aretacijo Svjetlane BoškoviC zapisal, da je bilo »neizpodbitno ugotovljeno, da je omenjena s posredovanjem natančnih informacij srbski strani sodelovala pri ugrabitvah državljanov BiH na tistem delu cestne povezave z letališčem, ki je pod nadzorom modrih Čelad«. »Ni dvoma, da je določeno število Častnikov mirovnih sil prišlo v BiH, da bi zbiralo podatke za svoje vlade. Pripadniki bosanskih protiobveščevalnih služb pa imajo celo podatke o tujih oficirjih, ki informacije neposredno prenašajo agresorju. Nesporna primera sta denimo major Albinet in polkovnik Dihur. Prvi je redno obveščal srbskega Častnika za ?vezo IndjiCa o preletih letal zveze Nato, drugi pa je Srbe opozarjal, da letala ne bodo napadla njihovih položajev,« trdi Ljiljan. Borba je objavila komentar novice o obtožnicah, ki so bile vložene na Mednarodnem sodišču za vojne zločine v Haagu: »Ce smo že toliko Časa čakali na obtožnico, ali ni moglo haško tožilstvo potrpeti se kakšen dan ah teden in hkrati objaviti tudi sezname vojnih zločincev drugih narodnosti, ki so vpletene konflikt. Notorična resnica je namreč, da so zločinci tudi med Hrvati in Muslimani ... Podpredsednik odvetniške zbornice Srbije in znani beograjski advokat Toma Fila pravi, da zdajšnji seznam samo dokazuje, da gre za protisrbsko sodišče, zato je tudi morebitno sodelovanje pri delu te ustanove svojevrstna izdaja. Po njegovem mnenju ima to sodišče poleg satanizacije srbskega naroda za nalogo tudi pritisk na jugoslovansko vodstvo, od katerega namerava posredno zahtevati politično popuščanje. Zavrnitev pa bi seveda pomenila uvedbo novih sankcij ...« VREME Vreme je sporočilo, da je indonezijsko veleposlaništvo v Beogradu spet prišlo do svojega mercedesa 190 E, ki so ga neznanci ukradli v začetku maja leta 1992. Izkazalo se je namreč, da je bil avtomobil leto dni za tem, ko je izginil brez sledu, registriran kot last - zvezne skupščine. Odvetniku veleposlaništva so oblasti sporočile, da morajo indonezijski diplomati jugoslovanskemu parlamentu povrniti stroške, ki jih je imel z vzdrževanjem in uporabo ukradenega mercedesa... OSLOBOĐENJE Na vprašanje novinarja Oslobođenja, ah bo po odhodu iz Sarajeva res imenovan za veleposlanika v Sloveniji, je ameriški veleposlanik v BiH Viktor Jako-vič odgovoril: »Za to možnost sem izvedel iz časopisov ... Ce pa je res kaj na tem, Ce bom torej odšel v Ljubljano, bom na to zelo ponosen. Spoštujem prizadevanja, ki so jih Slovenci vložili v boj za nacionalni obstoj in v upor proti agresiji v začetku jugoslovanskega konflikta. Poleg tega sem vselej vzdrževal dobre odnose s Slovenci, ki so im pomagali, ko sem bil kot predstavnik ZDA na pogm vorih v Ženevi. Tudi moja družina izhaja iz kraja ob hrvaško-slovenski meji. To bi bila zame res čast...« Sportske novosti Sportske novosti so objavile zapis pogovora z Antonom Vrdoljakom, predsednikom Hrvaškega olimpijskega komiteja-Nekdanji šef hrvaške televizije je v zvezi z možnostjo, da se na finalnem srečanju prihodnjega evropskega prvenstva v košarki’ ki bo v Atenah, pomepta prav reprezentanci ZR Jugoslavije in Hrvaške, dejal-»Mi imamo Kukoca, Rado in VrankoviCa, imamo pa tudi motiv, močnejši o sleherne kakovosti, s katero bomo morali tekmova • Toda tudi oni imajo svoj motiv - Srbi so, tako ko smo mi Hrvatje...« Zbral je Zoran OdiC jjANCIJA / SVOJ PROGRAM JE PREDSTAVIL PREDSEDNIŠKI KANDIDAT JACGUES CHIRAC Med levico in desnico Kritiki mu očitajo, da je samo preoblekel Balladurjeve ideje PARIZ - Predvolilna predsedniška tekma v Franciji Se je začela zares; pariški župan Jacques Chirac je na-ttlreC javno predstavil svoj politični program, s katerim namerava postaviti po robu protikandidatu Edouar-nu Balladurju, francoskemu premierju. Chirac se je v go-voru pred desettisočglavo množico svojih pristašev Podstavi! kot človeka sprememb. Premier Balladur je P° Chiracovem mnenju »nemobilen«. “*uco levičarskih n shicarskih idej, ko se j Vezal, da bo njegova rilo nova delovna r ^Salo place in pos Program, ki ga ^rdracovi pristaši za ^rrega in dolgoi Usmerjenega, njego' ®Protniki pa so prepi ^ je le zidanje gra Oblakih, je začetek pi ^ ne ofenzive pari rhiana. Jacques Chi ftolCek v ^CJu, 0 se premierja Bt t>oli drži sloves » r*a<< kot politika. N to želi igrati tudi Chirac, ki si hoCe v oCeh volilcev, za razliko od svojega nasprotnika, medlega birokrata, pokazati kot karizmatični vodja. »Stanje v Franciji se slabsa,« je v govora Chirac posredno napadel Balladu-rja, ki rad trdi, da so Francozi uspeSno prebrodil naj-hujso recesijo po dragi svetovni vojni, zato gre lahko Franciji samo še na bolje. Po raziskavah javnega mnenja Balladur še vedno vodi, vendar se mu predsedniški kandidat socialistov, Lionel Jospin, nevarno približuje. Chirac trdno drži tretje mesto. Četici kandidatov (poleg omenjenih sta v igri še skrajni desničar Jean-Marie Le Pen in »protimaastrichtovec« Philipe de Villiers) se bo konec meseca verjetno pri- Pariški župan Jacpues Chirac se že tretjič poteguje za predsedniško mesto (Telefoto: AP) ključil še kandidat liberalcev, vendar še ni jasno, ah bo to nekdanji predsednik Valery Giscard d’Estaing ali njegov nekdanji predsednik vlade Raymond Bar-re. Nov desnosredinski tekmec za predsedniški stolček bo seveda še bolj razcepil konservativne volilce. V soboto so imeli vsi Chiracovi protikandidati nekaj skupnega - ostro so napadli petkov nastop svojega tekmeca. Balladurjevi privrženci so ugotavljali, da so Chiracovi predlogi pravzaprav samo drugače zavite ideje predsednika vlade. NeogoUstiCni poslanec Jacques Baumel je Chi- racove zamisli označil za demagogijo, saj so finančno neizvedljive. Le Pen je nekdanjega (dvakratnega) premierja obtožil, da vzbuja lažne upe in izrazil dvom, da bo v prihodnosti uspel narediti tisto, Cesar ni uspel v preteklosti. Za socialiste je Chiracov govor »pomilovanja vreden koktajl«, medtem ko levičarski dnevnik Liberation recepte, ki jih ponuja pariški Zupan, komentira z besedami: »Malo denarja za veliko muzike.« Časopis tudi meni, da je Chirac zapravil svojo kredibilnost, ker je »nihal med laburi-zmom in thatcherizmom«, vendar je že našel rešitev -»zdaj bo na obeh polih obenem.« V Le Parisienu napovedujejo, da bo Chirac s svojim iskanjem podpore med levo usmerjenimi volilci dodatno razcepil desnico, pristašev med levičarji pa ne bo našel. Dominique Strauss-Kahn, nekdanji minister za gospodarstvo v eni od socialističnih vlad, ni tako prepričan o novi, levi usmeritvi Jacquesa Chiraca: »Ce malo pobrskate pod površino, lahko hitro najdete tradicionalne konservativne teme.« Francois Raitbereger Reuter O čem pišejo drugje po svetu O francoskem predsednikovanju EZ »Pred nekaj meseci je neki visoki evropski politik, znan po svoji odkritosti, napovedal: »Pod francoskim vodstvom se bo Evropska zveza sprevrgla v noCno moro.« Odkar je Francija prevzela položaj predsedujoče EZ, je minilo šest tednov. Pohtikove napovedi se Se niso uresničile, priznati pa moramo, da tudi o napredku oziroma »pozitivnih rezultatih« ne moremo govoriti, Čeprav francoski zunanji minister Alain Juppe zatrjuje, da obstajajo. Pravzaprav smo zabeležili veliko korakov nazaj, ki so razočarali nekatere Članice EZ. Najvecji korak nazaj je predlog petletne finančne pomoči EZ sedemdesetim afriškim, karibskim in pacifiškim državam. /.../ S to epizodo si je francoska politika prislužila zelo velik minus.« (Liberation, Pariz) O perujsko-ekvadorskem sporu »Peru in Ekvador sta podpisala mirovni sporazum, ki naj bi končal tritedensko vojno za območje, približno 78 kilometrov dolge meje. Spor je terjal najmanj 49 življenj, pa tudi nobeni strani ni prinesel nič koristnega. Ta vojna bi Peruju in Ekvadorju vendarle lahko prinesla nekaj dobrega, seveda Ce je s prej omenjenim sporazumom, resnično končan spor, ki je v tem delu sveta že vec kot petdeset let skrbel za napetosti in občasne spopade. /.../ Državi bi se nadaljnjim konfliktom lahko izognili le, Ce bosta reševanje spora prepustih medaro-dnim posrednikom, saj sta obe plačah preveliko ceno za tisti odročni košček džungle in za malo narodnega ponosa.« (New York Times, New York) O rusko-poljskih odnosih »Ruski premier Čemomirdin se je med obiskom v Va-šavi osredinil izključno na gospodarska vprašanja. In dobro je tako. O gospodarskem sodelovanju se je veliko enostavneje dogovoriti kot o političnih vprSanjih. Za Poljsko je Rusija pomembno tržišče. Trgovanje zbližuje narode veliko bolj kot opravičevanja zgodovinskih krivic. Vsaka menjava seveda zahteva dve stani, vsak pogovor dva partnerja. Poljski podjetniki se že dolgo pritožujejo, da ne najdejo resnega trgovinskega partnerja. Ce se bo Cemomirdinov obisk končal s podpisom sporazumov o tesnejšem in neoviranem poslovanju med državama in o snovanju skupnih podjetij, ga lahko označimo za uspešnega, Čeprav se rusko stališče do pridružitve Poljske v Nato ne bo spremenilo.« (Rzeczpospolita, Varšava) EVROPSKA ZVEZA Prevoz živali razklal sever in jug Peter Blackburn / Reuter BRUSELJ - Kmetijski ministri Evropske zveze bodo v ponedeljek po-ttovno iskati izhod iz slepe ulice, v katero so zašli zaradi nesoglasij o odno-su do živali. Najgloblji razkorak je teed severnimi in južnimi državami Evropske zveze, vroča tema pa prevajanje ovc, telet in prašičev po Stari ce-teu gor in dol. Države na jugu Evropske zveze so za-skrbljene, da se bodo zaradi strožjih Predpisov povišati stroški, to pa bi po- .dicno pomenilo manj delovnih mest, sa) bi večino žival zaklali v severnih dr-zavah. V zadnjih dneh pa je zaznati sPremembo: južne države so pokazale veCjo prožnost pri pogajanjih. »Odloce-J11 smo, da tokrat sprejmemo odloči-ev,« je dejal neki visoki francoski ura-tejrk. V ponedeljek bo tako francoski teinister za kmetijstvo Jean Puech pred-stavil kompromisno rešitev o najdalj-®rn dovoljenem potovalnem Času za pblo. Francija, ki trenutno predseduje evropski zvezi, je kompromis sestahla ete potem, ko se je na evropski turneji aatancneje seznanila s stališči vsehcla-tec. »Zaenkrat dovbro kaže, vsi hočejo 0dkljukati to temo z dnevnega reda,« Pa je povedal neki neimenovani predstavnik Evropske komisije. Razprave o transportu živine so sli-°vito prikazale, kako se različni gospo-arski in kulturni interesi v Evropi ka-?i° tedi v različnih odnosih do zaščite avah. Medtem ko je bikoborba španski Nacionalni šport, v Britaniji resno ra-jjtešljajo o popolni prepovedi lova. V T ntepiji nasilno pitajo gosi za paštete, v tebji je konjsko meso priljubljen del je- mika. Toda kontinent preveva neza-ovoljstvo zaradi krutega odnosa do zi-ab- Zadnji primer nezadovoljstva je P otest Britancev proti izvozu živega teesa. Pri tem je umrl en demonstrant. ovozil ga je tovornjak, ki je v konvoju Ptevažal živino. ^Goveda sprejemata predvsem Franci- ja in Nizozemska. Tu jo nahranijo še z mlekom v prahu, ki daje mesu posebno dober okus. Ovce, ki jih pošljejo na celino, Caka dolgotrajno potovanje po vsej Evropi. Med Čakanjem na zakol pogosto ne dobivajo niti hrane niti vode. Prejšnji teden so protesti izbruhnili tudi v Belgiji. Nezadovoljni prebivalci so poskusih preprečiti raztovarjanje britanske drobnice. Pri tem je bil ranjen poticaj, 24 demonstrantov pa so aretirati. Podobno so reagirati tudi nizozemski aktivisti. O maratonskih prevozih živali bodo razpravljali na naslednjem sestanku kmetijskih ministrov Članic Evropske zveze. Člani Evropskega parlamenta so predlagati Evropski komisiji, naj omeji Cas prevoza na največ osem ur. Strožji transportni standardi pa bi povečali nezaposlenost, kajti Ce bi živali predelati že na severa, bi morali zapreti večino klavnic na jugu Zveze. Evropska zveza je medtem opozorila grško vlado, naj spoštuje že sprejete zakone o zaščiti živali. Videoposnetki, ki so jih poslali grški in britanski varuhi pravic živali, kažejo neizmerno krutost do živine. »Zakon Evropske zveze so povsem brezvredni, Ce jih ne spoštuje niti industrija niti posamezne vlade,« se razburja Franz Fischler, novi komisar za kmetijstvo ES. V Britaniji aktivisti proti mučenju živali bijejo z oblastmi že dolgo in včasih tudi nasilno bitko. Danes se jim pridružujejo Se prebivalci dragih evropskih držav. Ogorčenim Francozom so se zagnusiti posnetki trpeCe živine, s katerimi jih bombardirajo mediji. Pri tem veliko vlogo igra nekdanja zvezda Brigitte Bardot. V Španiji so se pojaviti prvi grafiti proti bikoborbi, v nekaterih provincah so prenehati tudi s prazničnimi ritualnimi klanji. Prebudila pa so se tudi italijanska združenja proti mučenju živali, ki se doslej niso mogla ravno pohvaliti z dejavnostjo. _________FRANCIJA / TRGOVINA Z MAMILI_________________ 0 iznajdljivosti, ki presega meje domišljije, in pošiljkah, ki ne prispejo do naslovnika PARIZ - Trgovci z mamili - tako majhni kot veliki - na vse mogoče in nemogoče načine oskrbujejo z »robo« francoske narkomane. Skrivajo jo v oblačilih, kozmetičnih izdelkih, avtomobilih, bencinskih rezervoarjih, želodcu - skratka, domiselnih načinov je veliko, mnogi celo presegajo zmožnosti človeške domišljije. Belgijci prej na volišča? BRUSELJ-(dpa,AFP, Telefoto AP) Belgijski premier Jean-Luc Dehae-ne, pred pol leta najresnejši kandidat za naslednika Jacquesa Delorsa na Čelu Evropske komisije, se je zavzel za to, da bi predčasno razpisali volitve. Dehaene, ki trenutno uživa množično priljubljenost, je dejal, da je njegova sredinsko leva koalicijska vlada pred težkimi gospodarskimi odločitvami, o kakršnih naj ne bi odločala vlada, ki je tik pred iztekom svojega mandata. Namesto novembra naj bi se torej Belgijci odpraviti na volišča že 21. maja ati 11. junija, nova vlada pa bi se tako najprej morala lotiti krčenja proračuna. Belgija je med 'državami EZ najbolj zadolžena v smislu bruto domačega proizvoda, Zabeležiti pa so tudi najvišjo stopnjo brezposelnosti v Evropi. Ce se hoCe ta dežela, znana po pivu, Čokoladnih bonbonih in školjkah s pečenim krompirčkom, vključiti v evropsko monetarno unijo, mora najprej zmanjšati svoj dolg, ki zdaj znaša kar 140 odstotkov bruto domačega proizvoda. Lani so francoski cariniki zasegli 54, 6 tone različnih mamil; nekatera odkritja so bila skoraj tako spektakularna kot kovček, ki so ga 31. decembra lani našli na letališču Paris-Roissy: bil je med prtljago na letalu, ki je priletelo iz Južne Amerike, narejen pa iz snovi na kokainski osnovi, težak kakih deset kilogramov. Ce bi ga tisti, kateremu je bil namenjen, po posebnem postopku potopil v raztopino, bi se izločil kokain. »Ker gre za velike zaslu-zke"in tihotapci nočejo preveč tvegati, se včasih poslužujejo zelo zaplete--nih in dolgotrajnih postopkov. Njihova iznajdljivost presega meje Človeške domišljije,« pravijo francoski cariniki. Nekateri potniki pogoltnejo majhne, dobro zaščitene zavitke kokaina, ki jih rentgenski žarki ne zaznavajo, nekatere varuje tudi poseben vosek. Včasih so mamila pomešana med oglje ati skrita v zavitkih, zavarovanih s kameljim maščobnim tkivom. Oblačila in osebni predmeti nudijo številna skrivališča: v spodnjem perilu, rokavih, votlih petah Čevljev, podlogah, pasovih, hlačah, v različnih tubah, stekleničkah za kreme, osvežilcih zraka; v neki otroški blazini so cariniki odkriti celih pet kilogramov kokaina. Najbolj priljubljena skrivališča tihotapcev so perilo in obleke; tako so samo na pariškem letališču Roissy oktobra in decembra lani odkriti skupaj 36 kilogramov heroina. Zelo domiselna je bila poteza tihotapcev, ki so razstavljeno vrtno mizo z navodili naredili iz kokainske zmesi, vendar so dobro izurjeni psi zaznati vonj po kokainu. Vonj po mamilih prikrije alkohol - vino ati konjak, kajti med vožnjo vse te tekočine hlapijo in razpečevalcem ostane le mamilo. Neki domiselni trgovci so mamilo celo skriti v polžje lupine in jih potem zaprti z živimi polži. Cariniki so lani odkriti veliko ponarejenega sadja, semen, zelenjave - in celo kokainske lizike. Veliko potnikov je mamilo skrilo v zobne proteze, skozi vse leto so ga v njih odkriti kakih 30 kilogramov. Trgovci z mamiti najraje robo skrivajo v avtomobilih, prikolicah in avtobusih, kajti skrivnih mest je ogromno. Lani so francoski cariniki odkriti mamilo v pnevmatikah, rezervnih kolesih, v motorju, bencinskem rezervoarju, V vratih, v karoseriji. Dobro izurjeni tihotapci radi skrivajo mamilo v posebej prirejenih bencinskih rezervoarjih, saj mamila zaradi vonja po bencinskih hlapih psi ne morejo zavohati. Se vedno so večkrat uporabljeni že kar tradicionalni načini razpečevanja mamil: kovček zaupate na videz poštenemu človeku. Tako so cariniki pri neki starejši potnici, ki je bila namenjena na Nizozemsko, našli 400 gramov heroina. Neznanci, ki so se predstaviti kot prijatelji njenega vnuka, so jo prositi, naj darilo izroči nekim ljudem. Juliette Hollier-Larousse AFP Slovaki vztrajajo pri gradnji JE Mochovce BRATISLAVA (Reuter) - Slovaška nasprotuje petkovi odločitvi Evropskega parlamenta o ustavitvi financiranja gradnje slovaške jedrske elektrarne Mochovce, dokler »vprašanje varnosti v elektrarni ne bo zadovoljivo rešeno«. V Bratislavi grozijo, da bodo elektrarno, ki so jo začeli graditi pred leti še s sovjetsko tehnologijo, dokončali tudi brez že obljubljenega posojila Evropske banke za obnovo in razvoj v višini 412 milijonov nemških mark. Slovaki naj bi sicer skupaj s francoskim podjetjem Electri-cite de France elektrarno dogradili do leta 2000. Tiskovni predstavnik slovaškega zunanjega ministrstva je sklep evropskih parlamentarcev označil kot vmešavanje v notranje zadeve svoje države. Uradna Bratislava tudi meni, da je to precedens, s katerim se postavljajo pod vprašaj prioritete v odnosih med Evropsko zvezo in njenimi pridruženimi Članicami, med katerimi je tudi Slovaška. Ozadje slovenskih pogovorov v ZDA Srbija največja upnica komercialnih bank LJUBLJANA - Finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije France Arhar sta včeraj po vrnitvi iz Združenih držav Amerike na brniškem letališču razkrila ozadje pogovorov, ki sta jih imela s funkcionarji finančnega ministrstva ZDA, State Departmenta, Chemical Bank in predstavniki mednarodnega denarnega sklada ter svetovne banke. Namen njunega obiska v New Yorku in VVashing-tonu niso bila pogajanja, temveč, tako pravi minister Gaspari, pogovori, ki naj bi pripomogli k dodatnemu razčiščevanju odprtih vprašanj glede pogajanj o vračanju dolgov med Slovenijo in komercialnimi bankami, o Čemer je januarja na zaprti seji razpravljal tudi slovenski parlament. Do srebanja s predstavniki ameriškega finančnega ministrstva in State Departmenta je prišlo ravno v Času, ko je ameriška administracija sporočila, da načeloma podpira ukinitev sankcij zoper Zvezno republiko Jugoslavijo, in sicer v zameno za to, da Srbija prizna suverenost Bosne, Makedonije in Hrvaške. Arhar in Gaspari sta dejala, da sta za te najnovejše »ideje«, ki jih je predlagala tako imenovana kontaktna skupina v Parizu, izvedela iz medijev, hkrati pa poudarila, da bi »ideja« lahko zelo zapletla dosedanja pogajanja o dolgovih med Slovenijo in združenjem komercialnih bank. Po teh dogodkih sta slovenski finančni minister in guverner Banke Slovenije svoje sogovornike opozarjala na posledice, ki bi jih lahko prinesla ukinitev sankcij Organizacije združenih narodov proti ZRJ, zato sta predlagala, naj ostane finančno premoženje do razrešitve vprašanja dolgov nekda- nje Jugoslavije zamrznjeno. StališCe Združenih držav Amerike do vprašanja dolga in načina njegovega reševanja ostaja nespremenjeno, pri Čemer so ZDA pripravljene podpreti dogovor med Slovenijo in komercialnimi bankami, Ce bo seveda prišlo do ustreznega načina urejanja vprašanj, ki so po razpadu nekdanje Jugoslavije ostala odprta. V pogovorih so se dotaknili tudi vprašanja odkupovanja terjatev oziroma jugoslovanskega dolga na sekundarnem trgu, kar je v preteklih dveh letih počela predvsem Srbija prek svojih bank ah tretjih oseb - slamnatih mož, ki so pod vplivom srbskih pravnih oseb ah pa z njimi povezani. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh pokupljenih terjatev že za skoraj 600 milijonov dolarjev, kar pomeni, da je postala Srbija med komercialnimi bankami ena najmočnejših upnic, Ce upoštevamo dejstvo, da znaša jugoslovanski dolg do komercialnih bank 4, 2 milijardi dolarjev. France Arhar je dejal, da je Slovenija prosila finančnega strokovnjaka, nekdanjega guvernerja švicarske centralne banke Fritza Leutvviellerja, da prevzame arbitriranje dejstev in dokumentacije (seznama pravnih oseb, ki so odkupovale jugoslovanski dolg na sekundarnem trgu) o tako imenovanih swap poslih. Predstavniki Chemical Bank (ta banka predstavlja interese združenja komercialnih bank) so se strinjah s tem, da bi Leutvvieller prevzel tak mandat, vendar morajo soglasje k njegovemu imenovanju dati še ostali elani konzorcija. S predsednikom Chemical Bank sta se Arhar in Gaspari pogovarjala tudi o nadaljnjem približevanju možnega dogovora med Slovenijo in komercialnimi bankami, pri Čemer je bilo izpostavljeno vprašanje odškodninske klavzule, ki bi se razširilo tudi na pravne osebe iz omenjenega seznama, saj bi se v primeru, da pride do sklenitve dogovora med Slovenijo in komercialnimi bankami, krog nezadovoljnih razširil tudi nanje, ker jih Slovenija ne bi servisirala. Ob morebitnem sprožanju tožb bi namreč postalo aktualno vprašanje odškodninske klavzule oziroma premoženjske škode, ki bi jo morala Slovenija poravnati. Za dokončno razrešitev oziroma pripravo ločenega sporazuma med Slovenijo in komercialnimi bankami je po Gasparijevih besedah omenjena klavzula bistvenega pomena in hkrati možen kamen spotike, zato naj bi se v kratkem sestala posebna mešana komisija pravnih strokovnjakov, ki bo o tej temi odločala. V neformalnem srečanju s predstavniki State Departmenta sta guverner Arhar in minister Gaspari prav tako pojasnjevala posledice nepremišljenega ukinjanja embarga proti ZRJ. Slovenski veleposlanik v Združenih državah Amerike Ernest Petrič je po pogovorih izvedel, da bo ameriška administracija še enkrat skrbno proučila področje ukinjanja sankcij, še posebej tistih, ki se tičejo finančnih transakcij oziroma finančnega premoženja. »Bistvena težava ni v tem, da bi bile vse republike rade naslednice nekdanjega skupnega premoženja, temveč v dejstvu, da Narodna banka Jugoslavije ne more imeti statusa naslednice nekdanje skupne države,« je opozoril France Arhar. V primeru, da bi NBJ tak status imela, bi lahko razpolagala z raCuni, ki niso njeni. Guverner Arhar je januarja vse evropske centralne banke obvestil o spremenjenem statusu NBJ, guvernerju NBJ Avra-moviću pa poslal pismo, v katerem ga sprašuje kateri del premoženja NBJ ostane drugim republikam, torej zahteva podatke o zaključni bilanci stare NBJ oziroma otvoritveni bilanci nove NBJ, tiste torej, ki je prevzela premoženje NBJ do Srbije in Cme gore. Arhar na odgovor iz Beograda Se Caka. »Upam, da smo ameriško stran prepričali, da morajo ostati finančni raCuni blokirani do dokončne razrešitve tega vprašanja,« je še dejal Arhar ob koncu novinarske konference. Gaspari pa je izrazil upanje, da so pogovori pri-nesh se nekaj dodatnih informacij in pojasnil, k temu pa dodal, da natančnega datuma, ko naj bi bila pogajanja s komercialnimi bankami končana, ne more povedati. »Važno je, da je postopek končan kakovostno, ne pa hitro,«je na koncu dejal finančni minister Gaspari. Alenka L. Jakomin Na tradicionalnem srečanju so podelili 15 štipendij Trstenjakove fondacije Slabo vreme je sicer škodovalo obisku, ne pa tudi dobremu razpoloženju na tradicionalnem, letos že petem srečanju »Prlekof« in prijateljev Prlekije od vsepovsod. Prišli so iz vseh slovenskih regij, kar 200 pa jih je prispelo s posebnim »cugom«. Ptujski župan je pozno popoldne najprej sprejel in pozdravil najuglednejše goste v mestni hiši ter jim zaželel prijetne in koristne pogovore ob dobrem vzdušju. Istočasno je, pod predsedstvom dr. Ludvika Toplaka, zasedal tudi upravni odbor Fondacije akademika dr. Antona Trstenjaka, ki podeljuje štipendije za podiplomski študij uspešnim pr- leškim študentom oziroma za različne kulturne, raziskovalne in izobraževalne projekte, vezane na Prlekijo. Na razpis je prispelo 34 prošenj, upravni odbor pa je štipendije dodelil petnajstim kandidatom in institucijam iz petih prleških občin, v skupni vrednosti 4, 4 milijona tolarjev. Fondacija jej prvifi enajst štipendij podelila lani. zeCer je v karneval' ivorani, pravzaprav 1 šotor, prisotne po; lo nagovoril ptujsU an Miroslav Luci; se srečanja letos ru el udeležiti dr. An Trstenjak. Zato mu mez Lotrič, ob po i vseh prisotnini ;lal« zvočno čestitk0 iliki pesmi En star je živel. Po krajše urnem programu se idaljevala veselica levalskem vzduSj s »fašenskim« P^ lom. Prihodnje le ° roi** o n i o Pri fikOV KOZERU A Županu je potrebna pomoč Nedoumljivi preprostim ljudem so včasih miselni procesi, ki vodijo slovenske politične prvake k nekaterim »eskapadam«. Eni očitajo ljubljanskemu Zupanu Dimitriju Ruplu, da Se ni dovolj storil, odkar zaseda Županski stol, drugi so pred nedavnim velenjskega prvega moža Srečka Meha obtoževali, da se je dela lotil preveC zagnano, zdaj pa smo v Laškem zaznali celo pravo humanitarno akcijo za zaščito Zupana Petra Hrastelja. Vanjo in po lastnem prepričanju v bran demokraciji se je z vsem umom in izkušnjami spustil Vladimir Petek, prvak laške SLS in občinski svetnik. Zupanu in predsedniku laškega občinskega sveta Hrastelju, ki ga je kandidirala prav SLS, je Petek poslal pismo, v katerem ogorčeno in v trpniku razlaga, da skušajo »razni ljudje nekdanje občinske uprave« laškega Zupana že sedaj, slab mesec po volitvah »obremeniti z raznimi odločitvami«. Petek se tudi boji, da »se na ta način želijo poraženci na lokalnih volitvah maščevati zmagovalcu, saj obstaja velika nevarnost, da bosta občinski svet ali Zupan zmanipulirana in bosta nalašč ali nehote pristala na odloči- tve, ki lahko pomenijo tudi konec Hrasteljevega županovanja«. S takšnim pisanjem pa Petek bolj malo pomaga svojemu Zupanu, saj - verjetno po nerodnosti -namiguje na to, da novi laški Zupan vendarle ni tak, kakršnega je SLS s Petkom na Čelu skušala prikazati v predvolilni kampanji in zaradi Cesar se je konec koncev večina volilcev tudi odločila glasovati zanj. Torej - da naj bi bil sposoben, prijazen možak, ki bo znal vedno odločiti tako, da bo za Laščane najbolje. Toda morda se zelo motimo. Kaj pa, Ce je Petkovo pismo del pretkanega nacrta, kako Hrastelja vnaprej odvezati vsakršne odgovornosti za katerokoli bedasto potezo, ki bi jo kot župan Laškega povlekel, za vsako zavoženo naložbo, ki bi jo podprl, in za vsakega mačka, ki bi ga kdo povozil v mejah sedanje občine? Ce gre za kaj takega, bi bilo bolje, da bi Slovenska ljudska stranka ali svetnik Vladimir Petek osebno Hrastelju recimo zlomila nogo ali ga pošteno »zmikastila« in poslala na bolniško. To bi bila vsaj bolj elegantna humanitarna pomoC Zupanu. Brane Piano Pesem trehdižav BRANIK - SinoCi so v tukajšnjem kulturnem domu s prireditvijo, ki so se je udeležili pevci petih zborov iz Slovenije, Avstrije in Italije obeležili spomin na dogodke pred 51 leti, ko so 15. februarja Nemci odgnali v koncentracijska taborišča prebivalce takratnega Rihenberka (današnjega Branika) in Komna, oba kraja pa požgali. Sinočnjo prireditev so posvetili »druženju Slovencev, ki živijo v treh različnih državah in ki jih poleg istega maternega jezika druži tudi pesem«. Pd besedah kulturnega ministra Sergija Pelhana se je oglasila pesem. V koncertnem sporedu z značilnim naslovom »Od Korotana do Jadrana« so nastopili pevci zborov »Foltej Hartman« iz Pliberka, »Vres« iz Prevalj, »Zarja« iz Trbovelj, »Tabor« z Opčin in domači zbor »Franc Zgonik«. (V. C.) OBČINA SVETI JURIJ / SEJA SVETA Lovcem iz sosednjih občin prepovedali lov Občinski svetniki nočejo sodelovati z nekdanjo občino Gornja Radgona, ampak želijo lastno upravo VIDEM OB SCAVNICI - V petek zvečer so svetniki nove občine Sv. Jurij na svoji tretji seji razpravljali o vrsti pomembnih zadev, toda videlo se je, da bo začetek delovanja te majhne občine zelo težaven. To se najbolje občuti v pomanjkanju financ, saj je njihova občinska blagajna še vedno prazna in bo težko pokriti celo najosnovnejše začetne stroške delovanja nove občine. Kljub temu so svetniki potrdili predlog za nujno ureditev kanalizacije v središču Vidma ob Ščavnici, posodobili naj bi tudi električno napeljavo z novo transformatorsko postajo v kraju Blaguš, pri Čemer bodo večino del financirali Elektrogospodarstvo in krajani, nekaj pa bo morala primakniti tudi občina. Zaradi teh in podobnih težav je še bolj presenetljiva odločitev, da bo občina Sv. Jurij imela lastno občinsko upravo in da ne želi nobenega sodelovanja z nekdanjo skupno občino Gornja Radgona. Po opozorilu svetnika Vinka Mlinarica, da bodo kljub vsemu morali sodelovati, je svet odločil, da bodo na začetku v novi občini zaposlili tri poklicne uslužbence. Mlinaric je tudi opozoril, da bodo tudi v lastni občini morali zaposliti morebitne presežne uslužbence nekdanje skupne občine in ne »svojih ljudi« kot nameravajo. Po tem so svetniki podaljšali nekatere odloke bivše občine ter dolo- ili višino nadomestil3 a uporabo stavbnega z iljišCa za leto 1995, naša od 1, 8 do 3 t°W a kvadratni meter. Najbolj P* je presej i izjava svetnika rrai elšaka, ki je menil, , i občinski svet na0 dobriti lastninjenje išC in lovskega d0®13 . bcini, do katerih love. ; drugih občin ne praviceni, Čeprav ^ -dC morda tudi sanUT.. je vlagali sredstva. » . « lovci naj tudi ne neli loviti na obmoCJ jihove občine - ali ^ ekdo pripomnil, V0,,. iti bodo morali potm 1 _ :. Govorice o moreo lem izstopu občine irij iz Pomurja m P ljuCitvi ptujski regi]1 P i neutemeljene^ Bakal LIRA Ekonomist Mario Dea-SEo je primerjal Italijo kameli iz stare orientalce pravljice. Anekdota govori o trgovcu, ki je naložil kameli na hrbet zaboj. Ker je bila žival krepka in je tovor ni obremenjeval preveč, je kgovec naložil še en zaboj, nato pa še tretjega. Trpežna in pohlevna žival je bila hudo obre-toenjena, a je kljub temu vztrajala na poti. Trgovac je zato kameli naložil še peresce misleč, da se s tam ne bo nič spremenil. Vendar se je krepko uštel. Kamelin brbet je popustil in žival se je zgrudila. Dodatni manever, ki ga pripravlja vlada Lamberta Divlja in ki naj bi po obsegu na presegla 20 tisoč mi-lljar lir, ni več kot pere-sce v primerjavi z davč-nitni obremenitvami, ki s° jih v zadnjih letih vlade naprtile kameli-Italiji. Leta 1990 so na sto lir bruto proizvoda 39> 1 lire pobrali neposredni in posredni davki tar socialne dajatve, kar je bilo pod poprečjem razvitih nvropskih držav. Tri leta poznaje so po ostrem manevru, ki go je pripravila vlada Giuliana Zrnata, iste postavke pogoltnile 43, 3 % bruto proizvoda. Italija sa je s tem povzpela na evropsko raven, vendar storitve, ki jih je nudila država v zameno za tolikšno obremenitev, še zda-ec niso ustrezale storitvam drugod po Evropi. Tudi to je eden od razlogov, zaradi katerih se je lani stopnjeval odpor proti dodatnim obremenitvam in zaradi katerih je lahko Silvio Berlusconi uspel na volitvah z obljubo novega gospodarskega čudeža. Visoka abremenitev nedvomno zavira gospodarski zagon (pozitivni znaki gospodarske proizvodnje so predvsem sad konkurenčnosti italijanskih proizvodov na tujih trgih zaradi nizke vrednosti lire), aajvecja nevarnost pa je pohtič-nJ odpor do novih žrtev. Poleg korupcije, ki jo je razkrila preiskava »čiste roke«, je tudi strogi gospodarski manever Amatove vlade v začetku devetdesetih let Prispeval k volilni katastrofi Krščanske demokracije in socialistične stranke. Zrušil se je Namreč tisti nenapisani in od oikogar javno priznani dogovor, Po katerem italijanska država 01 njene vladne stranke niso sicer zagotovile najboljših stori-Icv, vendar so v zameno jamčile V VIHARNEM MORJU DENARNIH TRGOV Predčasne volitve in ne Dinijev manever so lahko peresce, M ugonobi kamelo Italijo sorazmerno visoko stopnjo zaposlitve, ne da bi v državnih službah zahtevale veliko storil- nost, zameno za soglasje dopuščale določeno mero davčne utaje itd. Skratka zrušil se je tisti mehanizem daj-dam, na katerem je zlasti osemdesetih letih temeljila Italija, ki tedaj še ni bi-1 Vojmir Tavčar štev odvajale za lastne potrebe. Kriza lire na denarnih trgih poleti 1992. leta je bila alarmni zvonec, ki je opozarjal, da sistem ne bo več zdržal. Ob zategovanju pasu, ki sta ga vsilili prej Amatova in nato Ciampiej-va vlada in ob naraščajoči brezposelnosti ni čudno, da so lani poleti italijanski vo-lilci nasedli čudežu, ki ga je ponujal Silvio Berlusconi, ki je obljubljal zmanjšanje davkov, milijon novih delavnih mest in nov gospodarski razcvet. Gospodarski manever, ki ga je zastavila njegova vlada lani jeseni je pokazala, da Berlusconi nima v roki čudežne palice. Nasprotno, šibkost tistega manevra ob zopet-ni krizi italijanske devize je razlog, da se Di- nijeva vlada lotiti novega mane- svojem nastopu vzbudil v poslovnih krogih veliko upanja. Sedaj pa gre predvsem za reakcijo na nevarnost, da bi parlament lahko zavrnil Dinijev gospodarski manever. Se v petek je na kongresu Pannel-lovih reformatorjev Silvio Berlusconi pogojeval podporo Di-nijevemu manevru z dogovorom o čimprejšnjih političnih volitvah. Milanskemu medijskemu magnatu se očitno mudi na volitve, saj ve, da oddaljenost z vladnega odra škodi njegovi popularnosti in krni njegove možnosti zopetnega volilnega uspeha. mora n^sS''61 obremenjena kamela, ampak potratni in veseli škržat. Naraščanje gospodarskega dolga ob naraščajoči gospodarski recesiji je bila prevelika obremenitev, da bi Itahja lahko zdržala tolikšno breme, tudi ker so vladne stranke vse več sred- pa čeprav gre za »peresce« v primerjavi z dosedanjimi davčnimi in drugimi obremenitvami. Vihar, ki tako premetava ladjico italijanske devize na denarnem trgu že precej mesecev, pa nima samo gospodarskih razlogov, pravzaprav vzroki so pretežno polititčni. Ko je bila Berlusconijeva vlada še v sedlu, je bil padec lire - po splošnem priznanju gospodarskih komentatorjev - predvsem odraz razočaranja domačih in mednarodnih investitorjev v politika, ki je lani spomladi ob cam sedanje italijanske politične anomalije in heterogenosti koalicije, ki podpira Dinijevo vlado izvedencev. Novo stabilnost bi po njegovem mnenju lahko dale le nove volitve s parlamentom, ki bi bil sposoben izraziti vlado, ki bi trajala vso mandatno dobo. Vprašanje pa je, kaj bi lahko spremenile nove nove volitve, saj bi Italija ostala nedorečen politični sistem s pretežno večinskim volilnim zakonom, vendar z ustavo in strukturami, ki so odraz pro-porčnega sistema. In zelo verjeno bi se na volitvah pomerili koaliciji, ki bi imeli podobne šibke člene, kot jih je imel Kartel svoboščin. Iz dušečega Berlusconijevega in Finijevega objema se je pred nekaj meseci izvila Severna Liga Umberta Bossija. V prihodnjem bi se lahko Ljudska stranka, če bi se Bocco Buttiglione odločil, da se opredeli za desnosredinski tabor. Na drugem bregu pa katera od komponent, ki sedaj podpirajo Bomana Prodija, če bi profesorju iz Bologne uspelo, da bi se uveljavil na morebitnih junijskih volitvah. Skorajšnje volitve bi bile za vse stranke, tudi tiste, ki kažejo največji čut odgovornosti, razlog za izgovor, da se volilcem ne predstavijo kot tisti, ki bi jih prisilili k dodatnemu zategovanju pasu in jim naložili na pleča ne peresce Dinijevega manevra, ampak težko breme, kakršnega so od italijanskih upraviteljev zahtevali izvedenci Evropske zveze. Umiritev na italijanski politični sceni je po zaupnici Di-nijevi vladi trajala samo nekaj tednov. Glavni dejavnik razburjenja je nedvomno Silvio Berlusconi z zahtevo po čimprejšnjih volitvah, verjetno pa je k napetosti delno prispeval vsaj tudi Romano Prodi, ki je najbrž prehitro napovedal svojo kandidaturo. Ob taki nestabilnosti in ob taki negotovosti ni čudno, da mednarodni finančni in denarni trgi ne kažejo velikega zaupanja v Italijo, kljub pozitivnim dosežkom njene realne ekonomije. Politika namreč ne daje nobenih jamstev, da bi se v takih razmerah lahko dejansko lotila strukturnih problemov, ki nezadržno napajajo italijanski državni dolg. In barantanje podpore Dinijevemu manevru z dogovorom o predčasnih volitvah zaupanja v Italijo ne bo okrepilo. V teh razmerah je res vprašanje, kako presekati ta začarani krog. Morda bi bila pravilna rešitev oster spopad s tistimi političnimi silami, ki silijo h takojšnjim volitvam. Vendar to bi lahko dosegli le, če bi sile, ki nasprotujejo Kartelu svoboščin (med njimi zlasti Ljudska stranka in Stranka komunistične prenove) za trenutek pozabile na lastne omejne politične koristi in upoštevale predvsem interes države. Premier Dini pa bi moral v zameno pripraviti gospodarski manever in pokojninsko reformo, ki bi bili res pravični in bi obremenili davkoplačevalce v skladu z njhovovimi prejemki. KULTURNE USTANOVE SLOVENCEV V ITALIJI 20 LET SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA V ITALIJI Samospraševanje, odkrivanje in razkrivanje »Da bi se malo informiral o Trstu, sem obšel več knjigam. Kandlerjeva Storia del Consiglio dei patrizi (Zgodovina Patricijskega sveta), Slataperjeve Lettere trie-stine (Tržaška pisma), Caprinov Paesaggio e spirito di confine (Meja-pokrajina in vzdušje), Piazzova Trie-ste vemacola (Narečni Trst), Vivantejev Irredentismo adriatico (Jadranski iredentizem) - ta informativna bera je zdaj na moji knjižni polici. Manj sreCe sem imel s slovenskimi rečmi.« Amos Borsi, osrednja oseba Rebulovega romana Kačja roža, takole opisuje precej boren rezultat iskanja publikacij po takratnih mestnih knjigarnah. Z njimi je želel potešiti željo po spoznanju tržaške zgodovine in kulture, in iz tega razkrivanja, tako neobičajnega za fašistično obdobje (vendar ne samo), nikakor ni izključil slovanskega oz. slovenskega elementa. Na zelo retorično vprašanje, Ce bi danes funkcionar italijanske državne uprave, prav tako odprto kot Rebulov Borsi iz leta 1930, želel seči po ustrezni strokovni literaturi, naletel na podobne težave kot nekoliko poetično zanesenjaški mladenič iz Italijan sko-judovske družine iz umetniške Florence, je odgovor negativen. Čeprav knjižno-dokumentarna bera tudi po več kot pol stoletja in po svetovni vojni, ki je (naj bi) premagala uničevalna stremljenja fašistične strahovlade, ni zelo obilna. Vendar pa danes lahko vsak italijansko ali angleško govoreči radovednež, ki bi želel dobiti izčrpno informacijo v strnjeni obliki o »slovenskih rečeh«, lahko seže po neprecenljivi knjigi La comunita sommersa - Sloveni in Italia dalla A alla Ž (Nevidna skupnost -Slovenci v Italiji od A do 2, obstaja angleški prevod The Submerged Commu-nity: an A to 2 of the Slo-venes in Italy, slovenske izdaje pa, upajmo zaenkrat, delo še ni doživelo, Čeprav bi bila krvavo potrebna) Pavla Stranja. Ob tej knjigi, ki je na pobudo Slovenskega raziskovalnega instituta izšla pri 2a-ložnistvu tržaškega knjiga v večkratnih izdajah v italijanščini in angleščini od leta 1989 dalje, pa je zbrana zanimiva zbirka študij, razprav, razmišljanj, predlogov in sporočil slovenske manjšine ali o slovenski manjšini, kar je eden izmed najbolj otipljivih oz. neučinljivih rezultatov dvajsetletnega delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Italiji (Slori). Vsebinsko in jezikovno pisana zbirka publikacij Slorija, ki so izhajale pri založbi 2TT, se začenja z italijanskim prevodom knjige Lava Čermelja Slovenci in Hrvati v Italiji med obema vojnama (izšlja je v Ljubljani leta 1965) - Sloveni e Croati in Italia tra le due guerre (Slori, 2TT-EST 1974). Uvodno besedo je napisal Karel ŠiškoviC, takratni ravnatelj inštituta in eden glavnih pobudnikov njegove ustanovitve. Pisalo se je leto 1974. Trst je doživljal enega redkih obdobij v povojnem Času, ko so se bodice nestrpnosti skrile pod bohotne in vabljive cvetice želje po medsebojnem spoznavanju. V današnjem, precej obrabljenem politicno-novinarskem žargonu bi lahko rekli, da je »Trst skušal zadihati evropsko«. O takratnem odzivanju Trsta na draž-Ijivost izmenjave informacij in izkušenj, o dovzetnosti (žal kratkotrajni) za spodbude iz osrčja Evrope, o želji (kmalu spet pokopani) razkrivanja sebi in ostalim »tržaške specifike« priCa mednarodni simpozij o manjšinah, ki prodrla zavest, da se moramo sami obravnavati in da nas morajo tudi sobesedniki italijanske narodnosti obravnavati kot celovito družbeno formacijo, ki ji je treba zagotoviti odločanje in soodločanje brez kakršnekoli so ga na poletje organizirali na pobudo pokrajinske uprave. Na njem je nastopila tudi slovenska manjšina v Italiji, ki se je bila malo prej opremila s strokovnim institutom, pospeševalcem in katalizatorjem analiz o sebi in o odnosih do drugih. V okviru Slovenske kulturno gospodarske zveze so namreč 21. junija formalno ustanovili Slovenski raziskovalni inštitu (Slori). Ob njegovem rojstvu so mu stale ob strani naklonjene rojenice, sčasoma pa so ga začele prepuščati usodi, ki so jo krojile veliko bolj nenaklonjene okoliščine. Karel Siskovie, ki je do svoje smrti leta 1982 vodil institut, je takole opredelil njegov pomen in namen: »V našo skupnost je okrnjenosti in utesnjenosti ter ji priznati specifičnost ne le na kulturnem, prosvetnem, šolskem ali jezikovnem področju. Ta zavest nam narekuje, da se ne bomo in da nas tudi drugi ne bodo obravnavali enakopravno, ce ne bomo in ne bodo razumeli, da imamo v danem Času in v danem okolju, poleg skupnih potez s sodržavljani italijanske narodnosti, tudi lastne specifične poteze, za katere je treba najti ustrezne specifične rešitve. Posebno velja to za družbena, gospodarska, urbanistična, oblastvena, upravna, ozemeljska vprašanja, o katerih smo celo sami v preteklosti menili, da niso specifična in o katerih še danes marsikdo v tej družbi meni, da ne morejo biti specifična. Nobena družbena formacija, zlasti narodnostnega značaja, ki ima, ne glede na velikost, oblike celovitosti, ne more biti enakovredna, če se ji ne prizna celovita specifika v vsakršnem, tudi najmanjšem aspektu življenja«. In na vsa ta področja oziroma specifične aspekte tega, Čemur nekoliko poenostavljeno pravimo problematika Slovencev v Italiji, je v dvajsetletnem delovanju posegal Slori. O tem priča izredno bogata bibliografija raziskovalcev in sodelavcev instituta, ki so jo pripravili ob praznovanju 20-obletnice Slorija ob koncu lanskega leta. 2e bežen pregled naslovov publikacij, samostojnim izdajam je treba seveda dodati publikacije, ki so bile izdane v sodelovanju z drugimi in pa številne objave v revijah, dovolj zgovorno pove, da je bil zajet zelo širok spekter delovanja in načrtovanja slovenske manjšine v Italiji. Posebej pomembno pa je destvo, da je veliko publikacij namenjeno »drugim«, vsem (številnim), ki slovenščine ne poznajo. Tako so bila nekatera dela izdana dvojezično (v slovenščini in italijanščini) ali troje- Italiji oz. o narodnostnem vprašanju. Prvo, drobnejšo publikacijo 2nano in ne-znano o slovenskem vprašanju v Italiji so izdali ob desetletnici instituta, druga, obsežnejša knjiga 2nanstveno razmerje do vprašanja narodnosti je izšla leta 1989. Prva je bila tudi poklon kolektiva svojemu ravnatelju-mentorju, saj v predgovoru med drugim piše: »2 objavo la Pavel Stranj in Boris GombaC, ki je lani, prerani smrti svojega dolgoletnega prijatelja in sodelavca, med drugim za' pisal: »Pavel Stranj je v ocenah analitikov evropske problematike o manjšinah zelo cenjen, o svojim delom La commU' nita sommersa pa je avtor svojemu narodu postavil pravi spomenik, ki postane ob endemični ignoranci sogovornika tudi pomnik vsem na tej in na drugi strani barikade, da je slovenska narodna skupnost v Italiji krepak in samozavesten protagonist lastne živete zgodovine in da je subjekt lastnin odločitev.« V knjižici, ki so jo pripravili ob 20-letnici ustanove (uredila sta jo Emi' dio Sussi in Aldo Rupel* so med dosedanjimi dosežki omenjene tudi težave, v katerih se je Slon znašel ob prehodu v devetdeseta leta in ki so in Se bremenijo njegovo delovanje. 2asnove dela pa ostajajo iste, kot tudi želje, ki jih je nekdanji ravnatelj in sedanji predsednik znanstvenega sveta sen. Darko Bratina strnil v voščilu k dvajsetletnici: »2elimo si sodobne obnovitve mednarodnih žično (se v angleščini). V zbirki sta tudi dve knjigi-zbirki pogovorov, razmišljanj, Studij in razprav Karla Siskoviča o slovenskem vprašanju v Nekaj glavnih podđkov o inštitutu Slovenski raziskovalni institut je bil formalno ustanovljen 21. junija 1974. Januarja 1976 je zaCel delovati sedež v Gorici, septembra istega leta pa tudi sedeZ v Čedadu. Maja 1977 so odprli nove prostore osrednjega sedeža instituta (v njih sicer Slori ne deluje veC), teritorialno Sirjenje delovanja pa se je zaključilo, in sicer z ustanovitvijo sedeža v Kanalski dolini oktobra 1983. V zadnjem obdobju je Slori postal elan Sveta slovenskih organizacij (SSO), tako da mu obe krovni organizaciji - Slovenska kultumo-gospodarska zveza in SSO - pomagata pri plodnejšem povezovanju z manjšinskim prostorom v Italiji in pri premagovanju ovir, ki se pojavljajo v sklopu njegovega delovanja. Slovenski raziskovalni institut ima v lastni strukturi in organizaciji nekatere značilnosti, ki so vezane na posebnost položaja slovenske manjšine v Italiji. Te značilnosti se kažejo posebno v prisotnosti nekaterih organov in v teritorialni razvejanosti Članstva ter sedežev. Od ustanovitve Instituta je predsednik AljoSa VilčiC, medtem ko so bili ravnatelji Karel Siskovie, Darko Bratina in Emi dio Sussi (sedanji). pričujočih tekstov se kot kolektiv Slori hoCemo vsaj delno oddolžiti za vse, kar nas je Mitko (Karel Siskovie, op. ur.) naučil v obdobju, ko je bil ravnatelj instituta. Istočasno pa hoCemo poudariti njegovo vlogo mentorja cele nove generacije izobražencev in raziskovalcev. Se posebej velja podčrtati kako nas je stalno opozarjal na nujnost novih in bolj sodobnih oblik pristopa do narodnostnega vprašanja ter na nujnost ideološke širine in politične strpnosti, da bi dosegli resnično in iskreno enotnost vseh Slovencev v Italiji, predpogoj za dosego globalne zaščite.« Drugo knjigo, zbirko Siskovicevih spisov iz sedemdesetih let, sta uredi- odnosov in zavedamo se potrebe po dejavnem Sirjenju znanja in znano sti, na Čemer moramo vz trajati, da bomo napravi i iz instituta, ob vsej njego vi specifičnosti in orne]6^ nosti, referenčno ustano vo za etnične raziskav na evropski ravni.« Breda Pahor Na slikah: pod našlo vom predsedniška 11112 mednarodnega posveta, katerim je Slori proste ^ 20-letnico delovanja l 0 toKROMA), levo ustanovitelj in dolgoletni ravn^ telj Karel Siskovie, zgora) pa eden najbolj uve Ijavljenih raziskovalcev instituta Pavel Stranj vo) s predsednikom So Volčičem (star p°sn tek). NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. februaija 1995 Kdo ribari v kalnem? Dva izmed slovenskih članov deželne komisije pojasnjujeta, kako deluje komisija in katere so njene pristojnosti PRISPEVKI ZA SLOVENSKE KULTURNE USTANOVE Nadaljujemo z objavljanjem zapi-s°v o podelitvi deželnih prispevkov za kulturne ustanove. Tokrat ne objavljamo no-v[h podatkov o prispevkih za leto 1994 -uismo jih Se prejeli - ampak se zaustavljahu pri delu deželne posvetovalne komi-hje. Predseduje ji deželni odbornik za kulturo, sestavlja pa jo osem članov. V se- danji sestavi, kateri se mandat izteka, je pet članov Slovencev, trije pa Italijani. Slovenski člani so Vlasta Bernard, Marija Ferletič, Suadam Kapič, Igor Komel in Marij Maver. O delovanju komisije, o številnih problemih, pa tudi o zadnjih polemikah, smo se pogovarjali z Igorjem Komelom in Marijem Maverjem. IGOR KOMEL . . 'vV..-.'.' Komisija naj bo res izraz naše bitnosti Ali komisija izdaja mnenja o vseh postavkah deželnega zakona 46, oziroma, o katerih postavkov omenjenega zakona je potrebno Mnenje komisije? V samem začetku bi želel le povedati, kar so nam ze na prvem sestanku "podčrtali” funkcionarji in takratni deželni odbornik za kultu-To: da je komisija posvetovalni or-8an, s pristojnostjo, da se izreče o sprejemljivosti posameznih predloženih prošenj. Končna odločitev Pa pripada deželni vladi. Taka je bila. oziroma je dosedanja praksa, čeprav pri tem poudarjam, da smo vsi slovenski člani komisije stalno poudarjali, da je treba komisiji priznati Več pristojnosti. Kako pogosto se je komisija se-ftejala od začetka svojega delovanja Ul koliko dela opravi na vsaki svoji Komisija se je sestajala petkrat -Šestkrat letno... Količina opravljene-8a dela na vsaki seji pa je bila odvi-®n° od dnevnega reda in od priloženega gradiva. Nekatere seje so ode precej naporne in napete... Ce smo natanCno informirani, ''mn Dežela ne predloži kupa JUošenj, ampak že izdelane preglede s predlogi uradov. Kako izgle-dajo ti pregledi in kaj morate na osnovi prejetega gradiva sploh Se odločiti? Pn tem vprašanju bi želel najprej Podčrtati naslednje: Dežela tudi pri delu te komisije sledi postopku, ki velja za vse ostale podobne komi-sije. Uradi pripravijo gradivo, Preučijo ali prošnje ustrezajo zekonskim predpisom ah ne, ah je Predložena dokumentacija popolna eli ne, itd. Naša težnja pa je vsekakor, da na primeren način ovrednotimo delo raznih slovenskih ustanov ter organizacij in dniS-tev, saj prav na tem področju opažamo, da so itahjanski člani ko-ddsije precej površno informirani. Venske manjšine primemo, ah pa bi 8a bilo treba spremeniti? Glede tega vprašanja je moje osebno mnenje, da morajo slovenske organizacije predstavljati stvarci in množični organizmi. »Samoz-vsnih predstavnikov« imamo po uiojem mnenju že na pretek; vsekakor moramo pri tem upoštevati tudi deželno raven in zato me-odri, da je v sedanji sestavi komisije občutiti odsotnost predstavnika iz anečije. Komisija naj bo torej v Prihodnje tudi izraz nase bitnosti v Vseh treh nnkraiinah nase debele vprašanju, naj, glede dela in sestave komisije v prihodnje omenim le nujno potrebo, da se celotni ustroj zakona 46 spremeni, oziroma prilagodi stvarnim razmeram nase skupnosti v Italiji. Dosedanji zakon je le zmes deželnih zakonov 68, 15, 23 in Se nekaterih drugih, ki so si v nekaterih primerih celo med seboj v nasprotju, ter ovirajo izpeljavo normalnega postopka posameznega prispevka. Člani komisije smo že nedavno tega predočili ta aspekt, sedaj pa je ob izteku mandata nujno, da pride do reorganizacije, ki mora težiti k olajšanju dela nove komisije, ki bo spomladi imenovana za nadaljna tri leta. Komisija si je že zadala nalogo, da o vseh teh vprašanjih tudi razpravlja na eni izmed nadaljnih sej, istočasno pa ocenjujem, da je umestno, da se o tem kočljivem vprašanju izrečejo tudi manjšinski dejavniki. Nadaljni razvoj zakona 46 bi lahko namreč bil bistvene važnosti ne le za kulturni razvoj naše skupnosti, ampak za njeno celoto. Tednik Iskra očita komisiji, da je ta tednik samovoljno izključila iz seznama Časopisov, ki prejemajo te prispevke. Kako odgovarjate na ta očitek? O tej zadevi so v teku sodni postopki. Deželni organi, Se posebej pravna deželna služba, ima nalogo, da preveri dejavnost komisije v tem pogledu. (Isto velja tudi za časopis Delo). Naj pri tem le dodam, da imajo lahko strankarski časopisi tudi, oziroma Se posebej, druge možne vire finansiranja, tako slovenski kot itahjanski. Isto velja tudi za razne javne ustanove. Vsekakor pa ne soglašam z dejstvom, da lahko vask posameznik nastopa tudi kot tak. V zvezi s tem pa si je tudi nujno potrebno razjasniti pojme: ah so prispevki namenjeni manjšinskim organizacijam, ali je to sklad, v katerega lahko posežejo tudi javne ustanove, stranke, itd. Vprašanje je precej kočljivo, zatorej bodimo pozorni, saj so tudi že »stara KD« (in tudi goriška občina) za ta sklad že pokazale določen apetit. In že ker smo pri tisku naj Se dodam, da ni res, da deželno časopisje ni objavilo seznama prispevkov zakona 46. »II Piccolo« se je na svoji deželni strani vehementno razpisal. Sad tega pa smo Se posebej čutih v Gorici, ko se je vnela polemika v italijanskih krogih o gmotnih vsotah, ki jih prejemajo slovenske ustanove in društva. Polemika je. omogočila, da smo bili na pokrajinski ravni prikrajšani za marsikateri prispevek slovenskim društvom. A morda smo na to že pozabili... Danes ni več potrebno, da Itahjani sprožajo polemike... danes smo že tudi mi Slovenci »tako zreh«, da si kar sami mečemo polena pod noge. Gombač docet... Kar pa je v zvezi s tem najhuje, je ustvarjanje v naših vrstah določene mere sumničenja, dvoličnih ljudi, ki »v skupni fronti«, eno pravijo, drugo pa delajo. In že ker smo pri objavljanju, ne soglašam z načinom objavljanja v samem Primorskem dnevniku, saj posamezni seznami potrebujejo razlago, obenem pa zakrijejo celoten vpogled na porazdelitev prispevka. Pri tem mislim, da lahko neko društvo prejme prispevek iz enega zakonskega člena, ne prejme pa iz drugega, itd. Zato menim, da bi bilo primerneje, da bi objava bila celotna, kajti tako bi lahko imeli večji pregled nad porazdelitvijo sredstev. V prizivu na upravno sodišče je tudi domneva, da Gombačeva SG-PS nekaterih publikacij sploh ni izdala. Ah komisija sploh prejme na vpogled vse publikacije? Za to so pristojni posebni organi pri dežeh, saj je področje publikacij svojevrstno in v marsičem komph-cirano. Vsekakor pa, če nekdo ne izda tega, za kar je zaprosil prispevek... prispevka ne sme dobiti. Komisija ne prejme na vpogled raznih publikacij, čeprav je izdajatelj dolžan predložiti kopijo publikacije pristojnemu organu. Menini pa, da je prav vprašanje tiska in publikacij tisto področje, pri katerem je, glede na današnji ustroj delovanja komisije, reorganizacija nujno potrebna. Ah je prišlo v dosedanjem delu komisije do bistvenih razlik v stališčih slovenskih elanov in katere so te razlike? Menim, da je bila dialektika pri dosedanjem delu komisije precej pisana, saj so lahko, kot je tudi samo po sebi umevno, gledanja posameznih elanov naravno svojstvena. Ocenjujem pa, da, kadar so bila na dnevnem redu bistvena, načelna vprašanja naše skupnosti, smo znati izluščiti tisto skupno zavzemanje, ki je prepotrebno za sleherni napredek naše skupnosti. Se zadnje vprašanje: kako ocenjuje itahjanski del komisije njeno dejavnost in kakšne so bile reakcije na polemike zadnjih tednov? Slabe! A menim, da so za ta odgovor menim, bolj pristojni itahjanski člani komisije. Vsekakor pa sem prepričan, da nam, s kateregakoli zornega kota gledamo, to škodi. Mislim, da bo morala manjšina najti mizo za katero bo znala sesti... MARIJ MAVER V komisiji je zastopanih več kot 90 odst društev Komisija pri deželni vladi že vse od začetka svojega obstoja deluie v zatišju. Nam lahko poveste, katere so pristojno-sh komisije in katera njena pooblastila? Dolgo let sem bil član kulturne komisije, ki jo predvideva deželni zakon št. 68. Ne vem, če je kdo za to vedel. Pa to velja tudi za italijanske člane, ne samo zame. Tudi ta komisija je torej delala »v zatišju«. Kompetence posvetovalnih komisij so namreč tako skromne, da lahko delajo »v zatišju«, dokler se komu ne zazdi, da bi lahko nastopil v javnosti kot pravičen borec in zagovornik naših pravic... Vsiljuje se enostavno vprašanje: ah odločate o vsotah prispevka, ki naj ga prejme vsaka posamezna organizacija? Ne. O višini prispevkov ne odločamo. Pravzaprav ne odločamo niti o prispevkih sploh. Izražamo samo mnenje, da je prošnja sprejemljiva, dopustna (ammissibile). Prispevek določa deželna vlada, če hoče, lahko tudi proti sklepu komisije. V razsodbi upravnega sodiSCa smo brali, da je komisija v kratkem Času -približno dveh urah - izdala mnenje o nekaj desetinah proSenj. Upravni sodniki menijo, da je to premalo. Kako odgovarjate na tak odtok? Na podlagi preglednic, ki jih imamo na razpolago, je to povsem razumljivo. Saj so že vse predhodno delo z anahzo prošenj in prilog opraviti deželni uradniki. Si predstavljate, da bi mi morah prebirati prošnje in ugotavljati pomanjkljivosti vsake priloge? Deželni zakon doloCa, da sestavljajo komisijo štirje predstavniki najbolj reprezentativnih slovenskih organizadj. Ah ocenjujete, dajete zastopstvo glede na raznolikost slovenske manjšine primemo, ah pa bi ga bilo treba spremeniti? Vseh članov komisije je osem. Štiri jih imenuje dež dna uprava na predlog »najbolj reprezentativnih organizacij Slovencev«. Večina slovenskih društev v Itahji je vključena v dve krovni organizaciji, SSO in SKGZ, zato sta v komisiji po dva predstavnika za vsako od teh krovnih organizacij. Toda v komisiji, ki ji po zakonu predseduje predsednik deželne vlade ah odbornik za kulturo, so še drugi člani, ki jih imenuje deželna uprava po svoji uvidevnosti. Preko obeh krovnih sem prepričan, da je zastopanih preko 90 odstotkov naših društev. Gotovo pa deželna uprava ne more upoštevati samozvanih krovnih organizacij ah posameznikov. Tednik Iskra odta komisiji, da je ta tednik samovoljno izključila iz seznama Časopisov, ki prejemajo te prispevke. Kako odgovarjate na ta očitek? Sam sem urednik revije, ki je morala doslej vsako leto dajati deželni upravi izjavo, da je kulturno »apohtično« (izraz je sicer nekoliko ohlapen, moralo bi biti »strankarsko«) glasilo, sicer bi ne prejeli deželne podopore. Ne vem, če Iskra more podpisati tako izjavo. Vsekakor so bili kriteriji za sprejetje prošenj predlagani s strani Dežele in komisija jih je osvojila. Ti kriteriji veljajo tako za slovenske kot za itahjan-ske prosilce. Nič nimam proti temu, da dobi podporo Iskra ah Delo ah Skupnost. Toda spremeniti je treba pravila, ki so sedaj v veljavi. Končno pa, oprostite, ne pozabimo, da je komisija, o kateri govorimo, samo posvetovalna. Deželna uprava lahko mnenja komisije upošteva ah pa tudi ne. Zato se mi zdijo neumestni vsi napadi na člane komisije, kot da smo mi tisti, ki delimo podpore. O višini podpor se v naši komisiji in tudi v prejšnji, ki jo je predvideval zakon 68, katere član sem bil več let, ni nikoli razpravljalo. Znesek je stvar deželnega odbora. Brali smo odtok komisiji, da je izdala povoljno mnenje o nekaterih pri-spevkih za publikadje Gombačeve samozvane tretje krovne organizacije. Na kakšni osnovi je bilo izrečeno tako mnenje? Očitno na osnovi prošnje in proračuna. Tudi ZTT ah Mohorjeva družba, recimo, predložita v začetku leta samo prošnjo za izdajo koledarja. Kaj lahko predožita drugega? No, v slednjih primerih seveda nudi nekaj garancije dejstvo, da gre tu za resne založbe, ki so koledarje Ze izdale. A to je tudi vse. Vsakdo mora enkmt začeti. Zato pa je v pravilniku, ki smo ga sprejeli, pogoj, da društvo deluje vsaj eno leto, preden zaprosi za podporo. Ah je prišlo v dosedanjem delu komisije do bistvenih razlik v stahscih slovenskih elanov in katere so te razlike? Nisem ugotovil, da bi prišlo do kakih bistvenih razlik. Moram reči, da nihče ni nikoli bil »a priori« proti kakemu projektu, čeprav so marsikdaj predlogi vprašljivi. Eno je, če založniški projekt predstavi znana založba, nekaj povsem drugega pa, če projekt predstavi kako društvo, ki se redno ne ukvarja z založništvom. Ob takih priložnostih si lahko kot komisar res skeptičen. Vendar zakon te možnosti dopušča, zato ni na nas, da načrte blokiramo. V glavnem sprejemamo vse. Na deželnih uradih je potem naloga, da preverijo izvedbe načrtov. Ostanimo še trenutek pri razlikah: ah je prišlo do bistvenih sporov oziroma različnih gledanj med italijanskim in slovenskim delom komisije? Ne. Itahjanski člani komisije so v bistvu deželni funkcionarji, uslužbenci, ki dobro poznajo zakonodajo in delo tudi drugih podobnih komisij, zato so nam pri delu v veliko pomoč. Tudi naše zdrahe jih ne zanimajo in jih motijo. Mislim, da bi se mestu v komisiji rade volje odpovedali, če ne bi bili dolžni prisostvovati po službeni dolžnosti. POJAVI NACIZMA V NEMČIJI Svetovni tisk in druga sredstva množičnega obveščanja posvečajo nemškim naciski-nom veliko pozornost. Hudi izgredi in krvavi napadi na domove temnopoltih beguncev so svojcas pretresli vso svetovno javnost. Marsikomu se je ob tem porodil dvom: »Mar ne počenja tamkašnja mladina le to, kar dejansko starejši mislijo?« Vse povojno prečiščevanje nemške družbe nacističnih elementov, kar so postorih že zavezniki ter Niirenberški proces in nato 40-letna prizadevanja zahodnonemških oblasti, da bi utrdile demokratično zavest med prebivalstvom, nas niso ob požganih domovih dovolj pomirile. Obritoglavci niso nemška posebnost, saj jih lahko srečamo kjerkoli, na cesti ali na rock-koncertu, v kateremkoli večjem mestu zahodnega - industrializiranega sveta. Nanje smo se že nekako privadili. Pojavljajo se v vecrasnih družbah, kjer so najbolj občuteni problemi sožitja, toda nemške naciskine vendarle obravnavamo drugače, ker so »obremenjeni« z Auschwitzom. Ce londonski skinhead pozdravi z nacističnim dvigom roke, se mu lahko tudi nasmehnemo, do nemškega pripadnika iste druščine pa nismo tako popustljivi. Kadar gledamo po televiziji posnetke iz Rostocka, kjer razboriteži skandirajo strupene parole v nemščini, ima celotno dogajanje drugačen prizvok, kot Ce bi na bežeCe tujerodce vpili v angleščini ali francoščini. Čeprav morda nekoliko pretirana, se nam ponuja asociacija med temi pohodi in Hitlerjevimi oceanskimi paradami in mimogrede se nam zastavi vprašanje: »Mar se vse skupaj lahko še enkrat ponovi?« Stereotipne površne obsodbe celotnega nemškega naroda padejo tako spet na plodna tla. Po začetnem obotavljanju vlade (ki je morda imela poleg neodločnosti še druge račune), so nemške inštitucije navsezadnje dokazale javnosti trdnost svoje demokracije. Ob množičnih bakladah v znak solidarnosti z žrtvami nasilja, se je v nemški družbi pojavilo veliko antirasistiCnih odborov in pobud. Velika nemška podjetja so z reklamnimi akcijami prikazala javnosti doprinos turških gastarbajterjev pri letnih Mercedesovih dobičkih. Prav tako je letalska družba Lufthansa skušala ovrednotiti besedo »tujec«, ki so ji naciski-ni nadeti negativno konotacijo s sloganom: »Mi smo vsak dan tujci«. Nemško sodstvo ima po drugi strani vsak dan polne roke dela s ksenofobičnimi posamezniki. Tako v starih kot v novih zveznih deželah sicer še vedno oskrunjajo židovska pokopališča, ne dogaja pa se veC, da bi množica sadistično ploskala, kadar gorijo domovi azilantov, in da bi policija ob tem ne reagirala. O delnem uspehu te protiofenzive pa pričajo tudi zadnje volitve, na katerih republikanerji niso zbrati dovolj glasov za vstop v Bundestag. Nemški desničarski ekstremizem si lahko tudi razlagamo kot rezultat specifično nemških faktorjev. Po padcu berlinskega zidu in združitvi obeh NemCij so se v vzhodnem delu države kmalu pojaviti prvi znaki rasistične nestrpnosti. Strokovnjaki so navedli veliko vzrokov, ki vodijo mladega človeka v ekstremizem. Opozorili so na nepripravljenost vzhodnonemških državljanov na sožitje s tujci. Vietnamci in Kubanci, ki so prihajati v DDR za časa Honeckerja, so živeli strogo ločeno od nemškega prebivalstva. Tudi na zahodu so politični azilanti živeti v ločenih domovih, a so le prihajali v stik z nemškimi kolegi na delovnih mestih, v sindikalnih organizacijah, v sprevodih, ati v sklopu drugih skupnih dejavnosti. Državljani DDR so poleg tega malo potovati, saj jih je pred zahodno potrošniško veCrasno družbo »ščitila« dobro zavarovana mejna Črta. Obenem so nekateri videti razloge za nestrpnost v sami vzhodnonemški družini, kjer naj bi bila mladina pod pogubnim vplivom številnih ločitev. Posledice procesa združevanja Nemčije so bile pravi unicum na svetovnem prizorišču. Težkemu bremenu sanacije in integracije gospodarstva v novih zveznih deželah z visoko brezposelnostjo ni para. Šestnajst milijonov vzhodnih bratov, ki so v 70. letih živeti v eni izmed najuspešnejših držav socialističnega bloka, se je moralo dejansko Cez noC prilagoditi zakonom prostega tržišča, individualizma ter nedogmat-skih družbenih vrednot. Iz vsega tega sledi, da je bila nemška družba podvržena večjim notranjim trenjem in kot posledica je bila tudi možnost razvoja ekstremističnih skupin večja. Žalostni rekord v številu žrtev pa to samo potrjuje. Porast agresivnosti do tujcev je vezan tudi na leta rastoče brezposelnosti pred združitvijo, ko se je večalo število beguncev, ki so zaprositi za politično zatočišče. Poleg azilantov so se vsa povojna leta preseljevali tudi tako imenovani »Volksdeutschen« oz. državljani vzhodnoevropskih držav nemškega porekla, ki so jim omogočiti povratek oz. prihod v bonnsko Nemčijo. Prihodi teh Nemcev so se po padcu vzhodnoevropskega realsocialističnega sistema krepko povečali. Samo ruskim Nemcem je združena Nemčija leta 1992 dala dvesto tisoč državljanstev. Istega leta pa je sprejela štirikrat večje število političnih beguncev, ati bolje reCeno prosilcev političnega azila od vseh ostalih Članic takratne EGS (samo Hamburg je sprejel isto Število azilantov kot vsa Velika Britanija). Nemčija se je kot zemljepisno vzhodna država »dobrostojeće Evrope« znašla pred pravim navalom prebivalcev iz držav bivšega socialističnega bloka. Prisotnost nekvalificirane delovne sile, ki ob mraku natrpa vzhodne linije berlinske podzemske železnice, ter dobro organizirana kriminalna mreža za krajo avtomobilov, so le nekatere posledice te stvarnosti. V takih družbenih okoliščinah je na žalost potrpljenje desničarskih ekstremistov manjše. ZR Nemčija je bila za druge demokratične države Zahoda pravi zgled pri nudenju političnega zatočišča. Celo v ustavna določila je vključila glede tega poseben člen. SirokosrCnost do političnih preganjencev naj bi omilila negativno mnenje do Nemcev ter izbrisala nacistični pečat. Slo je za neke vrste poravnavo dolga s preteklostjo in dokaz za to je bilo odprtje nemških mej tujcem. Pri izbiranju nove domovine pa niso odločali samo politični razlogi, ampak predvsem gospodarski. Nedvomno je zaupanje političnih priseljencev v nemško gospodarsko lokomotivo odigralo pomembno vlogo, kajti večina ljudi si je izbrala Nemčijo iz enostavne želje ali potrebe po boljšem življenju. Uradno so torej priseljenci množično »zlorabljati« (ce se lahko govori o zlorabi zakonika pri emigracijskih tokovih iz revnih držav) ta ustavni člen. To je bilo dolga leta na dlani, vendar nihče ni zahteval spremembe ustavnega zakona. Dokler je bilo število prihodov v mejah zmernosti in dokler se je gospodarska raven dvigala, je država s tem zakonom nadomeščala pomanjkljivo imigracijsko zakonodajo. Zakon je bil spremenjen šele leta 1993. Nejasnost na tem področju ter ambivalentna stika političnega begunca je torej toliko bolj pripomogla k temu, da je temnopolti tujec postal za naciskine tisti, ki naj bi »ogroženim« Nemcem odvzemal delo, socialna stanovanja in povrh še ženske. Med vzroke za desničarski ekstremizem je verjetno treba prišteti tudi »nemimi« odnos nemškega naroda do lastne zgodovine. Narodna identiteta Nemcev je nekoliko obremenjena. Zaradi nacizma, ki je okužil predvojno generacijo Nemcev, se povojni Nemci težko soočajo s problematiko narodne zavesti. Recimo, da je nemški turist na dalmatinski obali prav tako mirne duSe obešal svojo zastavo pred šotorom kot Nizozemec ali Anglež, ki sta tudi tam kampirala. Če je pa Nemec doma, v lastni domovini, izjavil, da je narodno zaveden, so ga kaj kmalu poistovetiti z nacistom. Tega občutka krivde so se Nemci skušati otresti na različne načine. Intelektualci so videti vzrok vojne grozote tudi v nacionalizmu. Povojna družba bi torej morala nuditi priložnost, da ljudstvo dokončno preseže narodno identifikacijo. Ta ideja se je pojavila po uresničeni razdelitvi Nemčije. Združena Evropa v povojih bi morala nadomestiti »pretesno« nemško domovino. Nekateri so trmasto vztrajali pri zgodovinskem nemštvu. Drugih te stvari niso zanimale, tako da so se raje proglašati za državljane dežele, kjer se proizvajajo mercedesi in bmw-ji kot pa kaj drugega. Ostati so bili pravzaprav ponosni, da lahko živijo v najbolj demokratični državi, kar jih je kdajkoli premogel nemški narod. V Vzhodni Nemčiji je vse potekalo nekoliko enostavneje. Državljanom so razlagali, da so odraz tistih »antifašiticnih sil nemškega naroda, ki naj bi uresničevale socialistične ideale«. Po uradni verziji naj bi biti za nacizem krivi kapita; tisti, finančniki in junkerji, D so se po vojni mimo sprehajal1 po bonnskih ulicah. Čeprav je oblast za celih 40 let s prusk° avtoriteto ponujala samosvojo sliko preteklosti, so se tudi v nekdanji DDR skinheadi zbirali na nogometnih stadionih na rock-koncertih. Nacistično simboliko so verjetno uporabljali iz upora zoper retorična gesla uradnega antifašizma. Čeprav je tudi obratno velik del zahodnonemškega javnega mnenja smatral oblast Vzhoo-ne Nemčije kot naslednico nacističnega sistema, ki naj bi sicer zamenjal ideologijo, ne Pa načina obnašanja, je obdelava preteklosti na zahodu zaposlila nedogmatiCno zgodovinop1' sje. MuCna preteklost je prišla na dan tudi v generacijskin kontrastih. Za generacijo, ki )e preživela vojno in se je kasne]6 trudila za gospodarski prep0' rod demokatiCne države, je bilo 12-letno nacistično obdobje pravi tabu. Sele naslednja generacija je začela v družinskem krogu previdno izpraševati »redkobesedne starše®> kaj se je pravzaprav dogajalo pred in med vojno, nato pa jij11 je v zadnjih šestdesetih letih, med izbruhi študentskega oporecništva, zaCela odkrit0 očitati, da niso prevzeti odgo vornosti glede holokavsta-obremenjujoči preteklosti Je generacija, ki je doživela voj no, preveč »molčala«, ria slednja pa veliko debatirala, obsedenosti tretjega rajha pa se še zdaleč ni rešila. Danes se pojavlja nova zaskrbljenost za radi združitve in torej zaradi premočne Nemčije. Nova ge neracija zaradi vsega tega dejansko ne zmore vzpostavi normalnega odnosa do zgod vinskega procesa lastnega naroda. Današnji 20-letniki so pa Se ne pomeni, da so neobremenjeni. )b tej »preteklosti, ki n° uti« (kot jo je imenoval re ionisticni zgodovinar • te) lahko vidimo agresivn ;ovor naciskinov na vse’ je bilo in Se je »zanaoica prepovedano ali dolg0 0 irano« v nemški zgodovini-r zadnjem Času se je he° isticno nasilje preselilo strijo. Tu namesto mo ° k za požig domov up01® -o pisemske bombe in dru eklenske stroje, ki so n^ je ravnanje zahodn S kih oblasti bo lahko :a zgled dunajski vladi, a kemu sodstvu ter P°^c1^ iprav so po drugi sveto i vso krivdo za naClZj®,-isali Nemčiji, tudi Avs J iso za Časa Hitlerja s a sm rok. Porast danaS^J lerjeve stranke nam d° zakoreninjenost ne ra rano demokratične pob ulture v avstrijski družon tem ko je Nemčija uradn le v zadnjem Času zapelo tevati avstrijski doprin0 mu. Ta zgodovinska razj /lahko le pripomore k uu demokratične zavesti ji alpski republiki. .. Telesnost spomina Ob stoletnici Freudovega Načrta za znanstveno psihologijo Procesov individualne in družbene kulturacije si ne Moremo niti zamisliti, ne da bi obenem s celostnim korpusom ti. ustvarjalne erotike temeljito premislili tudi vse usto, kar je povezano s spominom. Nedovršnost tega postopka se navadno izraža kot spodletela možnost za oblikovanje preprostega, a neposredno uporabnega pregleda Uud številnimi preučevanji spomina, o Čemer nas vsak Uan znova prepričujejo teoretski in ideološki »šumi«, ne pode na to, koliko so podprti s kibernetiko. Tudi pred sto Rti, ko se je Freud nepreklicno odrekel svojemu prvotnemu načrtu za znanstveno psihologijo, so nekateri njegovi sodobniki, podobno kot današnji vsestransko nadarjeni »poznavalci«, iskali korene metapsihološkega spomina v m. nevrofiziološkem mitu, seveda onstran znanosti. Kareje se je namreC pokazalo, da je bila njegova odločitev dobro utemeljena. , Deloma zato, ker že sama Dlološka pojmovanja o spomi-1111 zaobsegajo zelo različne, vCasih celo popolnoma ne-jdruzljive stvari, kar zamejuje sleherne možnosti za bolj poudarjeno sintetične rešitve. manj usodno pa ni dej-stv°. da niti psihoanalitično Polje ne vsebuje nobene pose-ne teorije spomina, čeprav 6 danes navdihuje mnoge u^ojne vede in znanosti o clo-Veku. Kajpada je bila Freudo-Va pozornost pred dobrim stoletjem usmerjena drugam, °rej ne v sociološke doneske lstega časa. Storil je pač eminentno dejanje znanstvenika, ^akaj? Kakšen je naboj spo-Ujina znotraj sedanjega indi-jdualnega in javnega komu-tnciranja? Ali lahko sintetizi-ranio moderno psihoanalizo z Uevrofiziologijo, psihofarma-0 logi j o in biomedicino? Kaj s® ie spremenilo v preteklem stoletju? Nemara stopamo v novo para-tisočletje, kjer spo-jnina sploh ne bomo več po-hebovali? Naj na začetku napravim razlocek med spominom in Potnnenjem. Ce pomnenje °značuje zlasti nezavedno »konserviranje« doživetij, °sebno zgodovino ali domala neprekinjeno zgodbo o egu, Pptem spomin izraža preki-Jeiie nize, nanašajoče se na ^stavljene, toda vseeno na Posamične trenutke ali ži-vljenjske situacije. Oblikuje pod pritiskom predzave-. ega, če hočete, mimo volje n formalno-logične kronolo-Spe življenja. Med klasičnimi Psihoanalitiki še danes velja Piepricanje, da spomin nika-°r ni odsev resnične stvar-0sti, nekakšna samodejna sled po živčnih celicah, kajti Praviloma vsebuje večje ali jUanjše subjektivno izražene Izkrivljenosti realnih dogod-,0v- Kakšna naj bo potemta-em predstavitev njihovega Pristopa, če je že Freud svoje aoretske zmožnosti položil pa oltar psihoanalitične pra-Se> v kateri ni odmeril kaj osti prostora za ugotavljanje orodostojnosti spomina? Ta Napetost seveda še najbolj neprijetno vznemirja nepozna-alce, psihoanalitikom pa je apinoma vseeno, koliko re-^pice vsebujejo zgodbe njiho-^Ui sobesednikov. Pričujoča a zlika je zelo pomembna, pihoanalitik namreč ni prei-® ovalni sodnik, ki po pred-Pisanem postopku ugotavlja esnico na osnovi materialnih °kazov. Zvedeti želi, kako se P atvarnost izmaličila v anali-irancevem spominu, na ka-en način predeluje vnanja ogajanja. Zanj je nepomem- bno ravnodušno, hladno evo-ciranje spomina, saj pretirana natančnost pri objektivisti-čnem načinu opisovanja prej izraža odpor proti analizi, ali motnjo delovanja v obnebju predzavednega, kakor »pol- torej nikakor ne ujemajo z objektivnostjo, racionalnostjo in logičnostjo. Metaforično lahko spomin označimo kot »organizirano amnezijo« (J. Rouart, Le sou-venir comme amnesie organi-see, Rev. fran. psychanal., 43-1979), toda nikakor ne v smislu francoskega novega zgodovinopisja ali ameriške socialne misli. Pomensko je ta označba blizu znani Freudovi izjavi - glasi se takole: »Ne spominjamo se svojega otroštva, pač pa imamo spomine, ki se nanašajo na naše otroštvo.« Videti je, kakor da je način organiziranja te amnezije pomembnejši od samega obsega maličenja v spominu. Freud sam se ni kaj dosti zanimal za spomin kot sredstvo, s pomočjo katerega nekje shranjujemo informacije, občutke ali opažanja, da bi jih nato na zahtevo spet sprožili. ko se sklicujejo na njegova besedila iz tistega časa, počenjajo ravno tisto, česar Freud bržkone ni Želel. Prepričan je bil o tem, da je vtiskovanje povezano s pojmom »vtiska sledi«, kakršno se v živčnem sistemu tvori na celični ravni, kar naj bi bilo homogeno z »mnesticnimi engrami«, kot se je glasil njegov psihični prevod. Pri tem je domneval, da obstojajo posebni nevroni, ki so specializirani za mnesti-čne operacije, vendar je to domnevo moderna biologija spodnesla, saj imajo takšne lastnosti vsi nevroni. Psihoanalitična teorija spomina je potemtakem teorija pozabe, četudi pušča za seboj praznino kot neogibno vprašanje o tem, kaj se dogaja s spominom v najbolj preprostem smislu te besede, t.j. spominom kot sposobnostjo hranjenja in zbiranja informacij: je slednji dokazal, da je jezik tako plastična struktura, ki se oblikuje v notranjosti organizma, pri čemer strukturacija okolja sama po sebi ne more ničesar vtisniti v spomin. Govor primerja z organom in pristavlja, da kognitivnih struktur ne moremo izvajati iz telesnih organov: »Psihične funkcije in telesni organi so genetsko določeni, četudi je za njihov razvoj nujna interakcija z okoljem.« (N. Chom-sky, Theories du langage et theories de 1’ apprentissage, 1979). Iz tega lahko izvedemo vsaj tri sklepe: 1) vsak program je relativno avtonomen v razmerju do drugih programov - med njimi ni nobene hierhije; 2) gre za veliko avtonomijo med fiziološkimi in kognitivnimi programi na eni strani, in psihičnimi dejavnostmi na drugi; in 3) za uresničevanje fizioloških in »Velika noga« ali strašna moč kibernetične imaginacije (NS) nokrvno« psihično življenje. Skratka, paradoks psihoanalitične resnice se povnanja ravno pri spominu, saj je v svo- Vendar je v svojem t.i. nevrofiziološkem obdobju preučeval pomnenje znotraj psihoe-konomskih razsežnosti, pač »Realno« se torej v Lacanovem smislu ne izraža v kakem izoliranem somatskem področju, temveč ravno znotraj njegovih odnosov s procesi integracije ali dezintegracije osnovnih funkcij na ravni centralnega živčevja. Za cerebralno integracijo je namreč značilno, da usmerja adaptivne dovršitve obnašanja in odnosnosti skozi celo življenje. jih osnovnih potezah nasprotna tako pravnemu kot ustaljenemu pojmovanju resničnosti. Sekundarni procesi, značilni za predzavedno, se kakor je to počel na vseh področjih »znanstvene psihologije«; s pristopom, ki ga kasneje ni več razvijal. Zato nekateri današnji psihoanalitiki, spominjanje datumov, besed, navad, vizualnih podob, glasbe, številk in matematičnih simbolov ali dogodkov. Po vsej priliki nimamo nobene mnestične teorije o sposobnostih ali nesposobnostih, čeprav se marsikateri psihoanalitiki niso izogibali »strokovnih in poznavalskih« posegov v procese izobraževanja. Ti posegi lahko samo podpihujejo neskončne razprave med izvedenci, še posebej med psihiatri, pediatri in psihoanalitiki, da o zlorabah stroke niti ne govorimo. Smer iz pričujoče zadrege je pred poldrugim desetletjem nakazala slovita razprava J. Piaget - N. Chomsky, v kateri kognitivnih postopkov učenja ni nujna podpora v psihičnem razvoju in libidu. Kognitivna ontogeneza torej lahko doseže svoj razvoj tudi brez libida, kar preprosto pomeni, da ima vsak program dovolj energije za svojo realizacijo. Ce pa hočemo strniti sedanje biomedicinske poglede na spomin z moderno psihoanalizo, potem moramo uporabiti tudi naslednje pojme: pomnenje, učenje in program. Vsaka izmed teh regulacij mora vsebovati svoj analogni del v centralnem živčnem sistemu, ki zagotavlja povezave med centrom in periferijo. Da bi celoten sistem dosegel fun- kcionalno zrelost, mora sleherna regulacija skozi proces učenja, ki je zasnovano na neposrednih povezavah z okoljem, pri čemer naj bodo posamezne faze določene s programom. Celo sama koordinacija osnovnih programov na ravni centralnega živčnega sistema mora skozi program in učenje. In končno, tudi integracija vseh koordinacijskih funkcij na različnih nivojih živčevja (hipotalamus-hipofi-za, limbični sistem, korteks) poteka samo z učenjem in programiranjem. V pričujoči, zadnji del programa je praviloma zapisana individualna biološka zgodovina vsakega človeka. Sintetiziranje psihoanalitične in biomedicinske teorije spomina je torej mogoče samo na tej ravni, nikakor pa ne tudi v osnovnih programih. Psihične dejavnosti, oblikovanje spomina in beleženje psihične zgodovine so samo psihoanalitični pogledi na procese integracije bioloških funkcij na različnih nivojih centralnega živčnega sistema. Kajti psihična zgodovina je povezana z »zgodbo« centralnega živčevja; psihoa-fektivna ontogeneza pa s procesom integracije v tem centru. In narobe, dekompenzacije ali psihične destrukcije navadno spremlja homologna in retrogradna dezorganizacija procesov integracije v centralnem živčnem sistemu. Po tej razlagi, spomina ni mogoče razumeti kot kopičenje informacij v nekakšnem biološkem »skladišču«, ampak zgolj kot psihično-biolosko zgodovinsko snov, ki se razvija do konca življenja. »Realno« se torej v Lacanovem smislu ne izraža v kakem izoliranem somatskem področju, temveč ravno znotraj njegovih odnosov s procesi integracije ali dezintegracije osnovnih funkcij na ravni centralnega živčevja. Za cerebralno integracijo je namreč značilno, da usmerja adaptivne dovršitve obnašanja in odnosnosti skozi celo življenje. Pred sklepom naj še enkrat poudarim, da v psihoanalitičnem in kliničnem pogledu procesi integracije ali dezintegracije ne začenjajo z naključnimi dogodki s patogeno okolico, kot bi lahko domnevali samo na osnovi biološkega in medicinskega raziskovanja. Kajti organizacijskim procesom spomina, pozabe in individualne zgodovine dodajajo ritem samo tisti dogodki, ki se pojavljajo med subjektom in objektom njegove ljubezni. Torej tam, kjer biomedicina dosega svoje meje pri razlagah integracij in dezintegracij, t.j. življenja in smrti, psihoanalitiki predlagajo pojasnilo na ravni posameznika. Vse te premike, celotno gibanje, namreč uravnavajo odnosi do »drugega« in izmenjave z okoljem. Individualni spomin in zgodovina imata končni smisel v tem, da povezujeta človeka s človekom, nato pa še množico z okoljem. Človek je vendarle družbeno bitje, kar nakazuje slabost moderne biomedicine, kjer Se vedno prevladujejo prepričanja, češ da ta relacija ni dovolj pomembna. Branko Ziherl ___PRED 50 LETI JE ZORA PERELLO UMRLA V NACISTIČNEM TABORIŠČU Na rađjsMh valovih Na Radiu Trst A je preteklo soboto stekla v eter prva od trinajstih oddaj, posvečenih Zori Perello-Godi-na, eni najbolj zaslužnih tržaških Slovenk, močno aktivni v osvobodilnem boju, predani idealom svobode, miru, pa tudi boju za pravice slovenskega naroda. Oddaje, ki bodo na programu vsako soboto ob 18. uri (ponovitev oddaj pa v nedeljo ob 14.10) je pripravila Lida Turk, dolgoletna urednica kulturnih oddaj na radiu Trst A. Zamislila in zapisala jih je v obliki odlomkov iz njenega življenja z mamo iz šolskih let, njeno vključitev v politično dogajanje, številne aretacije, konfina-cijo v kraju Pollenzo v pokrajini Macerata, policijsko nadzorstvo, prijateljstvo s Finkom Tomažičem, Vojko Smuč in drugimi, poroko v partizanih s komisarjem brkinske čete Vojom Godino, nato še zadnjo aretacijo 24. oktobra 1944 v Ul. Udine v Trstu in konec novembra odhod v taborišče smrti Raven-sbriick, kjer je 21. februarja 1945 podlegla težki bolezni in mukam. Skozi 13 oddaj bodo o Zori, njeni materi, o tistih, ki so Zoro pobliže poznali in spremljali njeno usodo do konca, spregovorili nekateri igralci in igralke SSG v Trstu (Zoro bo interpretirala Maja Blagovič, mamo pa Miranda Caharija); še drugi bodo dajali svoj glas ostalim protagonistom. »Želela sem s svojimi oddajami prikazati življenje mlade tržaške Slovenke, ki se je morala v tistih težkih trenutkih odločati predvsem, da bo ostala Slovenka, nato pa sprejeti odločen boj proti nacizmu in fašizmu, ki je postavljal njeno in življenje drugih dnevno na kocko.« Zora ni doživela svobode. Tam daleč v Ravensbriicku jo je dohitela smrt. Pa je vendarle prav, da ji avtorica Lida Turk preko naše tržaške radijske postaje posveča niz oddaj, ki se prepletajo s spomini, odlomki iz njenega življenja, z datumi aretacij, o življenju v zaporu, s pismi možu in še z zadnjimi spomini na njeno tragično smrt. Neva LukeS bil na dlani in pogovori med mladimi, ki so imeli za sabo že različne izkušnje, srečevanja s starejšimi narodno-politični-mi delavci, so rojevali sadove. Napolnila se je z novo generacijo vrzel, ki so jo za sabo pustili tisti, ki so odšli prostovoljno ali prisilno. Kot že v dvajsetih letih, ob času ustanavljanja mladinskih društev, je tudi zdaj Roman Pahor skušal organizirati ta potencial v neko urejeno skupino. Zora se je v tem času vključevala v razne skupine predvsem v mladinsko. V Trstu je bilo tedaj med Slovenci razgibano, kljub temu, da se je vse odvijalo v ilegali. Jeseni 1938 se je vrnil v Trst Finko Tomažič. Zora (Alba) Perello se je rodila 14. maja 1922 v Trstu. Oče Antonio je prišel v Trst iz Reggia Calabrie po prvi svetovni vojni, mati Pavla Kocijančič, je bila doma iz Velikih Loč pri Materiji. Oba sta šivala v krojač-nici Beltrame. Po Zorinem rojstvu je mati Pavla šivala doma. Stanovali so na Trgu Santa Caterina (zdaj Piazza Silvio Benco), kmalu so se preselili v Skedenj, kjer so živeli v isti hiši z družino Lipovec. Zora je začela obiskovati Ciril-Me-todovo šolo pri Sv. Jakobu, dokler je niso zaprli jeseni 1930. Iz 1. nadaljevanja Ko je dovršila drugi razred, so fašisti zaprli Ciril-Metodovo šolo in jo imenovali gadje gnezdo. Po šolski maši so vsem vrnili dokumente. Ni bilo mogoče zadržati solz. Dobri ravnatelj Cok je tolažil starše: »Ne jočite, ne jočite, vse bo še dobro. Tudi nam bo zasijalo sonce svobode.« Iz 2. nadaljevanja (Na stari policiji) Ta hiša je bila stara in skromna, a po svoje imenitna. Tu so prej živeli Sirokovi, ko je bil stari gospod Širok še ravnatelj Ciril-Metodove šole. V tej hiši je bival tudi Ivan Cankar, ko je prišel v Trst in je obiskal Karla in Alberta Široka. Ob nedeljah so se šentjakobska gostilniška omizja, sorodstva in prijateljstva združila v cerkvi za slovensko mašo. Prihajali so Slovenci tudi iz mesta; s spoštovanjem in neprikritim ponosom so gledali gor na prižnico, ko je po cerkvi zazvenela stroga beseda kateheta Omerze, župnega upravitelja, ki je teden za tednom romal na komisariat v Ulico Vespucci na zagovor. Zvečer so se moški z Jadranovega vrta umaknih v gostilno. Se živ je bil spomin na dan, ko so fašisti zasedli dvorano delavskega konzumnega društva. Ob kozarcu vina so obujali spomine na čas, ko so imeli pri sv. Jakobu čitalnico, zbor Kolo, hazeno, spominjali so se raznih učiteljev, ki so se vključili v kulturno življenje okraja in ki so bili zdaj bogve kje. Vsi so šli! Besede so zamrle, potem se je tiho, prav tiho oglasila pesem okrog miz. Zora je obiskovala klasično gimnazijo Dante Alighieri. Pristopila je k šentjakobskemu cerkvenemu in narodnemu zboru. Imela je zelo lep glas. Začela je obiskovati tudi tečaje slovenščine v Ulici Battisti, ki jih je vodil prof. Josip Kosovel. Iz 3. nadaljevanja (Dekle temnih las) Dvakrat tedensko je prof. Kosovel govoril mladim o slovenski književnosti in popravljal slovenske naloge, da je bilo vse rdeče na zvezkih. Učil je tudi skupino mladih, ki so bili že zaposleni. Ti so imeli posebej učne ure. Zora je tu spoznala Danico Tomažič, ki je bila vedno lepo oblečena, njen oče je imel bife zraven borzne palače. Spoznala je tudi Smučevi dekleti, Vojko in Tatjano. Prijateljstvo z Vojko, ki ji je bila po letih bližja, je bilo zanjo pomembno. Vojka in Zora - postali sta neraz-dmžljiva dvojica. Sola se je preselila v Ulico San Francesco, kjer so najeli na ime Zorka Ščuke veliko stanovanje. Tu so bili prostori za tečaje, za predavanja, nastope in plese. Bil je to pisan primerek razvejane slovenske prisotnosti v Trstu in na Primorskem. Srečanja in večeri so dobivali večji in globlji pomen. Vzgojni moment v narodnem duhu je Iz 4. nadaljevanja (Poslednji izlet) Pinko je prinesel v družbo nov veter in odprl nove probleme. Pogovori med mladimi so dobili novo dimenzijo in izkristalizirali so se različni pogledi. Bil je tovariški in sproščen do nekaterih, do drugih nekoliko zafrkljiv, pred starejšimi, ki so bili do mladih včasih pokroviteljski, ni bil prav nič v zadregi. Družba se je zdaj razdelila na skupine in skupinice. Zora se je v tem času, pod Pinko-vim vodstvom povezala z delavsko mladino in italijanskimi študenti pri Sv. Jakobu. Iz 5. nadaljevanja (Vzlet jastreba) Prišel je maj, pisalo se je leto 1940; a zdaj ni bil več čas izletov, morda le skrivnih sestankov, resnih pogovorov. Oblaki so se vedno bolj zgrinjali nad Primorsko. In jastreb je že razpel krila, da bi kavsnil med mlade, razpršil skupine in skupinice. Nekateri še pomladne sapice niso zadihali. Po množičnih aretacijah, ki so se vrstile od marca do poletja 1940, so septembra prišla na vrsto dekleta in žene. 5. septembra so Zoro aretirali v Gradišču v Brkinih na tetinem domu. Zoro so zaprli v jezuitski zapor. Tam je bilo še veliko slovenskih deklet. Zaprta je bila skoro sedem mesecev. Potem se je vrnila domov na staro policijo, obsojena na dve leti policijskega nadzorstva. Aprila 1941 Zoro ponovno aretirajo in zaprejo v jezuitski zapor. Kmalu jo odpeljejo v konfinacijo v Pollenzo (pokrajina Macerata). Tu so še Zorka Kosmina Kosovel, Zora Ivančič, Danica Tomažič, še druge Slovenke in več Angležinj, predvsem žen diplomatov. Potovanje v Pollenzo in življenje v konfinaciji lahko opišemo predvsem s pomočjo številnih pisem, ki jih je pisala gospa Kosovel možu prof. Josipu in sinu Sašku. O Zori Perello je pisala tudi v spominskem zapisu (za Pd). 27. junija 1941 se je Zora Perello vrnila domov v Trstu. Avgusta je potrkal na vrata »na stari policiji« pri Sv. Jakobu Oskar Kovačič. Predstavil se je kot Toni, Tonči piše mati Pavla. Iz 7. nadaljevanja (Tiha kolednica) Pred drugim procesom 1941 Proglas Slovencev: Fašistični režim pripravlja nov zločin nad slovenskim narodom na Primorskem. Tretjega decembra se bo začela raz- Skupina tržaških deklet leta 1938 na izletu in nastopu v Idriji. Zora je tretja z leve. prava proti 60-im Slovencem, ki niso zakrivili drugega, kakor to, da so ostali zvesti svojemu narodu in Qa niso klonili pred terorjem, ki ga 'z' vajajo fašistični mogotci nad vsem delovnim ljudstvom.. Zora obesi letak na kvesturi. Letaki so po celem Trstu in tudi okrog sodišča. Proces se konča z ustrelitvijo pe' tih na Opčinah. Zoro to strahovito prizadene. 17. decembra Zoro ponovno aretirajo, tokrat kar v šoli. Mati Pavla je hitela tja, da jo vidi. preden jo ponovno zaprejo. Iz 7. nadaljevanja: Pavla: Pred vhodom liceja Dante je stal policijski avto. Šolska vrata 50 bila odprta in ravno tedaj se je prnja' zala na stopnišču Zora z agenti. Bit je tako lepa, a njen pogled je bil trd. Začela se je tretja postaja križeve ga pota. ,. 24. januarja 1942 aretirajo tudi Vojko Smuč in vso njeno družino. Starše kmalu izpustijo. Vojko 0 koncu maja odpeljejo v konfinacijo v Florenco. Sestra in starši jo P° slednjikrat vidijo na tržaški želez niški postaji. Junija Zora sporoči ®3 teri, da jo bodo odpeljali v Rim na proces. Iz 8. nadaljevanja: (Vlak za Ri^ Pošlje listek materi (v kruhu) Zora: Sla bom v Rim na proces-Obtožujejo me intenzivne Pr°Pav gandne dejavnosti in prevratnistva sodelovanju z oboroženimi tolpam • Preiskovalni sodnik, ki je prišel iz Rima, mi je rekel: Come uomo V1 ammiro, ma come giudice devo o ferirvi al Tribunale speciale per ,a difesa dello stato. Voi siete irriduci bile. Zoro odpeljejo v Rim septembra 1942. Tri dni pred procesom gre 1113 ti Pavla v Rim. Iz 8. nadaljevanja: Pavla: Ko sem bila tretji dan v K1 mu, se je vršil proces. Čakala sem pred vrati ječe. Dva karabinjerja s a jo uklenjeno spremljala naravnost zaprt voz, ki je čakal na vogalu, da J peljejo na sodišče. V uklonjeni^ rokah je držala paketič s hrano, da J ponudi tovarišem, tudi cigarete, prvi dan me je prosila, naj jih ^ pim. Uspelo mi jih je izročiti s vezo, da so bonboni, vedno je skrtKr la za tovariše. Zora je obsojena na 13 let zaPPj) a je zadovoljna, ker meni, da bo i fašizma kmalu konec. PRED 50 LETI JE ZORA PERELLO UMRLA V NACISTIČNEM TABORIŠČU Spomin na Zoro Prvo srečanje Petdeset let je minilo od Zorine Stncti v nacističnem taborišču, v meni j38 ie vedno živ spomin na to lepo češko dekle, s katero sva skupaj s sejo Vojko in drugimi našimi mla-tnkami in mladinci preživeli toliko 0ePozabnih dnevov in mesecev naše ledosti. Vsaj s tremi utrinki iz našega kupnega življenja in prijateljevanja bi ob/6 spomniti ob tej žalostni , ^ora je opravila dva razreda sloven-e Ciril-Metodove Sole pri Sv. Jakobu P° njeni ukinitvi dva razreda italijanske 6 Pri Sv. Jakobu, kjer je živela, potem eno leto v Nemčiji in nato gimnazijo ^niestu. Pri Sv. Jakobu je pela v cerkve-ern pevskem zboru. Imela je zelo lep Bas. V središču mesta v Ul. Battisti, PIav nasproti nase trgovine, je v hiši Pr°f. Volka delovala zasebna Sola »Gali-0 Galilei« in na njej je poučeval slo-enščino prof. Jože Kosovel. Prav v tej la nV ^atero )e mene in Vojko pripelja-rianica Tomažičeva, Pinova sestra, eirt prvič videla in spoznala Zoro. Ne eni kako toda z Vojko sta se takoj ujeli sta odtlej postali in ostali vse do pri- silne in tudi tragične ločitve, neločljivi prijateljici in sodelavki. Najino prijateljstvo z Zoro se ni omejevalo samo na obiskovanje slovenske Sole v Ul. Battisti, ali pa potem na seCevanju v shajaliSCu slovenske Študentovske mladine v Ul. Sv. Frančiška v SCukovi enonadstropni hiši. Zora se je udeleževala tudi naših prireditev in predvsem izletov v bližnjo in bolj oddaljeno tržaško okolico in na bližnje planine, kjer je v veseli družbi vsakokrat zadonel njen glas. Preko naju se je vključila tudi v najino družbo italijanskih prijateljev. Se danes hranim mnoge fotografije s teh izletov in srečevanj in skoraj na vseh je tudi Zora. Pogosto je Zora prihajala na naš dom v Ul. Gin-nastica. Imeli smo klavir in Ce sva nanj kaj zaigrali Vojka ali jaz, ali pa tudi Zora sama, je vedno zraven zapela. Skupaj smo hodile tudi na kopanje v Grijan in se tam srečevale z drugimi ali na obiske v PadriCe k Veroniki, ki nam je dobavljala mleko, nam prala rjuhe in nas imela zelo rada. Vse to je trajalo nekako tja do druge polovice leta 1940, ko so se zaCele prve aretacije. Zadnja srečanja in nikoli več Zora Perello na gmajni pri Bazovici leta 1939 Po Zorinem povratku iz konfinacije sta se z Vojko spet vključili v ilegalno delo v okviru Osvobodilne fronte. Zora je bila glavna zaupnica ustanovitelja OF v Trstu Oskarja Kovačiča in je odgovarjala za Sv. Jakob. Na nas dom v Ul. Ginnastica je Oskarja pripeljala prav Zora in ga seznanila z Vojko in našo družino. Ves Cas ilegale je bila Zora tesno povezana z Vojko in skupaj smo sodelovali tudi v nekaterih akcijah, predvsem pri širjenju literature. Potem so prišle nove aretat-cije. Se pred izrekom razsodbe na drugem tržaškem procesu proti Pinu Tomažiču in drugim, je bila v tem valu aretacij poleg drugih ponovno aretirana tudi Zora. Ce se dobro spominjam so jo aretirali kar v šolskih klopeh. Iz nam vsem dobro znanih zaporov Na radijskih valovih k 8. nadaljevanja: Dnt aVlai ^oCi^ sva se’ pozdravili, kot da bi Zorka morala od-W. °Vati v kako dobro službo. Niti ena žalostna beseda ni Prišla iz njenih ust. ži p? zaPrei° v ženski zapor v Perugio. Podroben opis J fienja v tem zaporu dolgujemo senatorki Mariji BernetiC -je 'f11113’ ki ie v tej ječi preživela tri leta in pol. Svoje spomine » e|a 1981 posredovala poslušalcem radia Trst A za oddajo trikova srečanja. tev ° Padcu faSizma in po intenzivnih pogajanjih za izpusti-n Političnih kaznjenk, ki so se vršila tudi v zaporu, je Mari-jgjOtnetiC prišla domov septembra 1943, medtem ko je mo-1q 4 ^°ra 2 nokaterimi tovarišicami ostati v Perugi. Tam je bi-l9že veliko Jugoslovank (Hrvatic). Preden je Zora decembra na 3 zapustila zapor, so ji te tovarišice sešile majhen karto-st sPominski album. Vsaka ji je nekaj napisala: jz 9. nadaljevanja: £ragoj i miloj Zori! la vrijeme se poznajeva ali u za sve-to toliko si mi mi- se • .ka da te nikar neCe moči zaboraviti. Nadam se da Ceš 1 ti mene isto tako sjetiti mekar onih naših razgovora kroz tija M°ie Skrene želje poti u životu tvoja drugarica Ma-taglicic. Šibenik. jn ora se je vrnila decembra 1943 iz zapora v Perugi domov je bo UmaknHa v Brkine. Trst je bil pod Nemci. 8. marca 1944 vor'l Sprel'eta v partijo. Hodila je tudi v Trst. V Brkinih je gona] • na mitingih in se udeleževala raznih sestankov. Spoz-foco Albina Godino - Vojo komisarja Čete v Brkinih. Po-p a sta se 25. maja 1944. Sv .? Poroki srečanja niso bila pogosta. Vsak je moral po delT ^Iznostih. Poleti 1944 so Zoro poslali v Trst in ji do-te 13 organizacijske funkcije. Živela je pri teti v Rojanu, po-jj, ,7° je bila hiša pri Sv. Jakobu »na stari policiji« porušena o. bombnim napadom 10. junija. 2 4; oktobra 1944 Zoro so aretirali na Via Udine v Trstu. Van' ■86 ie zadnja najhujša postaja. Zora je šla skozi zašliše-U[. la m mučenja. Najhujše je bilo v zloglasni Villi Triste v KorCl . Posgnardo. Potem je bila pri Jezuitih in nazadnje v °neju. Uspelo ji je poslati nekaj sporočil možu Voju. ako je Zora napisala v zadnjem pismu: ker r odpotujem v Nemčijo na žalost menda v taborišče, j Jste, ki so bile od nas dodeljene za delo so že odpotovale IttieT B^a Sem spet izPrašana na ss> tu Pa brez mučenja. Oa Seni Se Tazgovor z mamo, potolažena je. bih ape^ad so jo v Nemčijo v taborišče Ravensbriick. Tu so Trz Se Slovenke. Najbližja ji je bila Gabrijela Družina, acanka, z ilegalnim imenom Rajka, go °ra Je umrla v Ravensbriicku 21. februarja 1945. Mati doista 1 sprejeti tega dejstva in jo je Čakala. 25. julija 1945 (Jo ®a.ri Pavla in mož Vojo objavili osmrtnico v Primorskem snnZ,- u' Mati je Se dolgo živela v Gradišču pri Materiji - od Pominov na ljubečo hčerko. °skrb' 3 86 ^et prerivela ljubljeno hčerko ob ljubeči sja 1 nečakinje Marice, ki je živela z njo v Gradišču, s katero dani-6v ^ za dnem pogovarjali o Zori. Obiskovali so jo nek-Pote' . in! tovariši in tudi Vojo, ki je živel do 1950 v Trstu, p * J® bd premeščen v Ljubljano. Mama Pavla je umrla nekaj leti v Gradišču, Vojo pa 11.9.1989. Z Zoro pri Jezuitih Val aretacij poleti 1940, ko se je Italija že pripravljala na vdor v Jugoslavijo, je zajel veliko naših tržaških slovenskih fantov in deklet. Z Vojko sva bili aretirani 5. septembra in istega dne so poleg drugih aretirali tudi Zoro. Iskali so jo na domu pri Sv. Jakobu, ker pa je ni bilo doma, so jo šli iskat na dom njene matere v Gradišču in jo tam tudi prijeli. S sestro sva po zaslišanju že bili v zaporu pri Jezuitih, ko so se odprla vrata in je vstopila Zora. Ne vem ali sva bili z Vojko ob tem nenadejanem srečanju bolj presenečeni ali veseli. Spominjam se, da sem vzkliknila: »O Zora, tudi ti tukaj?« V celici potem nismo bile skupaj, smo pa se srečevale ob urah »na zraku«, ko smo tudi pele in plesale kolo »suor» Linda je mislila, da smo plesale »rin- garaja« in se je navduševala in je celo sama zaplesala z nami. Včasih nam je »suor« Giustina dovolila, da smo prijateljice lahko Sle v celico k Danici, kjer nam je Danica brala pisma, ki jih ji je pošiljal mož Stanko iz Koro-nea. Takrat si še nismo delale nobenih posebnih skrbi, še največ nas je skrbelo kako se počutijo naši starši in kako doživljajo nase zaporništvo. Spominjam se tudi, da je tako kot druge mame prihajala na govorilne ure v zapor tudi Zorina mama, potem pa smo si pripovedovale kaj je povedala ena ali druga. V zaporu je bila tudi kapela, kamor je prihajal maševat neki kapuciran. Pri masi smo pele in vedno je spet izstopal Zorin glas, ob prijetnih glasovih Olge Banove, Pine Dole-sove, Ive Bucikove in drugih. Včasih je Zora kaj zaigrala tu- di na harmonij. Našega petja so se najbolj veselile zaporniške nune. Se posebno vesele so bile, ko smo z Zoro na čelu zapele, ko nas je obiskal takratni škof Santin. To naše zaporniško življenje, enolično dan za dnem, je trajalo do februarja 1941, ko so nas po skupinah izpuščali, naju z Vojko nekaj dni prej kot druge. V zaporu je ostala samo še Marija Ur-bančičeva, ki je konec leta prišla na drugi tržaški proces, in še nekatere sorodnice obsojeni na tem procesu. Zoro, ki je bila po izpustitvi pod strogim policijskim nadzorom, so čez dva meseca spet aretirali in skupaj z Zoro Kosovelovo in Zoro Ivančičevo poslali v konfina-cijo v Pollenzo. Naključje, vse tri so bile Zore. Gez kake tri mesece so Zoro izpustili in vrnila se je v Trst. pri Jezuitih so jo odpeljali v Rim in tam obsodili na 13 let zapora. Zaprta je bila v Perugii do kapitulacije Italije, moja sestra Vojka pa je bila medtem že v konfinaciji v Južni Italiji. Po vrnitvi v Trst je Zora odšla na partizansko območje v Brkine, s posebnimi nalogami pa se je občasno vračala tudi v Trst? Ob vsakem prihodu se je pojavila tudi v naši trgovini na ul. C. Battisti in spraševala po Vojki. Tako tudi ob svojem zadnjem in usodnem prihodu. Spominjam se, kot bi bilo danes, ko jih je moja mama bolj zaskrbljena kot presenečena rekla: »Zora, kaj pa delaš tukaj, saj veš, da je nevarno, da te poznajo in lahko pri-merjo...» Zora je odgovorila: »Vem, vem, saj grem takoj nazaj...«. Takrat sem jo poslednjič videla in z njo govorila. Ze naslednji dan je bil zanjo usoden. Ko se je iz Rojana, kjer je stanovala, saj je bila hiša pri Sv. Jakobu, kjer je prej bivala, bombardirana, so jo zasledovali in na Ul. Udine 24. oktobra 1944 aretirali ter nato decembra odpeljali v nacistično koncentracijsko taborišče v Ravensbmecku, kjer se je 21. februarja 1945 sklenila njena kratka a intenzivna življenjska pot. Se kar nekaj nas je živih, ki smo jo poznale, ji bile prijateljice, skupaj živele mlada brezskrbna leta in potem kruti vojni Cas. Petdeset in veC let je preteklo. Večkrat mislim na tista leta in na usodo tolikih mladih deklet in fantov, ki niso preživeli vojne. Pogosto se tudi sprašujem: »Bi brez njihove žrtve imeli kar imamo in kar imajo današnji rodovi, pa Čeprav Cas, ki ga živimo, res ni spodbuden?« Se tega dovolj zavedamo? Na Zoro se je spominjala Tatjana Šmuc-Koren NASI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO 2 0 Nedelja, 19. januarja 1995 NEDELJSKE TEME PREDSTAVLJA SE CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA Boljunski učenci Beli teden bol j unskih učencev Ze vec dni smo nestrpno pričakovali dan odhoda na Pian-cavallo. In končno je bil ta tako pričakovani dan pred nami V nedeljo zjutraj smo se vsi zbrali na trgu v Boljuncu. Avtobus nas je že pričakoval. Mamice in oCetje so nam pomagali zložiti kovčke in smučke v avtobus. Vstopili smo. Se zadnji pozdrav starSem in že smo odpotovah. Med vožnjo smo se pogovarjali, gledali okolje, peli in komaj Čakali, kdaj bomo zagledali prvi sneg. ZaCeh smo se vzpenjati na hrib. Zaradi ovinkov jo je marsikomu izmed nas zagodel želodček. In končno -prvi sneg. Vedno veC ga je bilo. Nazadnje nas je avtobus pripeljal pred hotel Park. Učitelji so nam dodelili sobe. Popoldne smo odšli na smuCiSCe. Tu so nas razdelili v razne skupine. Tako porazdeljeni smo ostali cel teden. Beh teden je kmalu minil in morali smo se vrniti domov. Vsi pa smo si zaželeh, da bi se zimovanja udeležili tudi naslednje leto. Učenci COS Frana Venturinija % Mg Š-M m m.m' M Ll jjijp / J Peter Sosič, 2. razred Sneg in igre SMUČARSKO TEKMOVANJE V petek zjutraj smo imeli smučarske tekme. Vsak v svoji skupini smo pričakovali začetek tekmovanj. Z mano v skupini je bil tudi moj brat Dejan. Jaz sem štartal s Številko 41. Nisem se nič bal. Spustil sem se po progi in dospel do cilja. Po tekmah je sledilo nagrajevanje. Zasedel sem šesto mesto, moj brat pa sedmo. Upam, da se bom prihodnje leto uvrstil med prvimi. Alan Mahne Kalin, 3. razred HIŠA IZ KOCK Pozimi, ko sem doma, se igram z le-go-kockami. Sama sem sestavila hišo. Hiša je imela dve nadstropji in sto- pnišče. Dolgo časa sem se z njo igrala. Vedno se zelo rada igram z lego-kockami. Katja Bratos, 2. razred SNEŽENI M02 Sneženega moža smo naredili/ in topel Caj spili. / Cmi kos je priletel/in mu korenček snel. / Sneženi mož se je ujezil/ in kosa ulovil. Urška Ota, 2. razred NA SNEGU Snežinke padajo z neba, / jaz pa se grejem lepo doma./ Rad bi se s smučkami spustil, / da bi prijatelja čimprej ulovil./ Na snegu rad bi se igral, / da potem bi se smejal. Matjaž Romano, 2. razred Zaspana muca Snežena pesem V Piancavallu vseh Sest dni,/ smucali smo brez skrbi./ Z vlečnico smo se peljali/ in prav glasno se smejali./ Ker ponoči je snežilo,/ vso naravo je prekrilo./ SreCno smo domov prišli,/ zadovoljni, zdravi vsi. Mateja Košuta, 3. razred Zimske igre Ko sem bil v Avstriji s svojim prijateljem, sva vzela dve kepi snega in začela delati sneženega moža. V kratkem času sva ga dokončala. Na glavo sem mu dal igle borovca za lase in v roko metlo. Moj prijatelj Jakopo je poiskal vejo, koren in kamenčka. Kamenčka je dal za oči, vejo je dal za usta in koren za nos. Sneženi mož je bil zelo lep. Gabrijel Ota, 2. raz. Zimsko delo Jaz in moj oče sekava ' in žagava drva, ker imamo doma peč. Drva spravljava v drvarnico. Pri delu si pomagava z žago in sekačem. Ko končava z delom, pospraviva vse električno orodje v hlev. Mama mi nato pripravi čaj, ki ga zelo rad spijem. Matjaž Mihalič, 2. razred Golobi Manuel Plsacco, 1 ■ razredi Psiček na trati Kevin Segulln, 1. ci tekma m FLZ Verena Zeriul, 1. razred Kako sem si na Piancavallu prvič nataknil smuči pod noge Komaj sem pričakoval, kdaj si bom lahko prvič nadel smuči. Učitelj Massimo nas je že prvi dan peljal z ročno vlečnico. Ko sem prišel na vrh, sem se zelo bal. Toda posnemal sem učitelja in srečno prispel po progi navzdol. Naslednji dan nas je vlečnica pripeljala še više. Tokrat je šlo že bolje. Nekajkrat sem padel, a se takoj spet dvignil in nadaljeval s smučanjem. Tako sem se tudi jaz naučil smučati. Marko Pettirosso, 3. razred Letos sem šel prvič na zimovanje na Pianca-vallo. Bivali smo v »Park hotel Miramonti«. S svojimi sošolci sem spal v petem nadstropju, v sobi 504. Prvi dan nas je smučarski učitelj razdelil po skupinah. Tako razdeljeni smo smučali cel teden. Zadnji dan, v petek zjutraj, so se vršila tekmovanja. Ze zjutraj smo se zbrali na smučišču. Učitelji so pripravljali progo. Med nočjo je zapadel nov sneg, zato je bila proga lepša. Startal sem š številko 113. Med svojim tekmovanjem sem se potrudil, da bi čimbolje smučal. Med nagrajevanjem, ko je učitelj poklical mojo skupino, si nisem pričakoval, da sem zasedel 1. mesto. Bil sem zelo zadovoljen in ponosen, ker ta je bila moja prva zmaga. Aljoša Ota, 4,razred Po gozdni poti smo kar skakali— Predzadnji dan smo smučali in smučali. Učite!) nam je pokazal, kako bomo šli z vlečnico-Najprej smo poskusili na lažji, potem pa na večji. V skupini sem bila z vrstniki drugih šoj-Med temi je bil tudi sin učiteljice Elene. Z učiteljem smo smučali tudi po gozdni poti, kjer smo skakali s smučkami. Mi smo smučali preo učiteljem. Zadnji dan smo tudi tekmovali- Startala sem s številko 18. Najprej smo prosto smučah, da smo se ogreli, nato pa z učiteljeiu-Vsi smo se bali, ker smo prvič tekmovali. Me tekmo sem se bala, da bi padla. K sreči pa sem dospela do cilja. Zasedla sem tretje mesto. Zadovoljna sem bila in srečna, ker nisem pričako vala, da bom dobila medaljo. Zadovoljna sem bila tudi, ker smo se vračali domov. Roberta Skerlavaj, 4. razre NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. januarja 1995 2 FRANA VENTURINIJA IZ BOLJUNCA na zimovanju NASI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Obujanje spominov na Piancavallo Končno smo se tudi mi, učenci 5. razreda udeležili zimovanja na Piancavallu. Pred božičnimi počitnicami so nam učiteljice sporočile, da bomo sli na smučanje. Bili smo zelo veseli in nestrpno Steli dneve do odhoda. Za nekatere od nas je bilo prvič, da so stopili na smučke. Vožnja v avtobusu je bila prijetna in vesela, Prepevali smo, pravili smesnice in poslušali muziko. Voznik nas je opozarjal, da moramo sedeti. Ker je bila pot dolga in polna ovinkov, so se nekateri počutili slabo, vendar, ko so videli sneg, so takoj ozdraveli. V hotelu smo potrpežljivo čakali na ključe naših sob in popoldne smo se končno odpravili na smučišča. Dnevi na snegu so hitro minevali. Vsaki dan smo smučali, bo pa je bilo megleno in deževno smo hodili v vas in kupovali spominčke. Z učitelji smo se dobro razumeli. Z nami so smučali, se igrali in drsali po ledu. Na žalost pa si je učiteljica Danila zlomila nogo, tako, da je vse dneve Preživela v sobi. Vsak dan smo jo obiskali in ji Pripovedovali nase smučarske dogodivščine. Zvečer smo igrali na karte in biljard. Bili smo tudi v igralnici, kjer smo se igrali z video igrami. Učitelji so pripravili igre na snegu, tekmovali smo v poligonu, skakali čez ovire, se plazili in tekli. Bilo je smešno, ker smo Padali v sneg. Na koncu smo se vrgli v sneg in se kotalili. Zadnji dan smo pripravili prtljago in se žalostno poslovili od Pian- cavalla s pesmijo »Kaj bo zdaj«. Saj je lepSe smučati, kakor sedeti v šoli, pisati kontrolke in računati. Učenci 5. razreda: Martina Koren, Nataša Zeriul, Dean Mahne Kalin, Marco Coletta, Alen Scroccaro. Žoga iz kock Pozimi, ko se vrnem domov iz šole, grem v svojo sobo. Tam se igram z lego kockami. Z njimi sestavim čudno žogo. Včasih zgradim tudi vesoljsko ladjo. S tema igračama se zabavam do večera. Peter Sosič, 2. razred Želvice spijo »Zabavanje« na sedežnici Moje ŽELvice Sara Conestabo, 1. razred Na zimovanju sem se počutil lepo. Spoznal sem veliko novih prijateljev. Najlepši dan je bil zame četrtek, z Nikolajem sva se zabavala na sedežnici. Sprva se je Nikolaj bal, ker se je prvič peljal s sedežnico. Sedel je z mano. Na sedežnici sva se zabavala tako, da sva nagajala tistim, ki so sedeli pred nama. Kričala sva, da bodo padli, oni pa so se obračali in so se jezili na nas. Na sedežnici je bilo mrzlo. Pihal je hladen veter. Hrib, ki se je dvigal nad nami, je bil zavit v gosto meglo. Sedežnica se je parkrat tudi ustavila, ker nekateri niso utegnili izstopiti. Dva neizkušena smučarja pa sta kar ostala na sedežu in se spet pripeljala nazaj. Ko sva jih zagledala, sva se zasmejala na ves glas. Dorjan Sancin, 4. razred Smučar Na Piancavallu Samuel Kralj, 1. razred PRED SPANJEM Na Piancavallu sem spal z Alanom in Markom. Z njima sem se po večerji igral v sobi. Prvi večer smo se domislili, da bi lahko bili kot rački Qui, Quo, Qua. Jaz sem bil Qui, Marko je bil Quo, Alan pa Qua. Skakali smo po posteljah in se strašili. Vsak večer smo igro zamenjali. Eden izmed nas je nekaj skril, druga dva pa sta morala iskati. Igrali smo se tudi na karte in Marko me je naučil igrati »njanjo«. Na Piancavallu je bilo zares lepo. Ivan Langella, 3. razred PIANCAVALLO Letos sem prvič šel na zimovanje s svojimi sošolci. Zimovali smo na Piancavallu v Park hotel Montecavallo. Spali smo v sobi 504 v petem nadstropju. Na zimovanju sem spoznal veliko novih prijateljev. Smučal sem v 8. skupini; bilo nas je enajst. Naš učitelj je bil Dario. Zadnji dan smo imeli tekmo. Startal sem s številko 129. Tekmovali smo v slalomu. Proga ni bila ravno najboljša. Dosegel sem 4. mesto. Drugič bo bolje. Robert Damin, 4. razred PIANCAVALLO V Piancavallo mi smo šli, / veselili smo se vsi./ Nestrpno pričakovali smo ta dan/ zdaj le prišel je na plan./ V Piancavallu gore so/ zasnežene in mrzle./ Na belih progah smučamo/ in bele kepe lučamo./ Tu smučati smo se učili/ in se tudi utrudili./ Dolgočasili se nismo, / napisali smo tudi pismo./ Zdaj pa vračamo domov se, / kajti teden se končal je./ Drugo leto upamo, da vrnemo se spet/ v ta magični zasneženi svet. Tjaša Križmnnčic, 4. razred Dve pesmi SMUČANJE V Piancavallu smo bili, / smučali smo vseh šest dni,/ vsako jutro hitro vsi/ nataknili smo si smuči. / Z vlečnico se v hrib povzpeli, / po progi v smuku dol zdrveli. / Učitelj Gianni vodil je, / na sedežnico prav vse./ Skakali čez hribčke vsi, / v koloni en, dva, tri! / Končno v petek domov smo prišli, / starše spet videli. Daša Žerjali, 3. razred NA SNEGU V Piancavallu bilo je lepo, / res, nikoli nikjer še tako!/ Podali smo se v sneg, / nato vsi planili v smeh./Na smučišča se podali,/ dol po bregu se spustili./ Smo snežaka naredili/ in spet v smeh smo vsi prasnili./ Piancavallo, snega, raj,/ spet se vrnemo v ta kraj! Nastasja Damin, 3. razred Naša šola je bila letos prvič na zimovanju Naša šola se je letos prvič udeležila zimovanja. S štirimi avtobusi smo dospeli v Piancavallo v nedeljo v popoldanskih urah. Po razdelitvi sob smo se zbrali na smučišču, kjer nas je smučarski učitelj razdelil po skupinah. Jaz sem bil vil. skupini. Vodila nas je učiteljica Silvija, ki je bila argentinka. Bila je simpatična in sposobna. Z njo smo šli tudi na sedežnico. V petek smo imeli tekmovanje. Startal sem s številko 89. Zasedel sem drugo mesto. Zelo sem ponosen na svojo medaljo. Upam, da se bomo prihodnje leto spet vrnili. Stefeno Mami, 4. razred Igra s psičkom Zimsko igranje Maja Ota, 1. razred Prvič na smučeh Ko sem si prvič nadela smuči, sem se zelo bala. Prve dni sploh nisem hotela na vlečnico. Učitelj Italo je bil zelo prijazen in potrpežljiv. Končno sem se opogumila. Opazovala sem učitelja in ga skušala posnemati. Srečno sem presmučala progo. Zadnji dan zjutraj so bile smučarske tekme. Sledilo je nagrajevanje. Ko sem slišala, da sem zasedla tretje mesto in dobila medaljo, skoraj nisem verjela. Bila pa sem zelo vesela, saj je bila to moja prva medalja. Karin Astrid Zobec, 3. razred Aljek Klun, 1. razred Smučarska Sola Letos sem bila prvič na zimovanju. Nikoli še nisem smučala. Prvi dan so nas otroke razdelili v skupine. Jaz sem bila v skupini začetnikov, ker sem prvič smučala. Ko sem obula gojzarje, so mi bili zelo težki in nerodni. Občutek sem imela, da se ne bom naučila smučati. Prvi dan sem s smučkami samo hodila v družbi drugih začetnikov. Našo skupino je vadil učitelj Massimo. Bil je simpatičen in potrpežljiv. Tretji dan nas je že postavil na vlečnico, da smo se lahko spuščali po progi. Zelo smo se zabavali in veselili. Zadnji dan smo vsi tekmovali. Monica Pissacco, 4. razred NEDELJSKE TEME POGOVOR Z DR. JANEZOM RUGLJEM Nedelja, 19. febraarja 1995 Prepričan v svoj prav Po četrt stoletja sporov zaradi svoje metode ni več pripravljen na kompromise 66-letni slovenski psihiater dr. Janez Rugelj protestno gladovno stavka že devetnajsti dan. Če ne bodo izpolnjene njegove zahteve, bo vztrajal do konca. Zdaj še dela in ureja dokumentacijo na Centru za bolezni odvisnosti na Bohoričevi 4 v Ljubljani, kmalu pa bo vzel dopust za urejanje stvari, ki ga še čakajo. »Na kompromise ne pristajam veC,« pravi. »Prvič so me prevarah ob gladovni stavki v Tinjah leta 1985, ko so mi obljubih sodelavce, drugič pa lani, in to kljub pozitivni oceni strokovnjaka WHO. Zdaj naj radikalno uredijo stvari, sicer pa naj mi mirne vesti, brez razburjenosti in brez medijev pustijo umreti.« Nekateri vas imajo za »rešitelja«, »očeta«, ki ga pri delu vodi misel, da »lahko zdravimo druge ljudi v stiski samo s svojo ljubeznijo«. Dobri dve desetletji pa vam tudi oporekajo alternativno socialno-andragoško metodo zdravljenja. V čem je pravzaprav kamen spotike in zakaj ste tako prepričani, da gre za »udbomafijsko in boljševistično zaroto« proti Vam? Človeka se ne da rešiti samo z ljubeznijo, sploh pa ne v psihoterapiji. Terapevt mora imeti empatijo za težave pacienta, ne sme pa biti sentimentalen zaradi njegovih težav. Ne sme zapasti v krizo, kar se tistim, ki delajo z ljudmi v stiski, pogosto dogaja. Obremenitve so tako težke, da se mora sam razbremenjevati s pripovedovanjem drugemu, in začarani krog prenašanja težav je sklenjen. Slepec skuša voditi slepca, na koncu pa oba padeta v jamo. Gre za program: človek se je formiral v procesu dela in če zdrkne navzdol, se lahko dvigne edino z delom. Vse drugo je prevara. Zato vztrajam, da se morajo tisti, ki hočejo biti pri meni, maksimalno aktivirati na telesnem, intelektualnem, socialnem in duhovnem področju. Najvažnejša je primarna telesna aktivnost. Brez aerobne vadbe je človek le človeček. Vsestransko aktiviranje ljudi daje rezultate, če ga spremlja še z empatija, ljubezen, vztrajnost, odločnost, brezkompromisnost in individualiziranje postopkov, zahtev in ciljev glede na osnovne parametre človeka: starost, spol, izobrazbo, kraj bivanja itd. Tako dosežemo čudovitierezultate pri tistih, ki imajo objektivne in subjektivne pogoje za dvig. Moškega alkoholika brez žene se praktično ne da rešiti, kajti, ah je bil tako popolnoma nesposoben, da ni mogel dobiti žene, ah pa je bil tako zoprn, da jo je izgubil. Moški in zenska sta namreč eno, človek sam pa je polovično bitje. Kot tak ne more napravih nič posebnega, razen tistih, ki se na primer odločijo za cehbat in to kompenzirajo z raznimi dejavnostmi in so globoko povezani z ljudmi na drag način. S tem načinom dela sem že v začetku leta 1971 na Škofljici dosegel nadpovprečne rezultate in jih prezenbral strokovni in dragi javnosh. Delo in rezultati so bili silno provokativni za vodstvo psihiatrije in drage psihiatre, ki uporabljajo nonšalanten način skupinskega ali individualnega sedenja in govorjenja, brez aktiviranja in s pomirili, ki človeka uničujejo. Človek v stiski ima že tako ah tako majhno stopnjo vitalnosti, in če je še ta zatrta s pomirili, potem lahko samo še vegetira. Tudi če se zberejo vsi slovenski psihiatri, ne bodo imeli skupaj toliko visoko rehabihtira-nih ljudi kot jih imam jaz. Ce bi se moji kolegi aktivirali tudi sami na telesnem, intelektualnem, socialnem in duhovnem področju, s čimer bi koristih sebi, bi bili objekt zgleda in posnemanja. Ce bi še malo modificirah tradicionalno skupinsko terapijo, potem bi ne bilo bitke, temveč normalno vzdušje tekmovanja, posnemanja in vzajemnega bogatenja. A mojih pozitivnih izkušenj niso vtkali v svoje delo. Poleg mene sta na primer maratonca samo še dva slovenska psihiatra. Zato so morali ih po notranji logiki razvoja odnosov v poskus uničenja mene in s tem zatrtja mojega dela. Pomeni torej, da je vaša metoda dela izvirna? Nikjer na svetu ni nič podobnega. Posamezniki sicer vnašajo v svoje metode morda tek, izlete, posamezne tehnike in podobno, toda mi smo edinstvena skupina ljudi, ki so bili nekoč v stiski in za katere je zdaj značilno, da so nealkoholiki, nekadilci, maratonci, planinci, ljubitelji leposlovja, in vsi se trudimo, da bi bili dobri partnerji, prijatelji, starši. Nihče na svetu ne izvaja takega vsestranskega programa aktiviranja, v katerem se ljudje tudi v avtoritativnem sistemu prevzgajajo. Moj program je neke vrste kolidž, kjer se ljudje učijo pravilno in modro živeti. Za ljudi v stiski je značilno, da so zanemarih radovednost in da niso bili ustvarjalni, zaradi česar so zapadli v krize, ki so jih pomirjah s cigaretami, alkoholom, televizomanijo in dragimi oblikami zasvojeno-sh. Koliko pacientov pa je šlo skozi vaše roke? Približno sest hsoč in kakih 20 hsoč njihovih svojcev. Skozi intenzivni program na Škofljici jih je šlo 1500 v obdobju 1971-74, odkar delam na Bohoričevi, pa je mojo ordinacijo obiskalo štiri tisoč ljudi. V programu jih je bilo daljši ah krajši čas hsoč, osnovno zdravljenje pa je končalo okrog 200 alkoholikov in to dragih ljudi v stiski. Od dvesto alkoholikov se je v zadnjih petnajstih letih vrnil k pijači samo eden, kar je fenomenalen rezultat. Bi lahko pojasnili razliko med »grobostjo«, ki vam jo očitajo, in »odločnostjo«, kot svojemu načinu dela pravite sami? Je popolna podreditev zdravljenja do take skrajnosh, kot je na primer primer Marjetke M. iz vaše knjige Dramatična pot (»Ne vem, če lahko s svojo omejeno zemeljsko zavestjo sploh dojamem to veliko milost, srečo in možnost, da se lahko napajam ob dr. Ruglju in vseh vas tukaj v azilu Bohoričeve, kanalu večne ljubezni.«, str. 308), nujna? Menite, da ste karizmatična osebnost, da si ljudi psihično zasužnjite? To so bedarije. Taki komentarji so znak neznanja in zlobe. O strokovnih problemih nima smisla razpravljati, saj sem dobil pozitivno oceno Svetovne zdravstvene organizacije. Na stroko-vno-znanstvenem področju so moji nasprotniki izgubili bitko. Zato so se lotili represivnih sistemov. Ce h ne uspejo, je na vrsti fizična likvidacija. Kar se tiče vdanosh pacientov, je to posebna mistika. Temeljni predpogoj za uspešno psihoterapijo je »popolna vdaja v zdravljenje«. Pomeni, da z regresijo zdrkne nazaj v otroško dobo, saj je za spremembe dojemljiv samo otroško nara: vnan in odprt človek. Odrasel človek je zakrnel in ne sprejema novih reči, sploh pa ne idej za spremembo. Iz te faze počasi dozori in se dvigne višje v agresivno fazo. Ta revolt pa je potem potrebno zopet pripeljah v neko uravnoteženo fazo življenja. Regres je v nasprotju s temeljno usmerjenostjo človeka, zlasti intelektualca, ki mora sprejeti življenjsko načelo trajnega dvoma v vse. Zato je psihoterapija silno delikatna zadeva in jo lahko izvajajo samo visokoehčni ljudje. Biti mora tudi podružbljena in kontrolirana, saj sicer lahko prihaja do zlorab. Psihiatrija je polna zlorab pacientov; o tem imam veliko gradiva. V Sloveniji ni nihče kvalificiran, zato imam nadzornike iz Zagreba. Moji ljudje morajo na vsakem sestanku, kjer pride do ostrejših konfrontacij, napisati utrinke o dogajanjih, kar je prezentirano na enem od naslednjih sestankov. Vse pride v javnost in o tem diskutiramo. Posredujejo pomisleke glede mojih postopkov, nimajo pa pravice kritizirati, ker sem strokovnjak jaz in odgovarjam za delo. Sem zelo subtilno odziven človek in nenehno popravljam svoje delo. Karizma? Ko sem začel delati, je bil edini karizmatični psihiater prof. dr. Vladimir Hudolin iz Zagreba. Ko sem ob njem delal, sem spoznal, da imam tudi jaz podobno karizmo. S karizmo človek prebudi ljudi, jih očara, pritegne pozornost. Kdor tega ne zmore in ne zna, se ne more ukvarjati s psihoterapijo, vsaj resno ne. Za ukinitev financiranja vase dejavnosti pravite, da je »finiš scenarija«. Da. Začelo se je tako, da je moj nekdanji pacient oziroma sovražnik, ki me preganja toliko let in ga imenujem Obsedenec, začel pisati pisma, groziti, da me bo ubil in zaklal vsaj enega mojega otroka, tožil me je. Brez dokaznega postopka so me izključili iz zdravniškega društva. Zdravniška zbornica jemlje sodbe sodišča, ki so nezakonite, kot meritorne, da mi odvzame licenco. Na skonstruiranih obto- žbah je zrasel scenarij za mojo odstranitev, ki ga je osebno napravil minister dr. Voljč. O tem imam dokaze. Mojih argumentov o tem, da nisem prekršil medicinske deontologije, ni upošteval nihče. Svojo gonjo so uteme-Ijili na argumentu moči namesto obratno. Zdaj se bo to razkrilo, saj v javnosti ne bodo mogli operirati z argumentom moči. Slovenska psihiatrija je nekrofilno naravnana. Trdite, da je vaša stavka legalna in legitimna, minister za zdravstvo pa meni drugače, ker naj ne bi imeli uradnega zdravnika kot zahteva malteška deklaracija o gladovnih stavkah. Dr. Sanja Rozman, ki ste jo izbrali, pa naj bi prihajala k vam le, če boste sami zaprositi zato. Minister je bil pri tej oceni malo prepotenten, prej bi me moral vprašati, kako je. Pred začetkom gladovne stavke sem izbral dr. Rozmanovo. Nesmiselno je govoriti, da je stavka nezakonita. Žalostno je, če se lahko minister pri taksnem protestu, kot ga izvajam, birokratsko osredotoči na to in skuša diskvalificirati človeka. Gladovna stavka je najbolj zakonita in najbolj etična oblika upora, ker protestnik zastavlja svoje življenje, ne zahteva življenja drugega. Stvar krivca države v tem primeru pa je, ali sprejme njegove zahteve ali ga pusti mirno umreti. Nad stavkajočim ne sme biti nobenega fizičnega ali psihičnega nasilja. Ko pade v komo, se ga ne sme oživljati ali prisilno hraniti. To je satanska pomoč in čisti sadizem. Ko bom padel v komo, me morajo pustiti čisto pri miru. Ce pa bi bil res primoran zaprositi za zdravniško pomoč, bom nanjo pristal le, če mi bodo zagotovili zanesljiv prevoz v Celovec. V gladovni stavki se vam je solidarnostno pridružila sopro- Z mano je bila solidarna prvih deset dni, potem pa sem jo prosil, naj neha in ohrani moči. da jih bo imela takrat, ko bom jaz morda na odhodu. Doslej sem se prihajal na Bohoričevo, zdaj pa bom vzel dopust in opravljal druge reči, ki jih moram urediti v procesu, ki me čaka. Je res treba iti do konca? S tem boste prizadeli tudi svoje najbtižje. To je skrajnostna oblika, ki prizadene mnoge. Loti se je lahko samo človek, ki je globoko prepričan, da se mu godi krivica, in ko se prepriča, da se ta krivica ne da odpraviti na noben drug način. Gladovna stavka je herojsko dejanje, ki mu sledi tudi herojska smrt. To ni enostavno. Po-trebne so velike telesne, duhovne, intelektualne in moralne priprave, pri katerih sem se odrekel predmetov, bližnjih in življenja. To, da dragi trpijo, me zdaj ne zanima več. Seveda trpijo, ampak jaz se nočem več ukvarjati s tem in mi tega tudi ne sme nihče prezentirati. Tudi jaz trpim in sem trpel skozi 25 let šikan, pa ni o mojem trpljenju nihče slišal niti besede. Seveda je treba iti do konca. Ce človek pri polni zavesti in pred javnostjo reče, da bo nekaj naredil, potem to mora narediti-PremisUti si, ni dostojno človeka. Bistvo moralnosti človeka je v tem, da obljubo izpolni, pa ce je to smrt je smrt. Nemoralno je ne držati besede. Nekateri lahko govorijo o izsiljevanju, samomoru in podobno, a to so običajne manipulacije, s katerimi skušajo človeka destabilizirati, da bi si premislil in da bi si oni oprali vest. Katarina Novak Foto: Jože Suhadolnik/BOBO , TVKM jt Jj[j i * ^ fUUeTB.AKt’tVr w i /o'?, h ------------------ 3 'I Po fceVC* ŽliLp NU | se jt- ven tAom | \ NAPAMm M beketa. Mv trn*/*** Dr. Rugelj hrani »nekrofilno« risbo, ki naj bi jo pred 27 leti narisal dr. Jože Lokar na strokovnem sestanku psihoterapevtske sekcije Slovenskega zdravniškega društva Vsi vemo, kako prevelika količina etanola vpliva na Človeško telo: kdor je pijan, govori nerazločno, se opoteka, vidi nejasno in se odziva počasneje. Dandanes velja, da je uživanje tega tekočega živčnega strupa povezano z grajevrednim obnašanjem pijanega. V luči nedavnih antropoloških raziskav pitja in pijanosti med različnimi ljudstvi pa se to splošno prepričanje ne zdi več tako smiselno. V zahodnem svetu je alkoholizem glavni problem vseh tistih, ki jih mučijo našteti simptomi. Vseeno pa so vzorci obnašanja pijancev odvisni od okolja. Čeprav so alkoholne pijače del večine sodobnih družb, je le v nekaterih zaslediti alkoholizem kot fenomen, četudi sta pitje te opitost precej razširjena, trdi profesor Dvvight Heath, vodilni strokovnjak za antropologijo alkohola. Razlage morda ne gre iskati v Riozganski kemiji in genetiki, ampak v slovesu, ki v neki kulturi spremlja alkohol. V zahodnih družbah se imamo ljudje navadno za »živah«. Alkohol igra vlogo nevarnega topila pravil obnašanja, ki osvobodi to »zver« v nas samih. Ko smo pijani, postanemo nasilni, uagnjeni k promiskuiteti, blebetavi in sentimentalni. Strgamo se z verige. Navidezno nezadržani na-Crn vedenja nam skuSajo ponuditi kot dokaz, da je treba vse te spre-toembe obnašanja pripisati alkoholu. Nekaterih prednosti tovr-stnih pojasnil ni mogoče zanikati. Kdorkoli si dandanes, v dobi zna-nosti, želi razložiti nenormalno vedenje, bo gotovo uspel, Ce bo vztrajal pri motnjah v kemiji živčevja. Pa vendar vam utegne vsakdo, ki je kdaj opazoval ljudi z drugih koncev sveta pri pitju, povedati, da nikakor ni nujno, da bi se b zaradi alkohola nujno obnašati Neobičajno. Pravzaprav pri mnogih nezahodnih ljudstvih pijanosti sploh ne bi mogli povezati z vedenjskimi vzorci, za katere bi bila značilna izguba nadzora. Družabni pijanci Predpostavko, da je alkohol edini dejavnik pijanosti, nadalje ^odbija tudi dejstvo, da se lahko jjudje počutimo pijani in tako tudi Ogledamo, Čeprav smo popiti le Nialo. Poglejte si ob priliki, kako postajajo ob večerih v moški dru-zbi redni pivci piva po malem opiti, Čeprav vseskozi srkajo le brezalkoholno pivo. Tako je v Ubogih evropskih kulturah. Grška antropologinja Dimitra Gefou-Kladianou poroča o moških iz va- si Messogia, ki so doživeti najvisjo stopnjo methisie ati »duševne zastrupljenosti« s pitjem vode v Času, ko zaradi glivične okužbe vinske trte v okolišu ni bilo vina. Do krivoverskega prepričanja, da je pijansko obnašanje vec kot le preprosta posledica zastrupitve z alkoholom, sta se pred dvajsetimi leti dokopala ameriška sociologa Craig MacAndrevv in Robert Edgerton. V razpravi z naslovom »Pijansko vedenje: sociološka razlaga« sta zapisala, da »ima vsaka družba tako vrsto pijanskega vedenja, kot si jo zasluži«, saj se ljudje pravzaprav naučimo, kako se moramo obnašati, ko smo pijani. Po njunem mnenju noben drugačen sklep ne more razložiti, zakaj se vzorci vedenja opitih od kulture do kulture - in tudi s časom - tako zelo razlikujejo. Ameriška sociologa sta navedla primer domorodcev s Tahitija, ki so v nekaj generacijah kar trikrat spremenili svoj odnos do alkohola. Ko so se v osemnajstem stoletju prvič srečati z vinom, pivom in žganimi pijačami, jim alkohol ni bil pogodu in so se mu ob družabnih dogodkih izogibati. Kasneje so pričeti veliko piti; kadar so bili pijani, so biti nasilni. Danes pijejo - pogosto preveč -, a so v pijanosti miroljubni in vljudni. Preučevanje mehiškega plemena Papago je razkrilo prav nasproten pojav. Njihov odnos do alkohola je bil sprva bolj harmoničen, nato pa se je razvil v zahodnjaško vrsto pijanskega vedenja, ki izstopa predvsem zaradi nasilnosti. Očitno vsega skupaj ne moremo pripisati le mamilu in biokemiji: ljudje so moramo naučiti, kakšna vrsta pijanskega obnašanja podoba načina življenja: »samotni« uživalec žganja je družbeno sprejemljiva. To seveda ne pomeni, da bi o tem, kar počnemo v pijanosti, lahko odločati sami. Prav tako ne moremo reci, da so elani neke družbe »programirani«, da se vedejo po določenem vzorcu. Kot običajno tudi tu stvarnost ni Cmo-bela. Ko rastemo in se razvijamo v določeni kulturi, se naučimo tistega, kar naše okolje »ve« o pitju in pijanosti. Ker kasneje sledimo tem pravilom in družbenemu sistemu vrednot, smo Ziv odraz pomena alkohola za našo kulturo. Pijanska neprištevnost Ameriška sociologa sta prišla do sklepa, da pijanskega obnašanja ne določa vpliv alkohola na moralno presojo, zavest in podobno, ampak vloga opitosti v družbi. Zakaj je pitje skoraj povsod tako priljubljeno? Zdravniki bi privlačnost alkohola bržkone pripisati kaki vrsti biokemične odvisnosti, vendar velja ponoviti, da je pojav sirSi in bolj zapleten. Nekateri opozarjajo, da nam alkohol nudi obdobje neprištevnosti, ko se začasno ne obnašamo odgovorno, in s tem določeno nedovzetnost za pravila družabnega življenja. In v Severni Ameriki prav alkohol označuje, kdaj se neha delavnik in zaCne prosti Cas. Seveda so tudi drugi načini, da pobegnemo ustaljenim normam - od dopusta do verskih skupnosti. Vseeno pa je, tako trdita MacAndrevv in Edgerton, pijaCa prav zaradi znanih učinkov skorajda idealna. Ker je alkohol napovedljiv in lahko nad-zorljiv »vzrok senzoriCno-motori-Cne neprištevnosti«, ga tudi ni težko opaziti. Zgovoren primer dolgujemo britanskemu antropologu Michaelu Stevvartu, ki je kar nekaj Časa prebil med madžarskimi Romi. Nekega hladnega nedeljskega popoldneva se je romska druščina zbrala pri pivu. Na vsakega je prišla steklenica ali dve ležaka Ko-banyai, ki z dvema odstotkoma alkohola gotovo ni med močnejšimi. »Bilo je tako plehko, da si niti v sanjah nisem mislil, da bi se kdorkoli od tega piva lahko napil,« pripoveduje Stevvart. Izgledalo je celo fiziološko nemogoče, da bi alkohol iz dveh steklenic moškim sploh lahko stopil v glavo. Pa vendar se je vzdušje docela spremenilo. »Neka ovna je izginila. Besede so prihajale na dan lažje in gibi so biti vse bolj sproščeni: pogovor je dobil žar, ki ga poprej ni bilo,« se spominja Stevvart. »Kmalu so postali nekoliko sentimentalni. Vsak od teh osmih krepkih mož, vajenih pijace, je bil pijan od - pa naj se stisi Se tako neverjetno - slabega litra piva.« Pri vsem tem pa sploh ni bil bistven alkohol, ampak prijetno vzdušje. Kasneje so Cigani povedali, da so se zares imeli zelo dobro. Za Stevvarta in mnoge druge antropologe take pivske epizode niso ravno pobeg od pravil okolja, ampak prej družabni dogodki. Ce za katero, potem je pitje značilno za cigansko kulturo. Alkohol v obliki piva, vina in žganja je v osredju družabnega življenja Romov. Zares je najbrž pijaca tisto, kar v dobršni meri veže pogosto rivalske družine v skupnost. Madžarska socialistična država se je trudila, da bi se Cigani asimilirati, se ustaliti in si poiskati redne zaposlitve, a ni pomislila na moc pitja v družbi. Ob kozarčku se moškim ponudi možnost, da vedno znova potrdijo svoje dobre namene in zavezanost ciganski identiteti. »Tedaj pozabijo na norme, ki običajno postavljajo moža proti možu in družino proti družini, kar je posebej prepričljiv naCin, da vsakdo pokaže svojo pripravljenost, da Se naprej živi kot Cigan,« dodaja Stevvart. Antropološke raziskave v mnogih evropskih državah so razkrile, da služi moškim pitje v družbi za dokazovanje identitete, obenem pa ustvarja občutek vzajemnosti in enotnosti. Tovrstno opijanje ima povsem drugačen pomen kot pijanstvo osamljenega človeka ati kroničnega alkoholika. Proučevanje vedenja pristaniških delavcev iz nekega kanadskega pristanišča pa poudarja temno plat pitja v družbi. V tem primeru je pijaCa sicer pripomogla pri iskanju osebne identitete težakov, vendar je poleg tega tudi zacrtala mejo med njimi in zunanjim svetom. Pripadnika pristaniške druščine sodijo tovariši po tem, kako se izkaže v pivnici. »Možje veljajo toliko, kolikor alkohola prenesejo; važno je še, kako radodarni so pri plačevanju pijace,« je dejal Gerald Mars, ki se je ukvarjal s tem pojavom. V tem okolju je zelo pomembno, kakšen sloves se Človeka drži. Od tega je odvisno, koliko dela dobi, kako je plačan in kaj sme pričakovati od tovarišev. Mars je pristaniške delavce nekoč tudi spraševal, zakaj nekdo, ki je bil poročen, mlad, krepak in delaven - vse to so lastnosti, ki jih ti cenijo pri sodelavcih -, vseeno ni mogel postati pripadnik njihove skupnosti. »Povedati so, da je bil človek pac 'samo- tar’. To je pomenilo, da ne pije.« So pa tudi taki, ki sicer pijejo, a ne pripadajo druščini in niso dobrodošli v pivnici. Zbirajo se na vetrovnem parkirišču in zlivajo vase velike količine cenenega ruma. Ker je za pristaniške delavce alkohol povezan z vsem, Cesar si najbolj želijo, se vsakdo, ki ga je družba zavrnila, iz razumljivih razlogov zateCe k nadomestnemu pitju, da si dobi vsaj simbol tistega, Cesar nima. Alkoholizem je v zahodni kulturi morda tako zelo razširjen tudi zato, ker selektivna gostoljubnost spodbuja tekmovalnost posameznikov. Bolj kot z alkoholom ločujemo izbrane od neizbranih, vec zlorab je pričakovati med izločenimi. Večina dosedanjih raziskav je alkohol obravnavala z moškega stališča, danes pa se antropologi lotevajo tudi dolo- čitve spola pijancev. Izsledki potrjujejo sploSna prepričanja. Zenske iz kmečkih in polurbanih delov Evrope v splošnem pijejo zmerno ter večidel doma in ob družinskih praznovanjih. Celo med madžarskimi Cigani - ti polo-kajo precej alkohola - naj ženske ne bi pile veliko, tiste pa, ki rade zvrnejo kozarček žganega, si morajo za to izmišljati izgovore. Se veC: ženske, posebej pred menopavzo, ne smejo preveč jasno pokazati, da si želijo požirka. »Ce ženska pozabi na družbene norme in odkrito uživa v alkoholu, si to ostali utegnejo razlagati kot znak, da tudi pri spolnosti ni pričakovati kakšnih zadržkov,« je pojasnil Michael Stewart. V nasprotju z moškimi naj ženske s pomočjo pijace ne bi iskale »nadčutnosti« in presegale svoje vsakodnevne vloge. Pa vendar je ženskam v tradicionalnih evropskih družbah uspelo ustvariti vzdušje veselja in vzajemnosti na Cisto ženskih zabavah, Čeprav so te po siti razmer bolj brez alkohola. Take zabave so - v nasprotju s posedanjem po kremah, kar počno moški - tudi produktivne. »Ko se ženske zberejo ob silcu, se zaposlijo s ročnimi deti in kuhinjskimi opraviti, njihova identiteta pa je neločljivo povezana z domom,« je dejala Dimitra Gefou-Madianou. Svetla bodočnost Antropologe, ki se ukvarjajo z dobrimi platmi alkohola, obtožujejo zmanjševanja problema. Socio-kulturni vidik pa je, Čeprav včasih preveč izpostavlja koristnost družbenih navad, pomembna protiutež Širokim biomedicinskim raziskavam, posvečenim alkoholizmu. Pomaga nam tudi razumeti, zakaj mnogi tako zelo cenijo pitje. Prevladujoče biomedicinsko Stališče je, da je učinek alkohola le odziv telesa na mamilo: pijanost je tedaj zdravstveni problem. Antropologija pa nudi drugačen pogled na zapleten in raznovrsten odnos ljudi do pijace. Ko bodo evropski politiki razpravljati o urejanju prometa in porabe alkohola v Uniji, bodo morati upoštevati tudi sociokulturne vidike. Gre za pomembno stvar: Evropejci predstavljamo le 12 odstotkov človeštva, a popijemo kar polovico vsega alkohola, ki ga pridelamo na svetu. Antropološke raziskave kažejo, da je na-jucinkovitejsi način nadzora nad alkoholom socializacija. Ljudje se od okolja naučimo, kaj pomeni biti pijan, kaj od tega pričakovati in kako se vesti. Politiki in zdravniki zapletenost pojava zanemarjajo v lastno Škodo. G. Vines (PrZ) Koktajl odzivov Z vso pravico boste rekli, da smo ljudje različno dovzetni za pijačo. Redni pivci lahko zlijejo vase več od tistih, ki alkohola niso vajeni, pa z njimi ne bo nič narobe. Prav tako velja, da lahko moški, ki so praviloma težji, popijejo več od žensk, preden občutijo učinek pijaCe. Tudi etnične razlike utegnejo biti pomembne. Ob zgodbah o nasilju in razvratu, ki sta spremljala nalivanje ameriških Indijancev z ognjeno vodo, so odgovor na vprašanje, zakaj Indijanci ne prenesejo pijaCe, iskali tudi v biološki raznolikosti. Podobno so družbeno škodljive vplive alkohola na avstralske in afriške domorodce pripisovedi razlikam v aktivnosti encima v jetrih, ki odstranjuje etanol iz krvi. Za na smrt pijane domačine so rekli, da so zaradi zmanjšane aktivnosti tega encima genetsko nagnjeni k pijanosti. Vendar to navidezno enostavno biološko pojasnilo ostaja protislovno, zanesljivost podatkov pa je vprašljiva. MacAndrevv in Edgerton mislita, da lahko ponudita boljše pojasnilo za domnevno izjemno pijanost Indijancev. Pravita, da so ti vphv alkohola na obnašanje povezali s tem, kako so se belci, ki so v njihovo hilturo prinesh pijaco, vedh do njih. To so bih lovci, trgovci in zločinci, ki so bih pijani zagotovo posebej neprijazni. Tak vzor je bil za Indijance še toliko bolj poguben, saj so že poprej verjeli v nadnaravne sile, ki naj bi ljudi naredile manj odgovorne za svoja dejanja. Da v pijanosti niso vedeh zase, je bilo zanje popolnoma smiselno, ker so v njih tedaj zaCasno bivah zh duhovi. BALLADUR v. CHIRAC 24 Nedelja, 19. februaija 1995 NEDELJSKE TEME Dvoboj starih prijateljev Za prestol v Elizejski palači se bosta konec aprila spopadla dva neogolista: pariški župan in voditelj stranke Jacgues Chirac ter prvi minister Edouard Balladur To je zgodba o tridesetletnem prijateljstvu, Id to pravzaprav ni, saj v politiki ni prijateljev, kot je priznal eden od njiju. In to je zgodba o tridesetih letih političnega življenja v Franciji, ki je zdaj prišlo do nove prelomnice, ko si mora še zadnji francoski volilec priznati, da devetdeseta leta niso pobrala le socialistov, temveč da tudi desnica ni več tisto, kar je nekdaj bila. Dva predsedniška kandidata iz iste stranke sicer ni nobena tragedija, če pa sta to Jacques Chirac in Edouard Balladur, je senca nad njuno stranko neogolistov RPR resna grožnja obstoju. Chiracovo sobivanje s predsednikom Mitterrandom... Oba, premier Balladur in pariški župan Chirac, se imata za svoj politični vzpon zahvaliti Georgesu Pompidouju, predsedniku vlade in države ter somišljeniku generala de Gaulla. Balladur, mlajši uradnik v Conseil d‘Etat, najvišjem upravnem sodišču, je v vladno palačo Matignon, kjer je že služboval Jac-ques Chirac, vstopil leta 1964 kor svetovalec za socialne zadeve. Socialne pretrese leta 1968 je Balladur dočakal v palači Matignon. Chirac je bil tedaj državni sekretar v ministrstvu za delo. Balladur je v tistih kritičnih tednih pokazal veliko mero umirjenosti, Chirac pripravljenosti. Slabost državnega aparata, ki se razkrila ob uporu in splošni stavki, je Balladur občutil kot pomembno izkušnjo. Leto 1969 ga je zopet pripeljalo v Pompidoujevo bližino: postal je namestnik generalnega sekretarja v Elizejski palači, v zadnjem letu predsednikovega življenja pa je bil generalni sekretar. To je bilo njegovo prvo srečanje z resnično oblastjo. Pompidoujeva smrt leta 1974 je Balladurju težko legla na srce. Vse do zadnjega si je prizadeval, da bi svetu prekril predsednikovo bolezen. Chirac je na Pompidoujevem pogrebu jokal, nekaj tednov kasneje pa proti volji stranke pomagal Giscardu in postal predsednik vlade. Balladur se je iz srca oblasti preselil v industrijo. Giscard mu prepirov ni odpustil. Tudi Chirac se ni hotel postaviti zanj. Ponudih so mu mesto veleposlanika v Vatikanu, vendar je Balladur ponudbo zavrnil. Edouard in Jacques se spet srečata Konec leta 1979, tri leta potem, ko je Chirac predsedniku države prepustil mesto, sta se Edouard in ]acques spet srečala. Chirac je tedaj zaradi posledic hude prometne nesreče ležal v bolnišnici. Odrekel se je svojima dolgoletnima svetovalcema Pierm Jullietu in Marie-Fran-ce Garaud, dvema neogolisticnima hujskačema iz Pompidoujeve bliži- ne. Tudi Charles Pasqua, zanesljivi trouble-maker, ki zdaj s trdo roko obvladuje notranja razmerja v neo-golistični stranki, se je moral za nekaj Časa umakniti. Chirac je potreboval novega »trenerja«. In našel ga je v Edouardu Balladurju. Vendar njegovega dobrega nasveta ni vedno upošteval. Ko so se bližale predsedniške volitve leta 1981, je Balladur Chiraca poskušal odvrniti od tega, da bi kandidiral proti Valeryju Giscardu d'Estaingu. Podobnega mnenja sta bila tudi sedanji zunanji minister Alain Juppe in gospa Chiracova. Vendar pa si je Chirac bolj od vsega želel maščevanja konservativnemu predsedniku Giscardu, maščevanje mu je postalo pomembnejše kot prepreči- tev, da bi Francozi izvolili njegovega socialističnega tekmeca Frangoisa Mitterranda. Ljudstvo je izvolilo Mitterranda. Vse od leta 1983 se je Balladur pripravljal na »sobivanje« med socialističnim predsednikom in konservativno vlado, saj je verjel, da bo to sobivanje po parlamentarnih volitvah leta 1986 postalo neizogibno. Ko so se marca 1986 uresničile volilne napovedi, je Jacques Chirac, vodja opozicije, postal predsednik vlade. Chiracove prijateljske obljube, da mora prvi minister postati Balladur, so utonile v pozabo. Premier je postal Chirac, Balladur pa je dobil ključne resorje: gospodarstvo, finance in privatizacijo. Za novega finančnega ministra sploh ni bilo vprašanje, da bi se iz krila Richelieu v Louvru preselil v novogradnjo na Quai d‘Orsay v Bercyju. Balladur se je dobro počutil v pozlačenem sijaju starih pisarn. Preureditev največjega muzeja na svetu se je vlekla še leta in karikaturisti so Balladurja predstavljali z lasuljo starega režima. Medtem je Balladur Chiraca prosil, naj ga povzdigne iz kroga drugih ministrov in ga imenuje za »ministre d'Etat«, državnega ministra. Chirac je menil, da je to le nedolžna Balla-durjeva kaprica. Ce zdaj pogledamo nazaj, se zdi ta kaprica prvi korak v Elizejsko palaCo. Velika zmota Jacquesa Chiraca Balladur je nastopal kot namestnik predsednika vlade. Nanj so se obračali pri vsaki pomembni odločitvi. Ko se je Chirac le nekaj tednov po imenovanju za premiera igral z mislijo, da bi zaradi Mitterranda, ki ga je razjezil, odstopil, ga je Balladur odvrnil od te misli: Chirac bi spet ustvaril vtis nezanesljivega politika. Vsakodnevni telefonski klici so postali način njunega življenja. Chirac se je vztrajno branil svaril pred naraščajočim vplivom Balladurja: »Saj vendar poznam Edouarda. Ne zanima se za pohtiko.« Vendar so se stvari tedaj že obrnile in Balladur je okusU sladkost pohtike, prišel je na okus. Ko je maja 1988 Mitterrand že drugič zmagal na predsedniških volitvah, Balladur ni veC verjel, da bi Chiracu lahko uspelo zasesti predsedniški prestol v Elizejski palači. In od tedaj je Balladur v pripravljenosti. Junija letal990 je Balladur postavil pogoje za drugo »kohabitaci-jo«, sobivanje, ki ga je tako natančno predvidel, kot sedem let prej prvo: »Izvohtev prvega ministra po parlamentarnih volitvah 1993 ne predstavlja posebnih težav, ce je že od vsega začetka jasno, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah.« To je Chiraca pomirilo. A kmalu je sledila antiteza, ki jo je Balladur sredi junija objavil v član- ku v pariškem dnevniku Le Monde: »Res pa je, da se namere spreminjajo, ambicije nastajajo in se lahko izpolnijo. V politiki se obljub ne drži večno. V navadi je, da jim ne verjamemo pretirano.« Na vprašanje nekega novinarja, Ce je zanj Chirac najboljši možni predsedniški kandidat med neogo-listi, je Balladur odvrnil: »Nihče ni to enkrat za vselej.« Javno mnenje je Balladurja vse bolj slikalo kot bodočega predsednika vlade. In Chirac mu je pri tem pomagal. Od leta 1988 je oba francoska politika vezala »nepisana pogodba«; Balladur bo prevzel odgovornost za vlado in izpeljal ne vedno najbolj priljubljene reforme, Chirac pa se bo v ozadju nemoteno pripravljal na predsedniške volitve. Nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami marca 1993 je Valery Giscard d'Estaing, zdaj voditelj stranke UDF, Zveze za francosko demokracijo, svojega konkurenta Chiraca opozoril: »Saj vam mora biti vendar jasno, da bi, Ce bi imel Balladur kot prvi minister malo uspeha, to pripisal vam in se mi postavil ob bok za v Elizejsko palačo.« Tudi Pasqua, zdaj notranji minister, ga je prepričeval, naj oblasti ne prepusti nikomur drugemu in naj sam postane prvi mini- ster. In ko so Chiraca preplavili dvomi, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, je Balladur z užaljenim dostojanstvom dejal: »Ce želiš to storiti sam, Jacques, potem kar izvo-li!« La France, j’arrive! Konservativne stranke so na parlamentarnih volitvah 28. marca 1993 dočakale svojo zmago. Dan kasneje je predsednik Mitterrand za prvega ministra imenoval Edouarda Balladurja. In še dan kasneje je le-ta sestavil svoj kabinet, pri tem pa se ni posvetoval s Chiracom, Čeprav je sam sedem let pred tem odločilno prispeval k sestavi Chiracove vlade. Sum, da bo Balladur odslej delal le še sam, je dodil novo potrditev. Raziskava javnega mnenja, ki so jo izvedb maja 1993, je razkrila, da bi kar 54 odstotkov Francozov za naslednjega predsednika države imelo raje Balladurja, za Chiraca pa se je izreklo le 35 odstotkov vprašanih. V naslednjih mesecih se je ta razkorak Se povečal. V nasprotju z sobivanjem Mitterranda in Chiraca, se je sodelovanje med socialističnim predsednikom in neogolistom Balladurjein vsaj na zunaj izkazalo za neproblematično, izkazalo se je za pravo so- žitje. Mitterrand spoštuje premiera Balladurja bolj kot je njegovega predhodnika Chiraca, celo bolj kot je socialistične premiere, ki so se zvrstili med tem. In bolezen predsednika države je prvemu ministru omogočila, da gospodari po mili volji. Kdorkoli že bo, novi francoski predsednik bo imel veliko dela-Štirinajstletna vladavina socialističnega predsednika Frangoisa Mitterranda je dolgo obdobje in njegov naslednik bo s težavo izbrisal njegove stopinje po Elizejski palači. Predsednik bo moral doma resiti gordijski vozel, ki se je spletel okoli socialne varnosti, pomembna naloga pa ga aa-ka tudi na evropskem političnem prizorišču. Francija kot vodilna sila Evropske zveze, kar pogojujejo tako njena zgodovina, velikost, lega kot tudi francoski frank, se bo morala jasneje opredeliti do vprašanja politične unije, ki naj bi svoj odgovor našlo na medvladni konferenci prihodnje leto. V Franciji so si do nedavnega Se v šali zastavljali vprašanje, ali se bo nadaljevala tradicija in se bo v Elizejsko palačo priselil še en labradorec, pes, kakršnega sta imela Valery Giscard d'Estaing in Frangois Mitterrand in kakršnega ima jacgues Chirac, ali Pa bo naslednjih sedem let poa predsednikovo pisalno mizo p°' Cival irski seter, pes, kakršnega ima Edouard Balladur. Vse pog°' šteje pa se postavlja vprašanja, v ni tuje tako Balladurjevemu ko Chiracovemu volilnemu štabu, namreC: ali bo Chiraca spet preplavila želja po maščevanju in bo vse svoje napore vložil v to, da umirjenemu premieru zada kar največ udarcev. Ce bo panskega župana premagala strast, potem bodo prihodnji tedni m meseca zelo neprijetni in naporni. Saj vendar ni nobena skrivnost, da je prepirljivcev naveličan že ves svet. Ana KovaC ... in Balladurjevo sožitje z nemškim kanclerjem Kohlom Tajne službe se bodo morale prilagoditi tihotapcem in teroristom V ZDA SO RAZKRINKALI TERORISTIČNO MREŽO Ameriški tajni agenti v Pakistanu so imeli samo dve uri Časa. »Prijatelj«, ki sta ga zamikala dva milijona dolarjev, razpisana na glavo Ramzija Ahmeda Jusefa, je izdal, da Caka eden najbolj iskanih mednarodnih zločincev v sobi nekega cenenega islamabadskega hotela na avtobus, ki naj bi ga popeljal v Iran, Afganistan, Kitajsko ah Indijo, v eno od držav, na katere meji Pakistan. Agenti so morah najprej dobiti dovoljenje in spremstvo pakistanske policije. Z notranjim ministrom Nasemlahom Babarjem niso imeli veliko težav, saj si pakistanska ministrska predsednica Benazir Buto vroče želi izboljšanja odnosov z ZDA. Toda ura je neusmiljeno tiktakala do odhoda enega najbolj iskanih mednarodnih zločincev, Id ga obtožujejo, da je organiziral najhujšo teroristično akcijo na ameriških tleh v zgodovini ZDA, podtaknil bombo v vsaj eno letalo in načrtoval uboj papeža Janeza Pavla H. ter egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Tudi tako so si vohuni in obveščevalci izmenjavali informacije (Ilustracija: Time) Tajne službe v akciji V torek - sedmega februarja -°b desetih dopoldne po lokalnem času se-jim je posrečilo. Agenti Cie, ameriškega Zveznega Preiskovalnega urada FBI in DEA, agencije za boj proti tihotapljenju mamil, so skupaj s pakistanskimi policisti vdrli v Jusefo-v° sobo in našli domnevnega te- Domnevni terorist Ramzi Ahmed Jusef rorista, kako počiva na postelji. Ko je Jusef zagledal Američane, je prebledel, so zabeležile mednarodne tiskovne agencije po pripovedi udeležencev akcije. Vedel je, da je njegova usoda zapečatena. »Kje imate dovoljenje 23 aretacijo?« je vpil, ko so ga napol golega in zvezanega vlekli v avto in odpeljah na letališče. Takoj so ga vkrcali na letalo za New y°rk in ga izrocih sodišču, ki ga je nemudoma obtožilo sodelovanja pri postavljanju bombe v toanhattanski Svetovni trgovinski center. Ta je ubila šest in ranija tisoč ljudi ter na smrt prestrašila Ameriko, ki je bila do takrat Prepričana, da teroristi pobijajo druge, ne njih. Oddelek za diplomatsko varnost v ameriškem State Depar-dnentu mora zdaj odločiti, ali bo Informantu, ki so ga skupaj z družino že vključili v program, s katerim rutinsko zabrišejo vse fledi za ogroženimi ljudmi, ^plačal tista dva milijona dolarjev. Največ, kar so v podobnih primerih plačali doslej, je bilo ^50 tisoč dolarjev, poleg tega pa je Jusefov izdajalec očitno baraba Podobnega kova. »Ta človek ni nikakršen deCek iz cerkvenega zbora!« je ušlo nekemu uradniku nrneriškega zunanjega ministrstva. Toda Ramzi Ahmed Jusef je oil še večja baraba. Človek, ki ga imenujejo Jusef, nna roke polne poškodb zaradi eksploziva, s katerim je izdeloval bombe, med njimi tudi tisto, s ka-lero je razstrelil newyorški trgovinski center. Prvega septembra *992 je tedaj 25-letni Jusef z iraškim potnim listom prek Jordani-le in Pakistana vstopil v ZDA in zahteval pohtiCni azil. S seboj je imel prijatelja, ki je zahteval isto, toda zaradi torbe, polne knjig o pripravi bomb, so ga priprli. Jusefa so pustili pri miru, Čeprav so na spornem gradivu našli tudi njegove prstne odtise. Jusef si je našel nove prijatelje. V mestu Jersey je zaCel zahajati v tamkajšnjo mošejo in v njej spoznal šejka Abdel Rahmana, Mohameda Salameha in številne druge. S Salamehom sta februarja 1993 zapeljala kombi z razstrelivom v garažo newyorškega Svetovnega trgovinskega centra in zbežala. Ameriški policiji se je posrečilo ujeti večino Jusefovih sodelavcev, med njimi tudi duhovnega očeta akcije, slepega egiptovskega šejka. Toda Jusef se je le nekaj ur po eksploziji vkrcal na letalo in zapustil ZDA. Devetega decembra lani je pod izmišljenim imenom v Manili kupil vozovnico za letalo filipinske družbe, ki je letelo proti Tokiu. Jusef je izstopil na vmesni postaji v filipinskem mestu Ce-bu, toda pod svojim sedežem je pustil spominek, ki je eksplodiral uro po ponovnem vzletu. Bomba je ubila enega potnika, Boeingu 747 pa se je kljub temu posrečilo zasilno pristati na Okinavi. Eksplozija je bila samo vaja za pomembnejše akcije. Na Filipine, je namreč prihajal papež Janez Pavel H. in Jusef ga je Čakal s svojimi eksplozivnimi igračkami. Tudi takrat ga je nekdo izdal. Ko so šestega januarja filipinski policisti vdrli v sobo manilskega hotela, ki leži le slab kilometer stran od rezidence, v kateri je prebival papež, so našli v njej eksploziv, nacrt papeževega poto- ___________ ^ Slepi šejk Omar Abdel Rahman vanja po Manili, duhovniška oblačila in biblije ter računalniško disketo z natančnimi načrti terorističnih akcij. Jusefu se je posrečilo v zadnjem trenutku zbežati, toda preiskovalci so v sobi našli njegov podpis in delček prstnega odtisa - nenadoma so vedeli, koga morajo iskati. Imeh so več sreCe kot pameti. V Bangkoku jim je ušel za las, zato pa se je v Islamabadu našel kole- ga terorist, ki si je zaželel varnega življenja s plastično operacijo in dvema milijonoma dolarjev. Agentje, ki so po aretaciji preiskali sobo številka šestnajst v isla-mabadskem penzionu Su Časa, so med Jusefovo prtljago našli tudi dve otroški igrački, polni eksploziva, in umike poletov ameriških letalskih družb United in Delta Airlines. V VVashingtonu pa je State Department takoj razglasil izredno stanje za vse polete v ZDA iz azijskih držav, še posebej tistih, iz katerih je deloval Ramzi Ahmed Jusef in za seboj morda pustil sodelavce. Američani še ne vedo, ah pa še noCejo povedati, kdo je plačal Jusefovo udejanjenje neskončnega sovraštva do vsega zahodnega v morilskih eksplozijah. Pravzaprav javnost ne pozna niti pravega teroristovega imena. Jusef je lahko samo ena od njegovih osebnosti, tista, ki se izdaja za Kuvajtčana palestinskega rodu. Lahko pa bi bil tudi Iračan, Libijec ali kdorkoli drug iz številnih Jusufovih potnih listov. Ker teroristične akcije, kakršne je izvajal Jusef, niso predrage -napad na Svetovni trgovinski center naj bi stal samo nekaj tisoč dolarjev - je težko določiti pohti-Cne in finančne mentorje. Lahko Vohun Aldrich Ames bi bil kdorkoli od tradicionalnih obtožencev terorizma - Irak, Iran, Libija, Severna Koreja ... VVashington za zdaj s prstom še posebej kaže na Sudan. Ze konec januarja so svojim državljanom priporočili, naj ne potujejo v to afriško državo, domnevno zaradi državljanske vojne. Pred nekaj dnevi pa so zvezni tožilci obtožili kar sudansko misijo pri Združenih narodih in predsednika neke ameriško-arabske organizacije. Mnogi v VVashingtonu celo domnevajo, da so ti ljudje ubih tudi fundamentalisticnega zidovskega rabina Meira Kahaneja, ki je pridigal sovraštvo do Arabcev. Tudi Jusefov sodelavec Sidik Ah, ki se je prejšnji teden zlomil in priznal teroristično akcijo v New Torku, je bil sudanskega rodu. Obstaja tudi možnost, da so Sudanci delovali v iraškem imenu, saj sta obe državi sicer mednarodni izobčenki, a dobri prijateljici. Morda so prav dejanja Ramzija Ahmeda Jusefa tisto, kar se je uresničilo od groženj iraškega predsednika Sadama Huseina Združenim državam Amerike po porazu v zalivski vojni. Tajne službe pod drobnogledom Povsem mogoče pa je, da so si Američani kar sami vzgojih svojega najhujšega terorista, ki je brez pomisleka zavrgel nauke starejše teroristične šole - Carlosa, Abu Nidala in podobnih -, ki si ciljev niso izbirali na ameriških tleh. Poznavalci domnevajo, da je Jusefa terorističnih spretnosti naučila kar Cia, ali so ga vsaj učili z denarjem, ki so ga ameriški obveščevalci pošiljali v Pakistan za urjenje afganistanskih borcev prah sovjetski invaziji v osemdesetih letih. Jusef najbrž tudi ni edini, ki je odrasel v gverilskih šolah z ameriškim denarjem in vročim protiameriškim sovraštvom, zato se bo moral novi direktor Cie, ki ga je pravkar imenoval predsednik Clinton, ubadah tudi s takšnimi vprašanji. Upokojenega generala Michaela Camsa mora seveda še potrditi kongres, toda že zdaj se lahko začne pripravljah na naporno delo. Decembra je odstopil vsega naveličan James Woolsey. Problem najbolj razvpite obveščevalne službe sveta, ameriške Cie, seveda niso samo v Afganistanu šolani terorish. Cio še danes teži dediščina vohunskega razkritja pred letom dni, ko so zaradi vohunjenja za Sovjetsko zvezo in Rusijo aretirali svojega visokega uslužbenca. Aldricha Amesa so medtem že obsodih na dosmrtno kazen, ugotovih, da je z izdajami ubil najmanj dvanajst ameriških vohunov v nekdanji Sovjetski zvezi in za poltretji milijon dolarjev, za kolikor je v osmih letih Dmitri Poljakov, Amesova žrtev po letu 1985 prodal na kilograme dragocenih dokumentov, povzročil še drugo neizmerljivo škodo. Toda tudi James Woolsey, ki so ga pred dvema letoma razglašah za idealnega moža za to službo. ni zmogel disciplinirah agencije. Zveza »starih fantov«, ki je predolgo varovala tudi Amesa, je kljubovala prvemu Clintonovemu direktorju, policijski preiskavi FBI-ja, obtožbam ženskih agentk zaradi seksizma in neena-kopravnosh, nezmernemu zapravljanju denarja za čudne proje- Direktor Cie Woolsey je odstopil kte, kot je bil tristo milijonov dolarjev vredni skrivni kompleks za satelitsko vohunjenje, in še bi lahko naštevafi. Ameriška obveščevalna skupnost seveda ni samo Cia. Poleg nje deluje še enajst služb, med njimi mogočna Zvezni preiskovalni urad FBI in Agencija za nacionalno varnost (NSA), pa še posebne službe zunanjega ah finančnega ministrstva ter posameznih oddelkov vojske od mornarice in letalstva do marincev. Vsi skupaj porabijo osemindvajset milijard dolarjev letno in Cii pripada samo del tega proračuna. Toda doslej je bila samo Cia samostojna tajna služba, ki je služila in odgovarjala samo predsedniku. Po Al-drichu Amesu je dobila na glavo posebne preiskovalce, ki jih vodi odstavljeni obrambni minister Les Aspin - in težko nalogo, da obnovi svojo obledelo slavo. Ne bi bilo prvič, da mora Cia vstajah iz pepela pogorišča, ki ga je zažgala sama. V petdesetih letih, samo nekaj let po svoji ustanovitvi, je žela neizmerna priznanja v ameriški javnosh, ko je odstranila z oblasti levičarskega iranskega premiera Mosadeka in gvatemalskega predsednika Jaco-ba Arbenza ter ju nadomestila z ameriškimi prijatelji. Toda že leta 1961 ji je sramotno spodrsnilo v Zalivu svinj, ko so s kubanskimi emigranti načrtovali podobno »Čistilno akcijo« za Fidela Castra. S Castrom, njegovimi bradami in podobnimi za lase privlečenimi naCrri, so v Cii sploh imeh smolo. Poleg tega je nastopila vietnamska vojna, kijev očeh ameriških državljanov osramotila vse vladne službe, še posebej pa tajne. V osemdesetih letih se je moral zato predsednik Ronald Reagan s posebno doktrino zavzeti za osramočene obveščevalce. A tudi njemu niso prizanesli s katashofami. Skrivna pogajanja z iranskimi oblastmi v osemdesetih letih so se na primer izrodila v afero Iranga-te, ki je za nekaj Časa zamajala celo Reaganov predsedniški stolček. Vohuni in poslovneži Vsem napakam navkljub pa obveščevalne službe seveda ne bodo izginile z obličja Zemlje. Vsaj ne, dokler bodo vladale suverene države, ki bodo v dragih suverenih državah videle potencialne sovražnike, bale pa se bodo tudi tihotapcev orožja, mamil in jedrskih materialov ter mednarodne mafije. Konec koncev in vsem napakam navkljub je imela Cia v hladni vojni vendarle prav. Sovjeti in komunizem so bih ne le ameriški sovražnik, ampak tudi sovražnik lastnega ljudstva oziroma ljudstev. Ta so z navdušenjem podrla berlinski zid ter komunistični gospodarski, politični in policijski sistem. Toda Ce sodimo po ameriških izkušnjah, bodo tudi obveščevalne službe potrebovale korenito prenovo. Revija Time piše o tem, da dosedanja organizacija obveščevalnih služb v diplomatskih predstavništvih ne bo zadostovala. V časih, ko so vohuni prihajali s hladnega, so bili pravi naslov zanje tuja veleposlaništva. Danes skušajo Američani podtakniti svoje ljudi poslovnim korporacijam, ki delujejo v tujini. Preprodajalci mamil, orožja in jedrskih materialov ter pralci umazanega denarja seveda ne posedajo po diplomatskih sprejemih. Barbara Kramžar NEDELJSKE TEME LJUDJE, ODNOSI, LETA 26 Nedelja, 19. februarja 1995 Magično-čarobna moč ženskih nogavic Hlačne nogavice so neerotične in neseksi Ženske noge s pregrešnimi Cmimi nogavicami »na pas« (kot smo včasih rekli), obrobljenimi s čipko, so nekako kar praviloma »domena« moških vzdihov. Naredite sami pri sebi (iskren) mini-test: kaj ste si na primer najbolj zapomnih iz filma Cabaret z Lizo Min-nelli? Homoseksualni odnos, kritiko divjaškega nacizma, pesmi, ki so se zapisale v glasbeno zgodovino? Če je tako, potem ste zagotovo ženskega spola. Kajti tisto, kar je ostalo najbolj v spominu moškim gledalcem, so brez dvoma v črne nogavice na »držajčke« oblečene dolge Lizine noge. V vsakdanjem življenju sicer tako zapeljivo razgaljenih nog ravno ne sreCaS na vsakem koraku, a Ce gre verjeti Britancu Seanu Thomasu, ki se je poglobil (tudi na podlagi lastnih izkušenj) v proučevanje fenomena nogavic s podvezicami, z elastično čipko ali na pas, petem menda drži, da moško domišljijo spodbudi že samo misel na to. In v Cern tici skrivnost, da so nogavice toliko privlačnejše in bolj seksi kot žabe? Tega si Thomas ne zna razložiti oziroma si želi, da bi vedel. V iskanju odgovora ga je na dokaj trezna in hladna tla postavila strokovnjakinja iz znane modne hiše. »Kakšno vprašanje!«, mu je dejala, »ali ni povsem očitno, zakaj imajo moški radi nogavice? Primerjajte jih z drugimi »alternativami«. Žabe so najbolj neeroticen in najbolj nevznemirljiv del garderobe, kar si jih je človeštvo sploh izmislilo!« Sean Thomas pravi, da se z njo popolnoma strinja, še vedno pa mu ni povsem jasno, zakaj imajo prav nogavice tako magično privla- čnost in moC. »Tudi to je povsem očitno,« pravi modna strokovnjakinja Janet Reger. »Nogavice namreč na svojevrsten način združujejo fantazijo in domišljijo. Kaže, da moški to potrebujejo.« Nemški jezik ima za to besedo »vorfreude«, ki pomeni »predužitek«, »predza-dovoljstvo«. Moški radi pričakujejo užitek, zato si tudi radi predstavljajo, da ima njihova ženska nogavice. Konec koncev je pa tudi res, da gre z nogavicami vse skupaj »lažje«, marne? To drži, ni pa vse, pravi Sean Thomas. Po njegovem mnenju tici vzrok za privlačnost nogavic tudi v tem, da so - neudobne, da je njihovo obuvanje ali oblačenje posebna umetnost, saj je tesno zadevo treba pazljivo spraviti na nogo, kar pomeni določene gibe, in podobno; skratka, umetnost zapeljevanja. Britanec razlaga še naprej: če se ženska loti tega, da bo obula novagice, si vzela čas za to, da »obvlada« zapenjanje »nesmiselnih« pripenjalk in da ji ni zal truda okoli nečesa tako trapastega kot je oblačenje s čipkami in naborki ozaljšanega spodnjega perila, potem to nekaj pomeni. Razlaga je taka: »Ta ženska rada ugaja - pravzaprav je nagajiva porednica!« In moški imajo taka dekleta radi -tako vsaj trdi Sean Thomas. Dilema, zakaj so vendarle nogavice bolj privlačne kot žabe, pa ostaja naprej. Morda tiči delček skrivnosti v tem, da so nogavice nekako bolj »resno« atraktivne. Odkrivajo najbolj seksi del ženske, obenem pa s svojim robom, tam, kjer se končujejo, spravljajo nekatere ob pamet. Nekateri bodo najbrž rekli -kaj niso torej glede nogavic moški podobni otroku, ki se raje igra z ovitkom kot z vsebino darila? Sean Thomas meni, da je to senzibilna in inteligentna reakcija. Kajti, kot dodaja, ko stvar pride tako daleč, kot si želita oba, potem moški postanejo fantje, ženske pa dekleta. (KaN) Prehod vračev Starodavna Čarovniška znanja iz tolteških Časov so Se presneto živa dandanes in skupina »neformalnega reda čarovnikov« (kot piSe na začetku knjige), v katero sodita Taisa Abelar in tudi svetovno znani avtor uspešnic o uCenju indijanskega vrača dona Juana Matosa, Carlos Castaneda, se zavzeto uči magičnih veščin. Carlos Castaneda je napisal tudi spremno besedo h knjigi Prehod vračev, ki jo je izdalo Gnosis - Društvo za mzvoj kreativnih in zdravih odnosov. Knjiga nosi podnaslov Potovanje ženske in nadvse spretno, zanimivo in domiselno opisuje pestro in temeljito šolanje vztrajne avtorice, njene izkušnje in napete doživljaje, ki jim brez diha sledimo skozi gladkotekoče strani, do Prehoda vračev in Se čez. Taisha mnogo let nabira svojo energijo in se uči »umetnosti zalezovanja«. Prehod vračev ni le prijetno branje, ampak v bralcu tudi prebuja zavest in aspiracijo, željo po duhovni rasti. Knjiga Taishe Abelar žensko iztrga iz kalupa stoletnih skrepenelih vzorcev in ji podari krila, da lahko poleti v svetlobo svobode. Poleg z nadvse zanimivo tematiko pritegne razvoj zgodbe v knjigi tudi z mavrico živih, prepričljivih dialogov in duhovitih domislic. Skozi poglavja vzhičeno spoznamo, da nam ni treba živeti mehanične sivine površnega vsakdana, ampak da lahko vstopimo globlje vase in tam odkrijemo čudovite neznane svetove in dimenzije. Med vrsticami knjige se sprehajamo po stezah starodavnih skrivnih znanj, čarovniških moči in kretenj, v drugo pozornost zamaknjenih svetov. Spoznamo, da je izven iluzije nase vsakdanje resničnosti primarnih čutil Se mnogo, mnogo več. In ko to začutimo globoko v sebi, so nam vmta v svobodo neznanega na Široko odprta. Marjetka Jeršek Zahtevna šolska goščava Tvorci šolskega sistema kaj neradi prisluhnejo učencem; če jim že prisluhnejo, pa njihovih kritik in predlogov praviloma ne upoštevajo - češ, saj revčki še ne vedo, kaj je za njih prav in kaj ne, to lahko vedo samo izkušeni. Izkušeni pa niso zgolj strokovnjaki (ki se s problemi šolstva ukvarjajo praviloma na abstrakten, akademski način, in ki se trudijo, da bi učence prilagodbi sistemu namesto obratno), ampak vsi tisti, ki smo se na tak ali drugačen način prebijali skozi zahtevno šolsko goščavo. Prisluhnimo si torej in potipajmo po njenih pomanjkljivostih. Največja napaka, ki jo dela šolstvo, je neupoštevanje psiholoških zakonitosti spominjanja. Učitelji, specializirani v svojem področju, zahtevajo od učencev pomnjenje številnih podrobnosti, tako rekoC vsega, kar obsega učni program. A Četudi se učenci potrudijo in se zahtevano snov naučijo, jo slejko-prej pozabijo, kajti pomni jih zgolj njihov kratkoročni spomin - kar pomeni, da naučena snov ostane v spominu kvečjemu do prvega preizkusa znanja, nato pa izhlapi. Pomislimo, koliko snovi, ki smo jo v Času šolanja ohranjali s spominu vsaj do preizkusa znanja, pomnimo še sedaj? Koliko matematičnih formul, geografskih in zgodovinskih podatkov še zmeraj pomnimo? Zagotovo manj kot deset odstotkov. Cernu torej zahteve po pomnjenju tolikšne količine kratkoročno pomljivih podatkov? Mar ne bi bilo bolje, ko bi namesto pomnjenja podrobnosti ponavljali tisto, kar je bistveno in kar bi nam ostalo v spominu za vselej? Na bistvenem bi lahko gradili naprej, v podrobnosti pa bi se spuščali zgolj po potrebi. Druga velika pomanjkljivost je nepovezanost posameznih predmetov. Svet je en sam in edinstvenemu svetu naj bi po vseh pričakovanjih ustrezala tudi enotna teorija. Ampak znanost je dandanes vse bolj specializirana in vse manj povezana; če šolstvo posreduje mlademu rodu izsledke posame- znih znanstvenih disciplin, je potemtakem zaman pričakovati, da bi jih podajala v okviru nekega celovitejšega in enovitejšega pogleda na svet. A kljub temu šolniki ne upoštevajo niti tistih stičnih točk, ki jih posamezne znanosti vendarle imajo; snov posameznih predmetov posredujejo na način, ki pri učencu vzbuja varljiv občutek, da gre za nekakšne povsem loCene, zasebne svetove, brez kakršnihkoli skupnih zakonitosti. Filozofija, ki v raznolikih dejstvih sveta išCe (in delno tudi najdeva) najsplošnejše strukturalne in dinamske zakonitosti obstoječega, pa je v šolstvu drastično zanemarjena ali pa je (v srednji šoli) zreducirana na »piflanje« tega, kaj je kdo rekel in mislil. O usposabljanju za samostojno mišljenje, ki bi marsikaterega uCenca spodbudilo h kritičnemu pretresanju naučene snovi in k iskanju lastnega odgovora na vprašanje o celovitosti sveta, pa niti sledu. Kot da se mora mlad človek najprej natrpati z goro podatkov, preden lahko začne razmišljati s svojo glavo. A ko je v glavi kaos, je tudi misel toga in umrtvičena. Tretja napaka tiči v podajanju snovi skoraj izključno po verbalni poti. Kljub uvajanju številnih vizualnih učnih sredstev učenci večino snovi še zmeraj osvajajo preko pisanega in govornega medija, mimo vsakršnega izkustva s tozadevnim objektom. Na tak način se v nji- hovih »glavah« oblikujejo številni novi predstavni in pojmovni konstrukti, ki so zaradi pomanjkanja izkustvenega temelja praviloma zelo megleni, nedoločeni, kaotični. Marsikateri učitelj je tudi prepričan, da s posredovanjem besede posreduje hkrati tudi konvencionalno določeno pomensko vsebino, ki da jo beseda na nek skrivnosten način nosi v sebi, zato se z preciznim definiranjem novih pojmov ne trudi kaj dosti. Ce naj bi bilo učenčevo znanje uporabno, bi se moralo odvijati pretežno na izkustveni ravni, pa Čeprav bi bil obseg njegovega znanja veliko skromnejši; bi pa bilo zato tovrstno znanje zaradi jasnosti odlična osnova za nadgraditev po verbalni poti. Učitelj bi moral temeljito obvladati proces verbalne komunikacije, zlasti pa pasti, ki jih nosi v sebi učenje novih, splošnejših in kompleksnejših pojmov preko verbalne komunikacije, kajti le na tak način bi lahko dograjeval učenčevo izkustveno dobljeno znanje v smeri vse bolj kompleksnih in hkrati jasnih miselnih struktur. Naslednja težava temelji na učni motivaciji. Težko bi bilo najti uCenca, ki bi zahajal v šolo in se učil zaradi notranjega, iskrenega interesa; večina učencev doživlja sedenje v šolskih klopeh kot kruto, v dobršni meri ponotranjeno socialno prisilo. Motivacija za tovrstne prisile temelji na bojazni pred posledicami morebitne neposlušnosti oziroma na težnji po nagradi oziroma potrditvi - ki pa je smiselna le tedaj, kadar v ozadju praska občutek zavrženosti, manjvrednosti, odrinjenosti. Učitelji in starši pogostokrat upravičujejo pravilnost obstoječega šolskega sistema z odličnjaki, ki da zlahka dohajajo šolske zahteve. Ampak ni treba biti psihoanalitik, da ugotoviš, da njihove pridnosti ne poganja nekakšen spontani človeški interes, marveč močna nevrotična prisila. Boj za lepe ocene, pohvale, nagrade, diplome in laskave besede je zgolj izkrivljen naCin za zagotavljanje starševske ljubezni oziroma za splošno družbeno sprejetje - način, kakršnega so jim predočili starši, ki jih niso sprejeli takih kot so (spontanih, ravnodušnih, malomarnih, usmerjenih v tukaj in zdaj), ampak so si na osnovi veljavnih družbenih (večinoma lažnih) vrednot izgradili visoko idealizirano podobo o svojih visoko uspešnih otrocih ter se z neusmiljeno strogostjo spustili v vzgojni projekt. Današnji šolski program dohajajo praviloma samo hudo nevrotični otroci. Manjše pomanjkljivosti šolstva (kot so enotni kriteriji za vse, neupoštevanje kolektivnega in individualnega bioritma, prezgodnji začetek pouka, prekratki odmori in pretežke torbe, prisilna zbranost) pod težo velikih pomanjkljivosti niso veC niti tako zelo hude. Gledano s perspektive življenja kot celote, ostaja dejstvo, da šola (vključno s starši) iz potencialno modrih in srečnih ljudi ustvarja nesrečnike s polno glavo kaotično nametanih podatkov; ustvarja ozko specializirane robote, prilagojene streženju neznatnemu koščku civilizacijskega kolesja, ki ne znajo rešiti niti najenostavnejših problemov, ki jih prednje postavlja življenje: ne znajo za seboj počistiti civilizacijske nesnage, ki duši naravo in njih same, ne znajo reševati medosebnih problemov drugače kot s palico in puško, ne znajo se ustaviti kadar bi bilo treba, ne znajo trezno misliti, kadar jih preplavi notranji kaos - skratka: primanjkuje jim življenjske modrosti. A saj ni kriva šola; šola so vendar ljudje. Krivo je nekaj v človeku samem. Bojan RauterKosič Usodni pomen prve pokajene cigarete Kajenje pri otrocih in mladostnikih Enaindevetdeset odstotkov odraslih v ZDA je poskusilo svojo prvo cigareto pred 20. letom, prav tako jih je 77 odstotkov postalo rednih kadilcev pred 20. letom. Da bi raziskali nadaljnji razvoj nikotinske odvisnosti med osebami, starim od 10 do 22 let, je Center za kontrolo odvisnosti (Centers for Desease Control) analiziral podatke iz študije Stališča in vedenje mladostnikov (TAPS-II). Večina kadilcev ali uživalcev brezdimnega tobaka se zateka k tobaku zaradi sproščanja ah zato, ker je težko prenehati, kar narašča z naraščajočo življenjsko uporabo, pogostostjo in intenzivnostjo uporabe. Med tistimi, ki uporabljajo tobak kratek čas ali le občasno, je pogostejši razlog za njegovo jemanje sprostitev, ne pa toliko težave pri prenehanju kajenja. Ne glede na starost, pa približno 3/4 rednih kadilcev izjavlja, da je eden od pomembnih razlogov, zakaj uporabljajo tobak, ta, da težko prenehajo. (Ash Bulletin) Nezaposlenost in sprememba kadilskih navad Švedska študija raziskuje povezavo med kajenjem in nezaposlenostjo v skupini 1080 mladih ljudi, starih od 16. do 21. leta. Za dijake, ki so bili v šoli kadilci, obstaja večja nevarnost, da postanejo nezaposleni, kot pa za nekadilce. Ne glede na zgodnje kajenje, se kadilske navade razvijejo bolj neugodno med nezaposlenimi mladimi ljudmi kot pa med tistimi, ki niso bili nezaposleni v študijskem obdobju. Možno razmerje, da postaneš kadilec pri 21 letih, ko si nezaposlen več kot 20 tednov, v primerjavi s tistimi, ki niso nezaposleni ali le kratek čas, je 2.44-krat večje za moške in 3.45-krat večje za ženske. Ob upoštevanju vpliva socialno-eko-nomskega ozadja, izobrazbe, ekonomske situacije in kadilskih navad na začetku opazovanega obdobja je bilo razmerje 1.7-krat večje za moške in 2.0-krat večje za ženske. Avtorji zaključujejo, da je nezaposlenost rizični faktor za razvoj kadilskih navad med mladimi, še posebno med ženskami. (Ash Bulletin) Prenehajte s kajenjem in rešite svoje otroke. Angleška vlada je sprožila antitobačno kampanjo, ki bo trajala tri leta. 13, 5 milijona funtov bodo vložili v projekt, ki se bo osredotočil na odrasle, še posebno na starše, ki ogrožajo zdravje svojih otrok s tem, ko jih izpostavljajo pasivnemu kajenju. Kampanja se bo začela s televizijskim oglaševanjem in z lokanimi aktivnostmi za Ne-kadilski dan v marcu 1995. Nacionalno kampanjo bodo gradili na izkušnjah predhodnih kampanj v Angliji in Londonu, ki so uporabljale podobne pristope. Rezultati raziskave, ki so jih pred kratkim objavili, kažejo, da so starši indiferentni za učinke kajenja v svojem domu. Se več, raziskava kaže, da otroci kadilcev dvakrat pogosteje postanejo tudi sami kadilci kot otroci nekadilcev. 44 odstotkov staršev, ki kadijo, pa verjame, da njihova navada na to ne vpliva. (Ash Bulletin) Dobrodelna ustanova bo pomagala 10.000 kadilcem. Dobrodelna bolnišnica iz Birminghana se je namenila najti 10.000 kadilcev, ki se bodo odločili opustiti kajenje. Prostovoljci bodo podpisali Novoletno resolucijo o tem, da bodo opustili to navado, in potem bodo dobili njihovo sponzorstvo (podporo) za šest tednov. Dobrodelna organizacija (The Get Ahead) upa, da bo dobila 10.000 funtov iz programa. Prav tako bi rada prišla v Guinessovo Knjigo rekordov, ker bo naenkrat pripravila do prenehanja kajenja najve-cje število ljudi. (Ash Bulletin) Pismo z Bleda Pozdravljava vas v imenu zdravih dihal. Reportažo pošiljava z Bleda, kjer je imela OZP (Organizacija združenih pluč) pomembno konferenco. V sprejemnem prostoru so se kmalu po 8. uri začeli zbirati razni strokovnjaki, ki bi radi pomagali pri zmanjševanju kajenja v svetu. Srečanja se je udeležil tudi doktor Janez Vitamin, minister za zdravstvo. Seveda tu ni bilo nobenega Pepelnika in tudi nihče ni kadil. Vsi obrazi so bili vedri, naokrog veliko cvetja in umetniških slik. Mize pa so se kar šibile pod raznimi sadeži in zelenjavo. Zasedanje OZP se je začlo z uvodno besedo ministra za zdravstvo, sledila je burna razprava. Prva je zbranim spregovorila gospa Pljučnikova: »Kajenje je zdravju zelo škodljivo.« »Da, je pa tudi zelo nevljudno in nepošteno do drugih ljudi!« je na nglas razmišljal dr. Nekadilec z zdravstvenega centra in nadaljeval, »pri nas imamo med bolniki kar petino obolelih za pljučnim rakom.« »Da, to je grozljivo,« je pripo-jrinila gospa Pljučnikova. Gez čas je spregovoril mlad doktor iz ljubenske bolnišnice. Dodal je, da ima vsak otrok, in navsezadnje tudi vsak odrasel nekadilec, pravico do zdravega okolja. Četudi nisi kadilec in živiš poleg kadilca, lahko zbo-lis za rakom, saj pasivno vdihavaš preveč nikotina in ostalih strupenih plinov, ki jih vsebuje cigaretni dim. To še posebej velja za nosečnice, saj pričakujejo otroka in ti plini negativno vplivajo na njegov razvoj. Po bučnem aplavzu je dobila besedo gospa Šolarjeva, ministrica za šolstvo in šport. Predstavila je program, v katerem so slovenske šole podprle akcijo boja proti kajenju, ki jo je organiziralo društvo nekadilcev. Učenci so podpisali listino in se slovesno zaobljubiti. da v tem šolskem letu ne bodo prižgali nobene cigarete. »Tako je tudi prav,« ji je v besedo vskočil minister za zdravstvo in jo dopolnil, »poglejte, če človek prižge prvo cigareto, Prižge tudi drugo in še na stotine cigaret.« »Prepovedati bi morali kajenje v javnih prostorih, predvsem šolah in bolnišnicah, in tudi v vseh javnih prevoznih sredstvih,« je jezno Pripomnil dr. Pljučar, eden od navzočih psihiatrov. »Prepo-yedati bi morali tudi reklame za tobak in tobačne izdelke,« je predlagal gospod Nekadimveč, zdravnik iz Maribora. Polemika o tej temi se je zavlekla pozno v noč, zaključil Pa jo je minister, dr. Vitamin, z besedami: »Močno si želim, da bi vsaj delček tega, kar ste danes povedali, uresničili, nikar pa ne sprejmite tega kot ukaz, ampak kot izziv za prihodnost. Nasvidenje na prihodnjem zasedanju OZP. Pa ne pribite prve cigarete, saj boste potem še drugo, tretjo, pa...« Za vas sta se konference udeležila Dejan Ugovsek in Boštjan Zamernik z OS Ljubno ob Savinji Na pomoč, pri hiši imamo najstnika! Puberteta je kritična doba, ko se mladostnik telesno in duševno hitro spreminja LJUDJE, ODNOSI, LETA »Na pomoč, najstnika imamo!« sta zapisala angleška znanstvenika, zakonca Bayard. Kdor ima otroka, ima tudi najstnika ali pa ga bo še imel. Najstništva se ne da preskočiti, treba je z njim živeti in ga preživeti. Starši pa so dolžni najstnikom pomagati preko tega težavnega obdobja. Kako? Veliko je načinov, saj so tudi najstniške poti različne, vsak najstnik doživlja to obdobje po svoje in v svojem času. V teh letih najstniki marsikaj kuhajo in zakuhajo. Včasih marsikje tudi kaj prekipi, tako staršem kot otrokom. Mladostnik potrebuje starše, toda starše, Id ga razumejo. Puberteta je kritična doba, ko se mladostnik telesno in duševno hitro spreminja. Toda težave se ne pojavijo čez noč. Za oris pubertete in pogled na leta zorenja smo povprašah Sonjo Torkar, dipl. psihologinjo. Kakšne so glavne značilnosti tega viharnega obdobja mladih? Mnogi avtorji pravijo, da je le malo situacij v življenju težjih od tiste, ki nastopa z osamosvajanjem adolescentnega sina ali hčere. S puberteto vstopimo v 3. obdobje otroštva, ki ga spremlja vrsta sprememb. Za ta čas je značilna hitra rast udov, spremeni se zunanja podoba, spremeni se glas, pojavijo se seksualni spolni znaki, včasih nastopi debelost, ki ji sledi proces hujšanja. Mladostnik teži k notranji in zunanji samostojnosti, poglobi se moč volje, čustva postanejo bolj osebna, globoka, intenzivna, težko obvladljiva, viharna, polna nasprotij. Do viška se razvije abstraktno mišljenje. Mladostnik išče odgovore na vprašanja smisla življenja, zanima se za politiko, gospodarstvo, tehniko, hrepeni po spoznanju resnice in oblikuje odnos do spolnosti. Zelo je občutljiv za svojo zunanjost in notranjo podobo, hitro zapade v probleme, iz katerih si največkrat ne zna pomagati. Včasih jih rešuje z begi, nasiljem, mamili, alkoholom, osamljenostjo in depresijami. Ne prenese več avtoritete, išče svoj poklic, no- ve vrednote in vzore, odmika se od družine in išče svoj dokončni Jaz. Veliko je znakov, ki opozarjajo na leta zorenja. Mnogi si že zgodaj prizadevajo, da bi cim prej pretr-gali vezi s starši, da bi hib samostojni in starši kar ne morejo razumeti, da so njihovi otroci že najstniki. Res je, danes se pojavlja puberteta vedno bolj zgodaj. To je pogojeno z načinom življenja v našem industrializiranem svetu. Otroci danes hitreje odraščajo in intelektualni razvoj je pospešen. V povprečju se adolescentna doba vleče od 13. do 18. leta za deklice in od 14. do 18. leta za fante. Ali puberteta lahko spremeni znaCaj otroka in uniči družinsko srečo? Kdo in kako naj pomaga mladostniku preko težav, da bi bil prehod Cim bolj naraven? Mladostniku pri njegovem zorenju lahko pomagajo starši, šola in širša družba. Problemi adolescence so neredko težji za starše in okolico kot za mladostnika samega. Starši večkrat pubertetnikovega ravnanja ne razumejo kot razvojno, normalno, ampak ga sprejemajo z razočaranjem in odporom. Ne odreagirajo primemo, s čimer pa le povečujejo njegovo upornost in konfliktnost. Da se osebnost mladostnika zdravo razvija, je nujno stabilno in toplo družinsko okolje. Z njim moramo ustvariti »partnerske odnose«, dogovarjajmo se z njim, dovolimo mu, da je soudeležen pri odločanju, da je soustvarja-len, spoštujmo njegovo osebnost, zaupajmo njegovemu razumu, ki je v teh letih že razvit. Ukazi in omejitve nimajo pri mladostniku več stare moči. Ne čudite se, če mu greste na živce. Pridige, kričanje in kritiziranje v vzgoji ne bodo uspešni. Najbolj mu bomo pomagali, Ce bo ob naši strpnosti in razumevanju lahko sam poiskal rešitev. Kako naj bi bilo v teh letih v šoli Tudi šola mora v tem obdobju poseči po novih učnih vsebinah in metodah poučevanja. Med drugim bi učitelj moral spodbujati sposobnost presojanja ter razvoj lastnega mišljenja in sodb. Poučevanje tako postane bolj znanstveno, razmišljajoče, ne gradi več na absolutni avtoriteti. Sola bi morala paziti, da učna snov ne prevlada nad človekom. Nekateri starši se pritožujejo, da jih v šoli ne poučijo o puberteti oziroma da jih nepravočasno spomnijo na to. Stiki in sodelovanje med starši in učitelji, v času adolescence, so zelo pomembni. Ce pubertetnik zabrede v težave, jih sam ne bo mogel rešiti, potreboval bo pomoč doma in v šoli. Sola naj bi bila center izobraževanja tudi za starše. Ti se včasih preveč posvečajo delu, zaslužku in vsakdanjim opravilom, namesto da bi opravljali svojo najbolj odgovorno življenjsko nalogo biti dober vzgojitelj svojemu otroku. Silvija Mozetič Vzgoja za zdravje Izšla je prva številka nove zdravstveno-vzgojne revije Vita, ki jo izdaja tiskovna agencija Morel. Na leto bo izšlo šest številk, vsaka pa, bo v celoti namenjena obravnavi enega bolezenskega področja. Avtorji prispevkov so domači zdravniki in zdravstveni delavci. Prva številka Vite je namenjena sladkorni bolezni in 50-le-tnici diabetologije v Sloveniji, naslednje pa bodo obravnavale Se ginekologijo, stomatologijo, alergijska obolenja, psihoterapijo, dermatologijo, endokrinologijo, prehrano, kardiologijo, težave starostnika, narkomanijo in aids ter nego bolnika. (KaN) Spoznajmo moč medu V prostorih Domusa, cenim za dom, ustvarjalnost in svetovanje je na ogled razstava Spoznajmo moC medu. Organizatorji iz vsakodnevne prakse ugotavljajo, da so potrošniki premalo seznanjeni, kaj pomeni med kot naravna hmna in nam-vno sladilo, z vrstami medu na našem trgu, z mvnanjem z medom od nakupa do porabe. Pmv tako so še premalo ozaveščeni o možnostih upombe Čebeljih pridelkov v zdravilstvu in kozmetiki. Razstavljene so različne vrste medu, medeni pripmvki in izdelki iz čebeljih pridelkov, ki jih je možno upom-bljati v zdmvilne namene in v kozmetiki. Del proštom je namenjen izdelkom medi-Carske in svečarske domače obrti, ki ima pri nas bogato tmdicijo. Razstava bo avgusta prenesena v Lousano v Švici na svetovni čebelarski kongres Apimondia. (KaN) Skalerasov kupon zaščitnikov otrok kadilcev mMiiunkm' Od danes........dalje ne kadimo več v prisotnosti otrok, predvsem pa ne v lastnem stanovanju. Priimek Ime očeta ... Ime matere Ime otroka . Ostali družinski člani: podpis podpis podpis podpis podpis podpis podpis Naslov in telefonska Številka: Sekcija zaščitnikov otrok kadilcev Humanističnega društva ER iz Ljubljane. Republika je član Skalerasovega kluba zaščitnikov otrok kadilcev. Kupon pošljite na naslov: HUMANISTIČNO DRUŠTVO ER p.p. 78, 61101 Uj ubijana Postajamo očetje edinega naroda na svetu, kjer nihče ne kadi v prisotnosti otrok. NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. februarja 1995 KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE UUBUANA LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER Danes, 19. februarja, ob 11. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel: 064/ 81-260 Danes, 19. februarja, ob 10. uri: igrica PIKA NOGAVIČKA. KRANJ OSREDNJA KNJIŽNICA, Slovenski trg 2 V sredo, 22. februarja, ob 16. uri: URA PRAVLJIC. V soboto, 25. februarja, Slovenski trg ob 10. uri: PUSTNI SPREVOD. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 Danes, 19. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič - PORCELANASTA MUCA. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA I. TAVČARJA, tel.: 064/620-200 V torek, 21. februarja, ob 17. uri: URA PRAVLJIC - Bernarda Pavlovec. Divja mačka ima mladiče najraje v kakšnem drevesnem duplu. Hrani se z majhnimi gledalci, ptiče pa zaleziuje le za priboljšek. V gozdovih in po drevju Skrivno življenje gozdnih živali O živalih, ki jih povezujemo z gozdovi in drevjem, pripoveduje knjiga Po gozdovih in po drevju, ki je izSla pri Založbi Mladinska knjiga. Vsaka žival je predstavljena z ilustracijami in besedilom o njihovih življenjskih navadah in posebnostih. Opisane so naslednje živali: veverica, str-žek, divji kunec, kukavica, divja svinja, veliki detel, rdeča mravlja, golob grivar, kuna zlatica, sloka, lesna sova, šoja, lisica, velika sinica, divja mačka, gozdni metulj, kanja, jelen, brglez, gozdna voluharica, miš, jazbec in taščica. Tri od njih vam na kratko predstavljamo tudi v tem članku. Veverica Drevesna žival veverica živi v gozdovih in parkih; srečamo jo lahko v dolinah in hribih. Sem in tja se spusti na tla, da pobere kaj za pod zob, preostali čas pa prebije v krošnjah. V hrastovih gozdovih veverici zadoščajo trije želodi, da si poteši lakoto. V borovih gozdovih zapravi veliko časa z luščenjem desetin storžev. Opazujemo jo lahko brez težav, saj je bolj radovedna kot plašna, povrhu pa je še dnevna žival. Podi se po drevesnih krošnjah, enako spretno pleza po drevesih navzgor in navzdol. Ce je treba, se z drevesa požene tudi 4 do 5 metrov daleč. V nasprotju s polhom veverica zime ne prespi. Ostane budna, Čeprav se bolj redko pokaže. V krošnji drevesa si naredi gnezdo iz suhih vej, lubja, suhega listja in ga nastelje z mahom. Srna Ubranost njenega življenja je presenetljiva. Srna se pase sedem ur, prav toliko Časa prežvekuje, nadaljnjih sedem ur počiva, samo tri ure pa trdno spi. Zelo je občutljiva na šume in njeno pozornost pritegne vse, kar se ji zdi nevarno, denimo padanje kapelj po plohi ali odpadanje suhega listja jeseni. Vidi ne prav dobro. Bolj se zanaša na svoje uho. Poleti je njena dlaka rjasto rdeCa, pozimi postane rjavo siva. Vse leto pa ima na zadku veliko belo liso iz dolgih belih dlak, ki jih lahko dvigne, s čimer jo še bolj poudari. Ta lisa ima pomembno vlogo kot svarilno znamenje za vrstike: če pokaže liso, pomeni, da je vznemirjena. Pri srni ločimo tri načine gibanja: hojo, kadar je mirna, drnec na kratke daljave in končno, kadar je na begu, skakanje. Jazbec Ali jazbeca, ki je konCal naravne smrti, res pokopljejo njegovi vrstniki? To trdi neki angleški opazovalec. Videl je dva jazbeca, ki sta pokopavala tretjega v luknjo. Drugi poznavalec teh živali trdi, da jazbeci umirajo v svoji jazbini. Pravi, da je večkrat našel kosti poginulih jazbecev na površju, skupaj z zemljo, ki so jih bile živali spehale na dan, ko so si kopale nove rove. Kakorkoli že, navade živali, ki prebijejo večino življenja pod zemljo, so še malo znane. To velja predvsem za jazbeca, ki je ponočnjak, in povrhu še zelo previden. Jazbec si od Časa do Časa deli dom z lisico, toda v tem primeru živita ločeno, vsak v svoji kamri. Včasih imajo stare jazbine pod zemljo tudi do petdeset izhodov. Osrednja izba je visoka do 60 centimetrov. Iz nje vodijo rovi na vse strani - kakor žarki. Rovi so povezani med seboj, se dvigajo in spuščajo, povezujejo v večje prostore. Takšna jazbina ima lahko veC nadstropij. Jazbecev pestri jedilnik sestavljajo deževniki, miši, voluharice, krti, ježi, žabe. Včasih se posladka tudi s kakšno čebulico, sadjem in jajci. Veverica si gnezdo zgradi iz dračja in mahu. Mladiče skoti dvakat na leto. Jazbec (Vse ilustracije: Carl Brenders) Ugotovi, katera polja je risar izrezal iz zgornje risbe. Od šestih likov na sliki sta samo dva povsem enaka. Katera? SEJEMSKE PRIREDITVE / VTISI S KMETIJSKEGA SEJMA AGRIEST V VIDMU Posledice krize je bilo zaznati tudi pri ogledu razstavnih prostorov Na sejemski prireditvi je bil posebno dobro zastopan enološki sektor V Vidmu so med 9. in 13. februarjem letos že tridesetič priredili kmetijski sejem Agriest, na katerem je 250 raz-stavljalcev iz nase in iz nekaterih sosednjih dežel prikazalo predvsem kmetijske stroje, manjkalo pa ni tudi manjših pripo-niockov, sadik, semen, Perutnine, raznega Čtiva za kmetijstvo in Se marsikaj. Agriest je najveCji kmetijski sejem v severovzhodni Italiji in poleg domačinov privablja vsako leto tudi Številne pbiskovalce iz Slovenije in iz Avstrije. Splošna gospodarska kriza je v zadnjih letih zajela tudi kmetijstvo, ki jo v naši deželi precej občutimo. Izraz krize je oilo na splošno zaznati tudi ob globalnem ogledu videmskih sejemskih prostorov. Pomembnejših novosti ni bilo na ogled. Na sejmu je bil dobro zastopan enološki sektor, saj je zasedel dober del razstavišča. Ta sektor je namreč za deželno kmetijstvo zelo pomemben. Na ogled so bili razni stroji in pripomočki za večje in tudi manjše kletarje. Kljub splošni krizi, je Živinoreja še vedno važen steber deželnega kmetijstva, vendar je bila na sejmu premalo zastopana. Izjema je bila deželna razstava krav, ki vsako leto privablja številne živinorejce. Veliko pozornost je zbudil noj, ki so ga zaceli v zadnjih letih gojiti tudi v Italiji. Nojevo meso je temno, nemastno in skoraj brez holesterola. Žival Se zlahka prilagodi °kolju in njeno gojenje ni zelo zahtevno. Zelo cenjena in iskana je tudi nojeva koža. Kaj nam prihodnost obeta v kmetijstvu? To je bil predmet posveta, na katerem so razni strokovnjaki prikazali možne rešitve nekaterih perečih vprašanj današnjega kmetijstva. Profesor Mario Gregori z videmske univerze je orisal izide svoje študije, po kateri je v naši deželi nepoklicnih kmetov oz. takih, ki se s kmetijstvom ukvarjajo manj kot 100 dni na leto, veliko veC kot poklicnih kmetov. Obenem je povprečna starost kmetov zelo visoka. Zaključil je, da je veliko tako imenovanih kmetij part-time, na katerih se udejstvujejo predvsem starejši prebivalci. V prihodnosti bo torej malo kmetij, a zelo obsežnih. Rešitve problemov kmetijstva bo torej treba v prihodnosti iskati na podlagi teh ugotovitev. Zanimivo je bilo popoldansko predavanje profesorja Paola Sequija o problemu okolja. Zaradi onesnaževanja je kmetijstvo v zadnjih letih večkrat na zadolžni klopi. Prvi cilj kmetijstva mora biti v prihodnosti zaščita zemlje. Voda bi se morala Cim dlje zadrževati v goratih predelih, v nižini pa bi morala Cim hitreje odtekati. Kmetijstvo naj bi pri tem igralo glavno vlogo. To bi zmanjšalo problem poplav, ki večkrat pestijo državo. Drugi problem je, kako zapreti ciklus rudninskih snovi. Elementi prihajajo iz zemlje in se pogosto vanjo ne vračajo, večkrat končajo v Jadranskem morju. Na tak način se ciklus razbije in prav to je glavni problem, ki ga je treba v prihodnosti rešiti. Sledili so še drugi poročevalci, ki so obravnavali prihodnost kmetijstva z ekonomskega in zakonodajnega vidika. Pereči problemi so danes npr. mlečne kvote, GATT (splošen sporazum o tarifah in trgovini) in zakonodaja, ki je včasih v kmetijstvu nejasna in nepravilna. Med posveti je bilo tudi veliko govora o tem, da je treba v naši deželi ovrednotiti tiste panoge, ki dobro uspevajo, zaščititi pa posebno gorata in torej za kmetijstvo manj ugodna območja. Magda Sturman Plačilo letne takse na številko IVA Tako kot prejšnja leta, je tudi za leto 1995 treba plačati takso na številko (partita) IVA. Te takse so oproščeni vsi tisti kmetovalci, ki so prekinitev svoje dejavnosti sporočili uradu IVA pred 31. decembrom 1994. Ostali pa morajo takso, ki znaša 100 tisoč lir, plačati s poštno položnico. Odrezek položnice morajo oddati na krajevni urad IVA najkasneje do 5. marca, in to skupaj s predvidenim obrazcem. Kmečka zveza zato vabi svoje elane, naj se za plačilo zglasijo v njenih uradih najkasneje do 28. februarja in poravnajo 105 tisoC lir (100.000 lir znaša taksa, 950 lir poštni stroški, 4.050 lir pa organizacijski prispevek). Plačilo takse je mogoCe opraviti tudi na podružnicah Kmečke zveze, in sicer: - v Nabrežini št. 97 (na trgu zraven semenarne) vsak torek od 8. do 13. ure (tel. 200073) - na Opčinah, Narodna ulica št. 71/1, vsak Četrtek od 8.00 do 12.00 ure (tel. 214465). HOLAJSAVE / PROŽNJE SPREJEMAJO DO 1. MARČAjn Davčna razbremenitev za podjetja, ki so utrpela posledice suše leta 1993 Kmečki zavarovanci iz tržaške pokrajine imajo do 1. marca možnost, da pošljejo na zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU prošnjo za delno razbremenitev socialnih dajatev. Dolgotrajna suša je leta 1993 prizadejala precejšnjo škodo poljščinam in drugim pridelkom, kar je deželna uprava uradno ugotovila in uvrstila med prizadeta območja praktično vse ozemlje tržaške pokrajine. Kdor je lani vložil prošnjo za povračilo škode po suši in je kot aktivna enota redno vpisan v SCAU, si lahko zagotovi 25-odstotno razbremenitev zavarovalnih prispevkov, ki jih bo dolžan plačati za leto 1995. Za koriščenje te olajšave mora izpolniti posebno prošnjo in priložiti predpisano nadomestno izjavo notarskega akta. Kmečki skrbstveni odpust, ki po zelo ugodnih pogojih omogoCa poravnavo neplačanih socialnih dajatev vse do leta 1993, so v torek podaljšali do 31. marca. SCAU v teh dneh dostavlja na dom zavarovancev obvestila z navedbo zavarovalnih obrokov, ki niso bili redno vplačani. Priporočamo, naj vsakdo preveri verodostojnost te terjatve in izkoristi to enkratno priložnost za poravnavo dolga, saj zavarovanca ne bremenijo dodatne obresti. Če skupni znesek dolga presega 3 milijone lir, se kmečki zavarovanec lahko odloči za zelo razčlenjeno plačevanje po obrokih. (B) NOVICE Posvet o naravi prijaznem kmetijstvu Zveza neposrednih obdelovalcev, Kmečka zveza, Unione degli Agricoltori in Združenje Zeleni Kras prirejajo pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Kraške gorske skupnosti posvet na temo »Možnosti naravi prijaznega in biološkega kmetijstva v tržaški pokrajini«. Posvet bo v soboto, 4. marca, ob 15. uri v konferenčni dvorani raziskovalnega centra na Pa-dricah. Poročevalci bodo dr. G. Degenhardt, prof. E. Costantini, dr. A. Giuibilato, dr. R. Pinton, dr. France Cegnar (iz Ljubljane), geom. G. Panzera, o izkušnjah v tržaški pokrajini pa bosta poročala dr. Nevo Radovič in dr. Mario Gregorič. Zadnji trenutki za dopolnilno odškodnino Kmečka zveza obvešča elane, ki so na dom prejeti obvestilo naj se zglasijo v njenem uradu v Ul. Cice-rone 8 v zvezi z izpolnitvijo prošnje za dopolnilno odškodnino za leto 1995, pa tega v zanje določenem Času niso storiti, naj pohitijo v teh dneh. Ker je izpolnjevanje prošenj precej zamudno, bi vsako odlašanje lahko pomenilo tudi izgubo dopolnilne odškodnine. V Tolmeču zasedanje o goratih območjih V Avditoriju A. Candoni v TolmeCu bo v soboto, 25. t.m. posvet na temo »Gorata območja in njihov možen razvoj«, ki ga prirejata deželno odbomištvo za kmetijstvo in videmska fakulteta za kmetijstvo. Namen srečanja je skozi globalno oceno položaja goratih območij izdelati predloge za konkretno reševanje problemov. Zasedanja se bodo udeležiti izvedenci in predstavniki deželnih in krajevnih oblasti ter gorskih skupnosti. V zaključnem delu zasedanja bodo predvidoma posegli tudi podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo prof. M. Prestamburgo, deželni odbornik za ozemeljsko načrtovanje O. Lepre, deželni odbornik za kmetijstvo B. Zopollato in predsednica deželnega odbora Alessandra Guerra. Prijava vina Pisama Kmečke zveze obvešCa vinogradnike, ki so pri njej izpolnili prijavo vinskega pridelka, da lahko - Ce so občani tržaške in miljske občine - dvignejo kopijo prijave v tajništvu osrednjega sedeža v Ul. Cicerone, občani vseh drugih občin pa lahko to storijo v pristojnih občinskih uradih. SOCIALNI KOTIČEK / INAC KMETIJSTVO / UPORABA ŠKODLJIVIH KEMIJSKIH SREDSTEV Stanovske organizacije kmetov o primanjkljaju zavoda INPS Kmečke organizacije so besne in obtožujejo upravni odbor skrbstvenega zavoda INPS, da je sestavil netoCen proračunski Prikaz za leto 1995, ki nezakonito evidentira stare dolgove in tako prikazuje kmečke zavarovance v izkrivljeni luci glavnih krivcev, da je deficitarno stanje doseglo tako nevzdržno raven. Predsednik italijanske konfederacije kmetov CIA Giuseppe Avolio konkretno trdi, da INPS ni upošteval jasnih določil zakona št. 88/89, ki predvideva, da država prevzame ves premoženjski primanjkljaj, ki se je pri kmečkem skladu ustvaril do 31. decembra 1988. INPS pa je v proračun za leto 1995 vpisal za 8.314 milijard pasivnih preostankov in predvidel, da bo kmečki pokojninski sklad, ki ga bremeni izplačevanje 2.099.400 pokojnin, imel konec leta 1995 kar 75.089 milijard lir primanjkljaja. Ce bi upoštevali določila zakona št. 88/89, bi proračun izkazoval celo presežek za 4.191 milijard lir. To pa predvsem zavoljo občutnega povišanja prispevne stopnje (za veC kot 300 odstotkov), ki ga je uvedel od 1. julija 1990 zakon št. 233/90 o reorganizaciji pokojninskega sistema samostojnih delavcev. Tolikšen primanjkljaj, ki se je ustvaril do leta 1988, je rezultat 30-letne vladne politike, ki je spodbujala rast industrije na škodo ruralnih dejavnosti, kar je imelo za posledico, da se je število aktivnih kmečkih enot znižalo od 6 milijonov na sedanjih pičlih 840 tisoč. Zato je nepojmljivo, da bi tako razredčene vrste kmečkih zavarovancev nosile tolikšno breme starih dolgov. Avolio zato zahteva resno prestrukturiranje in sanacijo pokojninskega sistema, kar pa je uresničljivo le ob prepo-stavki, da država potegne jasno loCnico med skrbstvom in socialnimi posegi. Tudi nova pokojninska reforma mora upoštevati in spodbujati solidarnost med različnimi generacijami zavarovancev in med raznimi delovnimi kategorijami. (B) V ospredju mora biti varstvo človeka in okolja Kemijska industrija je v zadnjih letih pospešila raziskovalno delo in ponudila manj škodljive proizvode Katere so nevarnosti, katerim sta izpostavljena tako okolje glede na učinke njegovega zastm-pljanja, kot človek in živali, posebej pa še tisti, ki fitofermacevtska sredstva v kmetijstvu uporabljajo? Človekov organizem Človek je izpostavljen tem nevarnostim posredno in neposredno. Posredno jim je izpostavljen kot uporabnik strupenih sredstev, kot pridelovalec, neposredno pa kot uživalec plodov, pridelanih s temi sredstvi. Najvecja nevarnost preti tistim, ki ta sredstva pripravljajo za uporabo na terenu oziroma na zemljišču. Kljub temu, da se lahko Človek proti škodljivemu učinkovanju strupenih sredstev zavaruje z ustreznimi ukrepi, nevarnost le ni povsem odstranjena, ker se ta sredstva razpršijo v zraku in v večji ali manjši količini prihajajo v stik s kožo in z dihalnimi organi. V Se večji meri pa je pridelovalec izpostavljen zastrupljanju takrat, ko na površinah, na katerih so bila prej ta sredstva uporabljena, opravlja dodatna opravila, posebno pri obiranju in izkopavanju plodov, saj je znanstveno dognano, da se z dotikom teh plodov ali delov rastlin (listje, les itd.), postopno kopidjo v organizmu strupene snovi, pri Čemer je škodljivi učinek na človekovo zdravje se večji kot pri samem uživanju pridelkov. Količina strupov, ki pride v organizem z dotikom s plodovi in deti rastlin, je celo dvakrat do trikrat večja, kot pri njihovem uživanju. Pri tem se pridelovalec lahko nevarnosti zastrupljanja v veliki meri izogne, ce upošteva ča- sovno razdobje, v katerem se po naravni poti v veliki meri zmanjša strupenost kemičnih sredstev, in to zaradi njihove absorbcije. Podobno velja tudi za uživalce, vendar pa je nevarnost zanje v prvi vrsti odvisna od tega, kako je pridelovalec spoštoval varstvene ukrepe, med katerimi posebno varnostno razdobje, to je Časovni razmak med uporabo sredstev in pobiranjem plodov. Za pomirjenje uživalcev pa je treba tudi povedati, da strokovne analize ugotavljajo, da je v veliki večini primerov vsebnost strupenih snovi v pridelkih zelo nizka in torej nizko škodljiva, ali pa to sploh ni. Okužanje vode in tal Navodila Evropske unije pravijo, da v vodi ne bi smelo biti veC kot 0,1 miligrama kemičnih sredstev na liter, kar že samo po sebi močno omejuje uporabo raznih sredstev, predvsem herbicidov. Pri tem ne gre samo za količino uporabljenih sredstev, pac pa tudi za njihove značilnosti glede na propustnost tal in na večjo , ali manjšo topnost teh sredstev. Tam, kjer so tla močno propustna, teh sredstev ne bi smeli uporabljati ati pa bi jih smeti uporabljati v zelo majhnih količinah. To pa dosežemo tako, da na različnih območjih gojimo kulture, za katere zadostuje zelo omejeno Število posegov s fitofer-macevtskimi sredstvi, ali pa, in to velja za najbolj občutljive terene, da za nekaj let opustimo obdelovanje teh terenov, v katerih se po določenem Času mirovanja strupena sredstva povsem porazgubijo. Proti vsem tem nevarnostim imamo na voljo dva načina ukrepanja. Prvo je uvajanje tako imenovanega integriranega varstva rastlin. Kaj pojmujemo pod tem varstvom? Poleg uporabe strupenih sredstev se poslužujemo dosežkov genetike, ki nam v vedno večjih količinah daje na razpolago rastline, ki so vse bolj odporne proti boleznim, in drugič, Sirjenja naravnih sovražnikov škodljivcev, s Cimer zmanjšujemo Število posegov proti škodljivcem samim. Upoštevamo seveda tudi metereoloske podatke, kar velja predvsem za škropljenje proti boleznim. Ti podatki nam povedo, ati je poseg proti boleznim potreben, saj se na tak način izognemo nepotrebnih posegov. Pri tem so nam v dragoceno pomoč metereoloske opazovalnice, tako imenovane male centrale, ki so razmeščene na območju. Samo na Tržaškem jih je sedem ali osem. Z uvajanjem integriranega varstva rastlin se je v ohdobju 1988-91 količina uporabljenih herbicidov zmanjšala za 20, fungicidov pa za 22 odstotkov. Tudi na pritisk javnega mnenja in torej ljudi, ki želijo živeti v zdravem okolju, je kemijska industrija v zadnjih letih pospešila raziskovanje in dala na trg prozvode, ki se uporabljajo "v veliko manjših odmerkih kot nekdaj, predvsem pa so škodljivi samo za organizme škodljivcev in ne tudi za človekov in živalski organizem. Upamo, da smo s tem v treh nadaljevanjih podali dovolj izčrpen pregled varstva okolja in Človekovega zdravja glede na uporabljanje fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu in dati ustrezne napotke za zavarovanje človeka pred njihovimi škodljivimi vplivi, (jk) TV SPORED Nedelja, 19. februarja 1995 SLOA/ENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 2iv žav, ponovitev Sest ta pravih in cirkus, pon. 6., zadnjega dela nem. nanizanke Vrtiljak, pon. 19/28 dela mehiške nadaljevanke Domače obrti na slovenskem, 7. oddaja: Tkalci in predice S koncerta Srednje baletne Sole v Ljubljani Potepuh, An dres Valdes in njegova skupina Obzorja duha Biblija, 6. oddaja: Abraham, pon. Ljudje in zemlja Poročila Neprimerna ženska, ponovitev 2/4 dela ameriške nadaljevanke Svilene nogavice, ameriški film Zlate gosli, 2/4 del avstralske nadaljevanke Podarim - dobim, ponovitev TV dnevnik 1 Po domaCe, ponovitev Hugo, igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, Sport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Kamniti svet, 1/4 del dokumentarne serije Scepec Sirnega sveta: Paprika, 10/13 del angleške dokumentarne oddaje TV dnevnik Sova: Poirot Agathe Christie, 1/4 del angleške nanizanke Video strani SLOVENIJA 2 07.50 08.00 10.00 10.10 11.20 11.50 12.40 14.30 15.00 16.40 17.40 19.20 20.10 21.45 22.15 22.50 Video strani Euronews Video strani Sence in luč, 90 letnica Joaquina Rodriga Concierto de Aranjuez Sova, ponovitev: Umor, jq napisala, 2/21 del ameriške nanizanke Pogubna ženska Slovenska popevka za Evrovizijo '95 Športna nedelja SP v alpskem smučanju, slalom (M), posnetek iz Furana SP v biatlonu: 4 x 7,5 km (M), posn. iz Anterselve Košarka NBA, posnetek Ljubljana: PEP v rokometu (Ž): Olimpija - Hypobanka, prenos 4x4-o živalih in ljudeh Fletch, ameriški film Biblija, 7. oddaja: Stiska v Egiptu in rešitev Športni pregled Video strani A KANALA 09.00 09.05 10.00 10.30 10.50 11.05 12.00 12.15 13.00 13.05 Spot tedna Palčica, risani film Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Male živali, oddaja o hišnih ljubljenčkih Risanke Splošna praksa, ponovitev 9. dela avstralske nanizanke Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostilnah Helena, glasbena oddaja Spot tedna Video strani 17.05 17.10 18.25 20.00 Spot tedna David Byme - Betvveen the Teeth, ponovitev koncerta Se vedno me kličejo Bruce, ponovitev filma Vreme 20.05 21.00 Tropska vroCica IH, 15, del nanizanke Človek z zlatim dotikom Kino, kino, kino, oddaja o filmu Ameriških deset, glasbena oddaja Vreme Krik, ponovitev oddaje o stilu Spot tedna CMT Video strani HBf M MTV (62. kanal) 15.00 18.00 18.30 18.45 19.25 19.30 20.10 21.45 23.15 00.00 Vesela nedela, glasbeno razvedrilna oddaja Domači zdravnik, zdravstveni nasveti, pon. Vrtnarjenje za vsakogar, nasveti ponovitev Popotnik, potipisi in nasveti popotnikom, pon. Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Shock VVaves, ameriški zf film Igrajo: Peter Cushing, Brooke Adams Dessire & Hell in Sunset Motel, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani in ob 01,00 Deutsche VVelle ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.55 11.55 12.15 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.40 0.05 0.15 0.45 1.30 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Potovanje po Severni Ameriki [P. Cravvford) Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Nabožna oddaja Zelena linija v živo Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli), vmes (15.50, 16.50) športni oddaji Cambio di campo in Solo per i finali) Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in Sport Nan.: Pazza famiglia -Stessa pasta - Falso allar-me (i. E. Montesano, A. Casella, A. Bellini) Športna nedelja, vmes (23.25) dnevnik Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje Doc Musič Club Nad.: Le mie prigioni (r. S. Bolchi, i. R. Grassilli, A. Foa, 1. del) RAI 2 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: In famiglia (2.) Dnevnik in vreme Variete: Italiaride (vodi Giancarlo Governi) Film: 01ympia (kom., It. ’59, i. S. Loren, J. Gavin) Domenica Disney, vmes (17.00) film F.B.I. Opera-zione gatto (kom., ZDA ’65, i. H. Mills, D. Jones) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Film Perry Mason: Serata con il morto (krim., ZDA '93, i. R. Burr) Aktualno: Uomini ( srečanje z G. Sarma in M. Placido vodi Antonella Boralevi) Dnevnik in vreme Zidovska kultura Videosapere: Le pioniere della macchina da presa Nan.: Soko 5113 ^ RAI3 6.45 9.45 9.55 12.15 14.00 14.15 14.25 17.00 18.45 18.50 20.05 20.20 22.30 22.45 24.00 0.20 Variete: Fuori orario Glasba: Ensamble Fem-minile Italiano SP v smučanju: biatlon, štafeta 4x7,5 km M, 11.45 moški slalom Film: La mafia lo chia-mava il Santo ma era un castigo di Dio (krim., ’73) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Sport: Quelli che aspet-tano.,., 14.55 Quelli che il calcio... Sport: tenis ATP indoor Sport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Variete: BlobCartoon Film: L’attimo fuggente (dram., ZDA '89, i. R. VVilliams, E. Hawke) Dnevnik in vreme Variete: Il laureato (vodita Piero Chiambretti in Paolo Rossi) Pregled tiska in vreme Film v originalu RETE 4 81 Koper Film: L’ombra di Zorro (pust., Sp. ’62) Teleprodaja: Affaie fatto Nedeljski koncert Aktualno: C’eravamo tan-to amati story Dnevnik TG 4 Aktualno: Medicine a eonfronto Dnevnik Film: Alfredo Alfredo (kom., It. '72, i. D. Hoffman, S. Sandrelli) Film: Arturo (kom., ZDA '81, i. D. Moore) Film: Una notte d’estate (dram., ZDA '80, i. G. Rowlands, J. Adams), vmes (19.00) dnevnik Film: La grande fuga (vojni, ZDA ’63, i. S. Mc-Queen, J. Garner) Dnevnik Film: C’e un fantasma nel mio letto (kom., !8Q) CANALE 5 Euronevvs Po meri Človeka - popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »Fol-kest '94« Soočanje izkušenj, pon. 2. dela Achtung Baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »Il piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Kam vodijo naše stezice -Primorska poje '95 TV dnevnik »Canale 27«, tedenski tv spored Euronevvs Žrebanje lota Odelek nic, 1/2 del filma Igrajo: Patrick Bauchau, Antonella Murgia in drugi; režija: Carlo Lizzani No Ćomment Dnevnik Globus Horoskop Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.30 La compagnia dei viaggiato-ri (vodi Licia Colo) Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Varieteja: Gommapiuma, 13.45 Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino) Nan,: Normo Felice Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 • Film: 2 superpiedi quasi piatti (kom.. It. ’77, i. T. Hill, B. Spencer) Aktualno: Rotocalco, 23.10 Nonsolomoda, 23.40 Knjižne novosti Dnevnik Kulturni tednik: L’angelo Sgarbi settimanali ITALIA 1 HEIF Avstrija 1 Urni plezalec Katoliška maša, prenos Pingvin - cesar Antarktike, dokumentarec Pogovor s tiskom Tednik Orientacija Čas v sliki Zlata dekleta Barcica po morju plava, franc. - it. komedija, 1967 Zmaj za rojstni dan Hiša v Jeruzalemu Otroški program Parker Levvis Mini čas v sliki Melrose Place Cas v sliki Otroški variete Baywatch m Nanizanke Naš hrupni dom Odprti studio Za vse Čase, 9. del rarog Sport: Vodic nogometne- Za vse Čase, 10. del ga prvenstva KI Odprti studio Cas v sliki/šport Film: Mi arrendo... e i Vizije soldi? (kom., ZDA *89) Marlon Brando. portret Nan.: Paradise (i. Lee Julij Cezar, am. film, Horsley) 1953 Film: Due gattoni a nove Igrajo: Marlon Brando, code... e mezza ad Am- James Mason, Greer Gar- sterdam (kom., It. ’72, i. son in drugi Franchi-Ingrassia) Carmen, opera Odprti studio, vreme Video strani Variete: Benny Hill Nan.: Highlander - Al-leanza omicida (i. A. Paul, Stan Kirsch) n oi Avstrija 2 Športni odd.: Pressing (vodi R. Vianello), 23.45 Mai dire gol - Pillole Cas v sliki Italia 1 šport Pan - optikum Film: Cielo sulla palude Dvorni norec, am. glas. (dram., It. ’49, i. I. Orsini) komedija, 1955 S TELE 4 22.10, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 I nan. Le spie (•) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: La banda di Eddie (kom., ZDA '84) Film: Sammy e Rosie vanno a letto (kom., ZDA '87, i. F. Barber) Beverly Hills 90210; pon. Pogledi od strani Dober dan, Koroška Tvoj skalp, Daniel Boo-ne, am. vestern, 1966 Športno popoldne S kolesom po Luiziani Klub za seniorje Jedi z zgodovino Slika Avstrije Kristjan v Času Avstrija danes Cas v sliki Sport Mesto zločina Botrov sin, ameriška kriminalka, 1988 * Igrajo: Charlton Heston, Ann Jillian in drugi Cas v sliki Siciljanski klan, franc, krim., 1969 Video strani Hrvaška 1 09.10 09.20 09.25 09.50 11.00 11.05 13.00 13.30 14.00 14.05 14.10 15.05 15.35 16.20 17.05 17.15 18.50 19.15 19.30 20.00 20.02 20,10 21.55 22.45 23.25 23.45 00.00 00.05 TV-koledar Poročila Zajčkove zgodbe, risanka Mov in Funder, danski film za otroke Poročila Malavizija Narodni običaji Mir in dobrota Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Opera Box Dražba, dokumentarna oddaja Beverly Hills, 1/30 del serije Poročila Papirnati tiger, angleški film, 1976 Igrajo: David Niven, To-shiro Mifune, Hardy Kroger, Ando in drugi Mojster Fantaz, risanka TV fortuna Dnevnik Vreme Sport Sedma noč, zabavnoglasbena oddaja Dr. Quinn, 4. del ameriške nanizanke Slika na sliko Sport Komentar o šahovskem prvenstvu Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 * 10.50 11.00 14.00 14.35 15.25 16.10 16.45 17.15 17.55 19.15 19.30 20.10 00.00 TV koledar Tenis v dvorani (M in Z), prenos Rezerviran Cas Svet narave, 3/10 del dokumentarne serije Cro Pop Rock Košarka: NBA pregled Tenis: ATP turnir Pula: Boks Koprivnica: Rokomet (2) Risanka Dnevnik Cmo - belo v barvah: Alamo, ameriški film* 1960 Igrajo: John Wayne, Ric' hrad VVidmark, Laurence Harvey in drugi; režija: John Wayne Zanimivosti 1961 Vardbirds, dokumentarna oddaja Video stran Madžarska 07.20 07.50 07.55 08.30 11.00 11.50 12.00 12.05 13.05 15.05 15.35 16.00 17.05 17.35 18.25 19.00 20.05 20.15 22.25 Risanka Biblija Računalništvo Leporelo, nedeljski magazin Valček pripoveduje Dandanes Zvon, video strani Otroški program Gospodična, serija Delta, znanstveni poročevalec BabtistiCni verski program Disneyeve risanke Kulturna zgodovina Madžarska s kamero, podeželski magazin Kolo sreče Teden, notranjepolitični pregled, vmes poročila Deklamacija Raztrgana zavesa, ameriški film Nemogoče?, Spored M-Vamosa TV SLOVENIJA 2 BIBLIJA, Stiska v Egiptu in rešitev 21.45 Dramatična zgodovina izvoljenega ljudstva, ki se zaradi zunanjih okoliščin seli v Egipt in se tam v prijateljskem ozračju razvija in krepi, v spremenjenih razmerah doživlja stisko suženjstva in se končno ob nedvoumnih božjih posegih reši v svobodo, je samo okvir za teološko sporočilo, da Bog svojega ljudstva nikoli ne zapusti. O čudežih, kr so spremljali izhod iz Egipta in pot čez Rdeče morje na Sinaj in v obljubljeno deželo, je bilo že veliko povedanega. O nekaterih najnovejših pogledih na te čudovite _ dogodke razmišlja v oddaji prof, dr. Marijan Peklaj. HH TV SLOVENIJA 2 20.10 FLETCH, ameriški barvni film, 1984 Scenarij: Andrew Bergman po romanu Gregoryja McDonalda Fotografija: Fred Schuler Glasba: Harold Faltermeyer Režija: Michael Ritchie Igrajo: Chevy Chase, Joe Don Baker, Dana Whee-ler-Nicholson, Richard Libertin, Tim Matheson, M. Emmet Walsh, Geena Davis, George Wendt, Kenneth Mars, Karen Abdul-Jabbar lrwin Fletcher piše za časopis v Los Angelesu - o vročih temah. Podpisuje se kot Jane Doe - kot novinar pa se predstavlja pod tajnimi imeni in poklici, da bi laže našel resnico. Tokrat se kot uživalec in preprodajalec mamil klati po plaži. Videti je prepričljiv - pa vendar do prave zgodbe kar ne more priti. V takšnem, skorajda neprijetnem trenutku in razpoloženju ga najde poslovnež Alan Stanwyk s ponudbo: ker so zdravniki odkrili kostni rak, zaradi katerega bo v kratkem trpel in umrl - bi mu lahko on skrajšal trpljenje in ga ubil. Samomor zaradi visoke zavarovalnine ne pride v poštev, umor za nekaj tisočakov pa bi se izplačal. Fletch hoče nesrečnika preveriti in ugotoviti, kaj je z njegovo boleznijo. Vse kaže na veliko prevaro, saj Alanu ni nič... Pot do resnice pa je še dolga in Fletch bo kot zdravnik, pravnik in celo letalski inšpektor vlekel za nos številne ljudi, nazadnje pa celo odkril presenetljivega šefa razpeče-valske mreže mamil. Bolj kot kriminalka je »Fletch« komedija o novinarju, ki z izjemno duhovitostjo, preoblačenjem v najbolj presenetljive like dosega re-zuttate, ki bi jih mu zavidal še tako vešč detektiv. TV SLOVENIJA 1________10.40 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM, Tkalci in predice S prodorom tekstilne industrije sta tradicionalni oblačilni surovini na Slovenskem lan in volna skorajda padli v pozabo. Le redkokje ju še pridelujejo in predelujejo in še to bolj iz zavezanosti običajem kot iz potrebe. Lan se je ohranil predvsem v Beli krajini (pridelavo in predelavo lanu smo posneli pri Cvitkovičevih v Adlešičih), volna pa tam, kjer se še ukvarjajo z ovčerejo (kot »naši« Kržanov! iz Sela). Je pa zato volna našla pot v sodobno oblikovanje - uporabljajo jo pri izdelavi tapiserij, preprog in še kje. Pri Majdi Mrzelj na Vrhniki smo posneli kako se izdelujejo tapiserije, pri Baloh Craft & Design v Domžalah pa izdelavo preprog. Oboje je na vrhunski oblikovalski ravni. 00 TV SLOVENIJA 1 17.10 PO DOMAČE, razvedrilna oddaja Voditelj Franc Pestotnik se je tokrat s snemalno ekipo odpravil v Tržič in od tam prihaja zanimiv prispevek. Ansambla Slovenija in Krt bosta predstavila svoje najnovejše viže, da pa bo pozno nedeljsko popol-__dne še boli veselo, bosta poskrbela strašna Jožeta. TV SLOVENIJA 1 20.10 V NEDEUSKIH 60, >y razvedrilna oddaja Gledalci bodo izbrali še zadnjega finalista v tekmi za naslov najboljšega domačega video posnetka in seveda za lepo nagrado, nenavadno skrito željo pa tokrat uresničuje norveška televizija. Gospa Dagny si je nadvse želela srečati ameriškega vojaka, ki je odprl vrata njene celice v nemškem koncentracijskem taborišču med 2. svetovno vojno. Našla sta se po petdesetih letih. Priljubljeni Čuki bodo premierno predstavili pesem o priljubljenem Hugu, zapel pa bo tudi Zlatko Dobrič, ki bo __skupaj s soprogo ugibal odgovore njunega sina. rZZ/z> RAI 3 20.30 DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV, ameriški film, 1989 Režija: Peter Weir V filmu je prikazan konflikt med razumom in čustvom. ki pripelje do tragedije. ORF 13.00 DOBER DAN KOROŠKA informativna oddaja Slovenci se spoznavamo ob slovenskem kulturnem Prazniku - kulturni ustvarjalci Krškega na Koroškem Ko mije zgorelo sonce - poetično geslo raazstave del Rudija Benetika v prostorih Posojilnice - Bank Borovlje hrepenenja - Razstava najnovejših likovnih čustvenih Podob Ivana Klariča 8- smučarski pokal treh dežel v Šentjanžu TV SLOVENIJA 1/ NOCOJ OB 22.30 Hercule Poirot Agathe Christie Angleška barvna nanizanka, 1990/92 Scenarij: Glive Exton po romanih Agathe Christie Režija: Ross Devenish Montaža: Derek Bain Fotografija: Venon Layton Glasba: Christopher Gunning Igrajo: David Suchet, Philip Jackson, Hugh Fraser in drugi V noCni program Sova se vrača poleg Sherlocka Holmesa najslavnejši detektiv vseh časov, Hercule Poirot. Vase zaverovani, na svoje poreklo ponosni Belgijec, mojstrsko uporablja svoje sive celice, in zmerom znova preseneča svoje spremljevalce z opažanji podrobnosti, ki mu pomagajo k razrešitvi primera. In ne nazadnje, Poirot je odličen psiholog, ki opaža človeške slabosti in razume, kam lahko vodijo... v umor iz koristoljubja, strasti... V nanizanki se bodo zvrstili štirje Poirotovi primeri. Prva epizoda, Skrivnostna zadeva v Stylesu je nastala po istoimenskem romanu. Agatha Christie ga ja objavila leta 1920 in v njem prvič predstavila svojega slavnega junaka. In že v tem prvem romanu Agatha Christie predstavi tudi Poiroto-vega »dr.VVatsona«, kapetana Hastingsa. Le-ta je leta 1917 kot ranjeni poročnik okreval na angleškem podeželju: bil je gost znanca Cavendi-sha. Hastings je med veCerjo v družinskem krogu omenil tudi belgijskega detektiva, Poi-rota. O njem je pripovedoval s precejšnjim občudovanjem, vendar takrat še ni pomislil, da bo skrbnega detektiva srečal že Cez nekaj ur. V vasico blizu posestva Cavendishovih so se naselili belgijski begunci, med njimi je tudi Hercule Poirot. In ko se v družini Cavendishovih zgodi grozen umor, je Hercule Poirot tisti, ki zaCne razpletati klobčič sovraštva, strasti, pohlepa, zamer... Skrivnostni zadevi v Stylesu bodo sledile še tri zgodbe, in sicer Smrt med oblaki, Ena, dva, tri, Čevelj si pripni in Umor med oblaki. Poirota je upodobil »obvezni« in odlični David Suchet. MEm m mmamv MUSIČ TELEVISION 08.00 Video; 11.00 The Big Picture; 11.30 Euro-pecn Top 20; 13.30 First Look; 14.00 Šport; 14.30 Hip Hop Aftemoon; 18.00 Real VVorld 3; 18.30 MTV News- VVeekend Edition; 21.00 120 Minu-tes; 23.00 Beavis &. Butlhead, pon. SKY ONE 14.30 Here's Boomer; 15.00 Entertainment This VVeelc 16.00 Star Trek: Seep Space Nine: 17.00 Coca Cola Hit Mbc 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverty Hills, 90210; 21.00 Melrose Place; 22.00 Star trek, The Next Generation; 23.00 No Umit PR0 7 06.35 Risanke; 11.45 Primer za profesorja Cha-sea; 12.50 Ben Cropp, avstralski dokumentarni film; 13.50 Emmeran; 13.55 Vesoljski navigator, am. - it. zf film, 1986; 15.35 King Kong, am. fantazijski film; 17.55 Matlock; 20.15 Doc Hol-lywood, ameriška komedija; 22.15 Palm Beach Duo; 23.15 The Blob, ameriški fant. film, 1988 PREMIERE 13.45 Spustite medvede, spektakel; 14.30 Hokej, nemška liga; 17.30 Premiere; 17.35 Čez noč rojena, am. komedija; 20.00 Premiere, napoved programa; 20.15 Plezalec, am. akcijski film; 23.35 Strast iz preračunljivosti, am. erotični triler SATI 06.00 Otroški program; 08.10 Človek ti si super, angleška komedija; 10.45 Vroče veje veter, nem- avstr, vestem, 1964; 12.30 Dekle iz Moor-hofa, nem. film, 1958; 14.005 Punchline - veliko presenečenje, ameriška kom.; 16.10 Black Fox 1,6., am. vestem; 19.00 Poročila; 19,15 Nogomet; 20.15 A. S.; 21.15 Chichago Hope; 23.30 24 ur; 00.00 Tako videno EUROSPORT 08.30 Alpsko smučanje, Furano; 10.00 SP v biatlonu, iz Anterselve; 11.15 Smučarski skoki; 12.30 SP v biatlonu; 14.00 Akrobatsko smučanje; 15.30 Smučarski skoki; 16.30 SP v biationu; 17.00 Alpsko smučanje, Furano; 18.00 Jahanje; 19.00 Golf; 20.00 SP v hitrostnem drsanju; 00.00 Umetnostno drsanje RTI 05.45 Za otroke; 11.25 Nazaj v preteklost; 12.20 Tropska vročica, 13.20 Kdo je šef?; 13.50 Teniški Čudež 14.30 Pobeg na čarovniško goro, am, fant. film; 16.30 Prekletstvo Rožnatega Panterja, angl. kom., 1983; 19.10 VVesterdeich, 4. del nemške družinske serije; 20.15 Bill Cosby, am, kom. 1990; 22.40 Prime Time RTL2 05.35-15.50 Ponovitve; 15.50 Califomia Highsc-hool; 16.20 Nasmehnite se," prosim; 16.55 Super Scott; 17.20 Ljubezen do tujca, angl, ljubezenski film ; 20.00 Poročita; 20.15 Zdravnica dr. Ouinn; 21.15 Cobra; 22.10 Rocky IV SKY MOVIES 15.00 Bom Yesterday; 15.00 A Million To One; 17.00 Girts Just Wanna Have Fun; 21.00 Bom Ye-sterday; 23.00 Jason Gose To Hell: The Final Fri-day MOVIE CHANNEL 13.00 The Desert Song; 15.00 Wind Dancer; 17.00 The Sea Chase; 19.00 Grounding Day; 21.00 A Few Good Man; 23.20 My Cousin Vinny FILMNET + 14.25 One Littie Indian; 16.00 VVhite Man Cant Jump; 20.00 National Lampoon's Loaded Wea-pon 1; 21.25 VVhoopi Goldberg Show SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Počitniški cilji; Super Shop; Ushuaia; 15.00 Srečanje s tiskom; 16.00 McLaughlinova skupina; 16,30 Gospodarstvo; 17.00 Košarka; 18.30 Kultura X'19.30 S prvim razredom okoli sveta; 20.00 Moda; 21.30 Govorimo o jazzu CNN 06.00-23.00 VVorld News; 09.30 Science And Te-chndogy; 10.30 Style; 14.30 Earth Matters; 15.00 Lary King VVeekend; 16.30 Future VVatch; 17.00 VVorld Report; 17.30 This VVeek In NBA 19.30 Di-plomatic Licence; 20.30 Global VViev; 23.00 CNN Late Edition; 00.00 The VVorld Today; 01.30 Managing; 03.00 CNN Presents Slovenija 1 5.00, 6.00. 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.50 Biovreme; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa: 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 14,15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod domačo lipo; 17.05 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevke; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 - 19.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije In glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Top albumov; 21.00- 23.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 11.05 Koncert KO Sloveni-cum; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokalno-instrumen-talna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5-93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9-15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10,10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Posnetek javne radijske oddaje; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30- 23.15 Večerni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30.13.30.17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimbanchi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le contrade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; J 4.30 športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Cailing (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, v 17.15 Poročila; 7.00 Cali- mero in otroci; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; -14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 17.15 Holllywood; 18.00 Mi smo od tam doma; 19.00 American Top 40; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 - 24.00 Večerni pr, - Lestvica Radia Kranj. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni program. Radio Študent 11.00 Pokloprodpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Pred dežjem (makedonski film); 17.00 Retrovizor; 18.00 Koncertne napovedi; 19.00 TB: Chris & Carla; 20.00 Parabola (S. VVeber, 3. del); 21.00 01-dies Goldles Chart; 23.00 Koncert: Chris & Carla -Shelter for an Evening. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v RoJot nu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Dečki Pavlove ulice (F. Molnar, r. M. Sosič, 2.); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski radijski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Na stari policiji (L. Turk, 22. leto ob zori, 2. nad., pon.), nato Potpu-ri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 16.00 šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Iz naših prireditev , nato Potpuri; 19.20 Napovednik. ' Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (žpk. Janko Krištof, Šmarje-ta); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. KRIŽANKA Nedelja, 19. februarja 1995 AVTOR: SIMON BIZJAK SPECIALISTKA ZA MED. OMRTVIČENJE PODHRANJEN ČLOVEK HUBERT POŽARNIK SMER, V KATERO SE GIBLJE SONCE STAR SLOVAN SL OPERNI BARITONIST (JOSIPI MESTO NA NIZOZEMSKEM OUINN ANTHONV FR. SKLAD. (FRANCISI ANTON INGOLIČ HROSC NA VINSKI TRTI EMIL ADAMIČ OZNAČBA IME DVEH REK NA NIZOZEMSKEM KRVNI KLADA ZA STRDEK SEKANJE DRV INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA (ORIG.) KSILEN SL. BALERINA MLAKAR MUZAVUUB. PESNIŠTVA AM.IND.MES-TO V OHIU SRB. OPORIS-CEVBIH NICVRED-NEZ SOVJ. REŽISER (NIKOLAJ) SREDISCE VRTENJA ZDRAVLJENJE S KEM. SREDSTVI ALBERT CAMUS OROŽJE WILHELMA TELIA ALJAŽ PEGAN KRILO RIM. KONJENICE ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA ILOVICA CERKVENI ZBOR INDIJANSKO PLEME MADŽARSKO M. IME STOPNJA PREDMAS-NISKIM POSVEČENJEM OZAVES- CENJE BITJE, KI POVZROČA SLAB TEK IGOR VIDMAR RUSKI KUHALNIK ZACAJ SL. PLAVALEC MAJCEN SHAKESPEA-ROV KRALJ NASA IN TUJA ČRKA EGIPTOVSKI BOMBAŽ MATEJA SVET MESTO NA SZ. MADŽARSKE POLICIJSKI GOJENEC STADION V BUDIMPEŠTI TV NOVINAR ŽITNIK PAS PRI KIMONU BIVALIŠČE UMRLIH ČLOVEK V AVTOBUSU JUŽNO SADJE GNILOZIVKA SMUČAR EDALINI NEKD.IT. KOMUNISTIČNI VODITELJ TOGLIATTI RUSKO JEZERO NEKDANJI JUG. GENERAL (KOSTA) MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI OTOK V TUAMOTU RUMENO-RJAVA BARVA LATA RUDARSKO MESTO V SRED. BOSNI SREDSTVO PRIPADNICA ZA NETENJE OBROV MERSKA ENOTA ZA RAZDALJE V VESOLJU ODTIS STOPALA NAMEN, CU PAUL SIMON KARBIDOVKA MUSLIMANSKO M. IME PLATNENA STREHA SOVJ.KONST-RUKTOR(OLEG) REKA NA PELOPONEZU SPOGLE- DLJIVKA. BELO VINO PERZIJA TRAČNICA PRISTANIŠČE NAJ. KITAJSKE, SIAMEN PREBIVALEC BALKANSKE DRŽAVE KATRAN NASUT PAS ZEMLJIŠČA PLOD BUKVE OCENA HOKEJIST ZUPANČIČ ODPRTA POŠKODBA MORALNA SPROSTITEV PRITOK UNE TRST GR. BOGINJA PRAVICE PESN. FIGURA, ZAMOLK PTIC SEVERNIH MORU, NJORKA SREDISCE MOLDAVUE AVTOR DELA »VIA MALA« (JOHN) OSCAR ARIAS STREZAJ V LETALU RUTENIJ REDKOST FINSLKI ARHITEKT REKA NA ŠKOTSKEM BESEDA, KI OZ-NAČUJE SPOL PRITRJEVANJE, NPR. LESA NA STENO MOŠKI POTOMEC WARHOL ANDY HRVAŠKA BALERINA (ANA) DRŽAVA V JV AZIJI BIVŠI IZR. POLITIK (ABA) ODPOVED HRANI KOŽNO VNETJE NATRU PREROK IZ STARE •ZAVEZE IT. NAFTNI KONCERN ALOIS JIRASEK MESTO V SR. ITALIJI Z UNIVERZO IZ 12. ST. REDKA KOVINA (Y) BRIGA NAJDALJŠA REKA PIRENEJSKEGA POLOTOKA TELUR PREHOD IZ DNEVA V NOC PRITOK RENA V ŠVICI AM. IGRALKA THOMPSON IT. DENARNA ENOTA ALEŠ GARTNER ZELEZOV OKSID VODNI VRTINEC NADNARAVNO BITJE SKANDINAVSKO MOŠKO IME Gesla prejšnje križanke: Montserrat Caballe, Frederica von Stade, Renata Scotta, 1 - lleana Cotrubas, 2 - Regine Crespin, 3 - Fiorenza Cossotto Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: miniaturnost, Alenka Dovžan, terna, VŽ, Ant, Raa, kontra, Montserrat, NP, cona, Evald, star, separacija, JO, vodenica, ogaba, oral, llion, Nemen, niva, stalo, Vindišar, PE, edil, krkon, Ena, oktober, Taal, Au, Goca, ranica, ES, Beuys, plebs, KT, Transkei, relacija, avt, Res, tabu, slivovica, Nao, AG, UN, NS, kaseta, el, Argoni, Tito, CT, ata, Fiorenza Cossotto, Obrov, Ansa, EE, Antikrist, rena, sat, Uda, rvar, Rijn, Frederica von Stade, enorog, ralo, nada, SJ, srka, Kreslin, palatal, ulomek, NT, Ivo Lola, retar, Oka, nat, vos, Stano, bar. NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 19. febnfarja 1995 _ SLOVENIJA tiUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 19. februarja, ob 20.30: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). V Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Sofa Trio -TiTANIK IN JAZ. Gostovanje iz Budimpešte. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V soboto, 25. februarja, ob 19.30: D. Zajc -GRMACE, za izven. Mala drama, tel.: oei/ 221-511 V ponedeljek, 20. februarja, ob 20. uri: W. Alton - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. Razprodano! V torek, 21. februarja, ob 20. uri: M. Jesih - ljubiti, za izven. V sredo, 22. februarja, ob 20. uri: Z. Hočevar -SMEJCI, za izven. V Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: F. Boyer -ALI BOG LAJA? za izven. ^ Petek, 24. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -RRVA KLASA, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: G. Tabori -'VEISMAN IN RDEČE LIGE, za izven. SNG OPERA, tel.: 061/ 331-950 ^ sredo, 22. februarja, ob 19. uri: G. Verdi -RlGOLETTO, za izven. v petek, 24. februarja, ob 19. uri: G. Verdi -NABUCCO, za izven. ‘ soboto, 25. februarja, ob 19. uri: T. VAN SCHAVK - BALETNI VEČER, premiera. MGL, tel.: 061/ 210-852 ^ Ponedeljek, 20. februarja, ob 19.30 uri: M. Gamoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za ‘zven. V torek, 21. februarja, ob 19.30: E. Car - PO-REDUSOV JANOS, za izven. ^ sredo, 22. februarja, ob 19.30: J. Godber -NA SMUCISCU, za izven. ^ Četrtek, 23. februarja, ob 19.30: A. Miller -SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za izven. LGL, tel.: 061/314-789 veliki ODER Danes, 19. februarja, ob 11. uri: S. Makarovič •MEDENA PRAVLJICA, za izven. V sredo, 22. februarja, ob 17. uri: R. Dahl-A. Tkacev - VDV, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - CABARES, CABAREI. Predstava bo Se v petek, 24. februarja, ob isti uri. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja Danes, 19. februarja, ob 17. uri: M. Jesih - LJUBITI. V petek, 24. februarja, ob 19.30: E. Ionesco -PLEŠASTA PEVKA. V soboto, 25. februarja, ob 19.30: Waechter-Dek-leva-KLOVNI. ODERPODODROM V torek, 21. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar -SMEJCI, za abonma oderpododrom 3. LJUTOMER Danes, 19. februarja, ob 15. uri: M. Frayn -HRUP ZA ODROM. Predstava bo Se v petek, 24. februarja, ob 19.30. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 19. februarja, Minoritska cerkev ob 17. uri: Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za red U in izven. V torek, 21. februarja, Mali oder ob 20. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI OD-STEKANO, za red rumeni. Predstava bo Se v sredo, 22. februarja, ob 20. uri, za red rumeni. V petek, 24. februarja, stara dvorana ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? LGM, tel.: 062/ 26-748 Danes, 19. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič - PORCELANASTA MUCA. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 22. februarja, ob 20. uri: H. Barker -LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma predpremiera in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri, za abonma premiera. SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Gledališče Rossetti Danes, 19. t.m., ob 16.00 (red druga nedelja J " Paolo Poli in Ida Omboni predstavljata pL’asino d’oro«. V glavni vlogi Paolo Poli. Predstava 7A, za abonente popust, vstopnice so na prodaj pri blagajni gleda-lisca 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih bel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti bel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Predprodaja vstopnic za predstavo št. 4 »Ser-di scena«, ki bo na sporedu od 23. t.m. do 'L marca. Režija Guglielmo Ferro. V glavni M°gi nastopa Turi Ferro. X gledališču je na ogled razstava »40 stagio-M in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, ig. t. m., ob 16.30 zadnja ponovitev “Rosanero« v izvedbi gledališke skupine E.A.O. iz Rima. Režija Antonio Calenda. zadnja predstava. Od 25. t.m., do 5. marca bo na sporedu »Vita col padre« H. Lindsaya in R. Crouseja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata U. Pagliai in P. Gassman. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 1. in v Četrtek, 2. marca, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro delVArchivolto z delom »Krokodili« G. Gal-lioneja. Režija G. Gallione. VIDEM Gledališče Contatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle. KOROŠKA jUUTJAKOB V BOŽU ratna dvorana: danes, 19. t. m., ob 14. uri Pustovanje upokojencev. Rami dom: danes, 19. t. m., ob 14.30 C. Goldoni »Sluga dveh gospodov«, nastopa gleda-bska skupina SPD Gorjanci. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA tiUBLJANA GANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 p Četrtek, 23. februarja, ob 19. uri: delavnica I Rogacnika - ROJSTVO CELOVITEGA SVETA ( /Jjoboto, 25. februarja, ob 10. uri: PUSTNA f NEJA(KD). galerija sou torek, 21. februarja, bterami večer UROŠA 2 NA in ALEŠA STEGERJA. NUD FRANCE PREŠEREN, tol: 061/332-288 ‘Otok, 21. februarja, ob 20. uri: SABINA ZN tC - Zgodovina menstruacije ah zgodovina n 8a Čudenja. ; sredo, 22. februarja, ob 20. uri: IZTOK SAK GZA DEBEVEC, MAJA OGRIZEK - Kaj nam P°meni menstmacija? soboto, 25. februarja, ob 17. uri: pustno raj GOSPODOM OTTOM IN NJEGOVIM PSOM. Mmnjk športna HALA, tel.: 061/831-612 .soboto, 25. februarja, ob 20. uri: VESELO ' MNK '95 - PUSTNE STORIJE. MARIBOR MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/224-421 V četrtek, 23. februarja, bo gost kabineta prof. Se-dmalca MARKO BRECELJ. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/747-230 Danes, 19. februarja, ob 18. in 20.30: erotična komedija LjUBEZEN V TROJE. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA L TAVČARJA, tel.: 064/620-200 V torek, 21. februarja, ob 17. uri: URA PRAVLJIC -Bernarda Pavlovec. V Četrtek, 23. februarja, ob 17.30: večer z diapozihvi - STEZE, POTI, CESTE. V ponedeljek, 27. februarja, ob 19. uri: ponovitev U-teramega večera in predstavitev knjig žirovskih avtorjev. TREBNJE PAVLA GOLTE TREBNJE V Četrtek, 23. februarja, ob 18. uri: predstavitev knjige GRAJSKI OBJEKTI. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST Gledališče Miela J tn, 20. t. m., ob 18. uri predvajanje sloven-ttoga dokumentarca o osvoboditvi Trsta in o tržaških povojnih letih: ob 21. uri predvajanje filmov »Trst« Franceta Štiglica in »Hudodelci« Francija Slaka. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Mali galeriji je do 5. marca na ogled razstava fotografij BARBARE JAKŠE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. Danes, 19. februarja, bo ob 11. uri organizirano javno vodstvo po razstavi. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Razstava fotografij EDA MARUŠIČA je na ogled do 1. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 V torek, 21. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov PETRA KOZINA. Razstava bo na ogled do 10. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA S1MRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava alcvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. ARHITEKTURNI MUZEJ - JAKOPIČEVA GALERIJA Razstava grafik DIMITRA MALIDANOVA je na ogled do 28. februarja. KULTURNOTNFORMACIfSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja. OSNOVNA SOLA VIC, Abramova 26 Razstava 10. VISKI LIKOVNI SALON je na ogled do 23. februarja. KNJIŽNICA SISKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca. CELJI LIKOVNI SALON CELJE Razstava grafik ZORE STANČIČ - Album je na ogled do 25. februarja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjsldh knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2 Razstava slik PATRIZIE DEVIDE je na ogled do 25. februarja. MARIBOR IZUM, Prešernova 17/1 V sredo, 22. februarja, bo ob 17. uri otvoritev razstave del JANEZA VIDICA. MURSKA SOBOTA Razstava MARINKE DANC-ROTH je na ogled do 12. marca. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN V petek, 24. februarja, bo ob 19. uri: otvoritev razstave GENERACIJA 1982. Razstava bo na ogled do 3. aprila. SOLKAN VILA BARTOI.OMEI, Pod vinogradi 2 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. februarja. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava likovnih del LEONA KOPORCA je na ogled do 24. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis. StudioPHI: do 4.3. je na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salva-toreja Marcheseja. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (UL Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosignana. OPČINE SKD Tabor-Prosvetni dom: Razstava Rudolfa Sakside - poklon tržaških prijateljev. Odprta je do 21.2. vsak dan od 16.00 do 20.00. ŽPETER Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merku. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 27. t. m. razstavlja slikarka Clotilde Menardi-Fenzl. CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludwig Gerstakker. KOROŠKA TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADIŽE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. ____| SLOVENIJA LJUBLJANA CD, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 20. februarja, ob 19.30: SIJAJ OPERETE - ANSAMBEL HONVED (Budimpešta), ZSUZSA CSONKA, EVA KOVACS, SZILVIA VARKONVL (sopran), GABOR DANIEL, TAMAS DAROCZI, ATTILA PAL (tenor). SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel: 061/ 226-544 Danes, 19. februarja, ob 11. uri: nedeljska matineja posvečena Haydnu - KOMORNI ORKESTER SLOVENICUM. V torek, 21. februarja, ob 19.30: koncert PIHALNEGA KVINTETA AKADEMIJE ZA GLASBO. V sredo, 22. februarja, ob 19.30: komorni koncert ALJOŠE DEFERRIJA (klarinet) ob klavirski spremljavi DIJANE TANOVIC in KVARTETA FLAVT (JERNEJ MARINŠEK, SPELA MOČILNIK, JASNA NADLES, NEVENKA TRSAN). KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V ponedeljek, 20. februarja, ob 21. uri: koncert EUGENA CHADBOURNAin BRATKA BIBIČA. K4 V ponedeljek, 20. februarja, ob 21.30: koncert skupine EGO MALFUNCTION. GRAD TIVOLI V sredo, 22. februarja, ob 18. uri: koncert TANJE PETRE) (-oboa), BOŠTJANA LIPOVSKA (rog) in KLEMNA GOLNERJA (klavir). KOPER MKC, Gregorčičeva 4 V torek, 21. februarja, ob 21. uri: koncert EUGENA CHADBOURNA in BRATKA BIBIČA. MARIBOR V torek, 21. februarja, Unionska dvorana ob 19.30: koncert Mladinskega zbora Maribor. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V torek, 21. t. m., ob 20.30 koncert harmonikasa Corrada Rojaca. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 19. t.m., ob 16. uri (red G) sedma ponovitev baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia«. Režija Stefano Vizio-li. Dirigent Donato Renzetti. Osma predstava v torek, 21. t. m., ob 20. uri (red C). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 20. t.m., ob 18.00 - Recital sopranistke Sumi Jo. Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12/18-21). Gledališče Rossetti V torek, 21. t. m., ob 21. uri koncert Fiorelle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo Jutri, 20. t.m., ob 20.30 - Nastop ORT Orkestra iz Toskane. Solisti: G. Gyorivanyi-Rath - A. Lucchesini. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek: V torek, 7.3., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palača pri Carboli V ponedeljek, 13.3. ob 21. uri - Koncert ansambla Litfi- ba. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Kulturni dom V torek, 21. t.m., ob 21.00 -Srečanja jazz glasbe 1995 - Duo Enrico Rava in Richard Galbano. V petek, 24. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Honved Ensemble. SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V ponedeljek, 20.t.m., ob 20.30 v komorni dvorani na Drevoredu 20. septembra 85 - Alojz Gradnik v samospevih Stefana mavrija. domači šport Danes Nedelja, 19. februarja 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Torviscosa 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Opicina; 15.00 v Bazovici: Zarja - Colugna, 15.00 v Križu: Vesna -Reanese, 15.00 v Tavagnaccu: Tavagnacco - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Costalunga; 15.00 na Pa-dricah: Gaja - Audax S. Anna: 15.00 v Tržiču, UL Cosulich: Fincantieri - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Torre; 10.30 v Dolini: Dolina - Montebello Don Bosco; 15.00 v Dolini: Breg - Venus NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Fortitudo; 10.30 v Gradežu: Gradese - Mladost NAJMLAJSI 12.00 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi - Bor Farco ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje Interland A - Opicina ODBOJKA 1. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, licej Galilei: Prevenire - Sloga 2. ZENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, sola Rossetti: Nuova Pallavolo -Sloga A; 11.30 v Trstu, Visentini: Virtus - Sloga B DEKLICE 9.00 v Trstu, Ul. S. Pasquale: Oma - Kontovel; 11.00 v Trstu, stadion 1. maj: Bor Friulexport -Sloga NARASCAJNICE 9.30 v Trstu: Oma - Sokol NAMIZNI TENIS MOŠKA D LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Chiadino ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Campilgii dei Betici: Noventa Vicentina - Kras Trimac ZENSKA C LIGA 12.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Fides San Vito KOŠARKA D LIGA 11.30 v Dolini: Cicibona Mingot - Largo Isonzo PROPAGANDA 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Sokol Jutri Ponedeljek, 20. februarja 1995 KOŠARKA MLADINCI 20.30 v BrišCkih, dom Ervatti: Kontovel - Cervi-gnanese; 18.30 v BrišCkih, dom Ervatti: Bor Radenska - Don Bosco MEDDEŽELNA LIGA / 23 KOLO Obvestila SKBRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek od 19. do 21. ure. SD MLADINA prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI, 14. zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo 5. marca v Fomi di So-pra. Ob tej priliki vabi vse Člane smučarje, naj se množično udeležijo prvenstva. Rok za vpisovanje zapade 3. marca. Možnost avtobusnega izleta. Informacije nudita Lara tel. 220793 in Enio tel. 213518. Izredno važna zmaga Triestine Tržačani v gosteh premagali Luparense Poraz Pro Gorizie - Treviso spet uspešen Luparense - Triestina 0:1 (0:0) Strelec: v 57.min. Bre-scini TRIESTINA: Barbato (v l.min.A -zalini), Pivet-ta (v 88.min.Fatone), In-citti, Zanvettor ^occhi, Birtig, Liguon, folmona-ri, Brescini. (v 82.min.M ' Jačino, Marsich. S težkega guAovanja v S. Martinu pri Padovi se Triestina zasluženo vraCa z dvema točkama, pomembnima predvsem s psihološkega vidika. Poraz v pred njem kolu proti Bolzanu je namreč negativn cinkoval na moralo i^ ^ kar je jasno prišL do izraza v prvem delu včerajšnje tekme. Pezzatovi varovanci so igrali slabo, nepovezano in brez jasnih idej ter dopuščali domačinom preveč maneverskega prostora. Za slabo igro je bilo krivo tudi zelo razmočeno igriSCe, kar je seveda v večji meri odškodovalo tehnično boljše Tržačane. Tako se je polčas iztekel brez omembe vrednih akcij, oba vratarja pa sta tekmi prisostvovala zgolj kot gledalca... Med pomorom je trener Pezz idno oš- tel svojr „o le-ti v nada., . r'ju zaigrali veliko bolj motivirane ter odločno prevzeli pobudo. Gol Brescinija je predstavljal pravi žarek luči v žalostni sivini zimskega popoldneva. Akcijo je začel odlični Jacono, ki je prodrl po levi strani in s točnim predložkom omogočil Bresciniju, da je z glavo neubranljivo zatresel mrežo. Tržačanom se je takrat odprlo. Zaigrali so hitro, zagrizeno, dopadljivo. V 65.minuti je sodnik nerazumljivo razveljavil Marsichev zadetek, le nekaj minut kasneje pa je vratar domačih z odličnim pose- _______3. AMATERSKA LIGA / V DOLINI____ Breg proti Venusu ne bi smel imeti težav Dolina za točko, Mladost za prestižen uspeh Breg -Venus Povprečni Venus ne bi smel predstavljati težje ovire za Brežane, če upoštevamo, da so »plavi« v prvem delu prvenstva nasuli Tržačanom kar devet golov. Tudi tokrat je Breg nesporen favorit. Zares škoda je, da so si predstavniki dolinske občine zapravili toliko točk. Napredovanje si namreč zagotovi prvouvrščena ekipa, sedem drugouvrščenih ekip, posameznih skupin pa igrajo odločilne tekme, vendar le prvouvrščena od sedmih napreduje. Čeprav so med drugouvrščeno ekipo CGS in Bregom sedaj le tri točke razlike, je treba upoštevati, da so v krogu še tri ekipe, in sicer Montebello Don Bosco, Servola, Begliano. Dolina - Montebello Don Bosco Po nedeljskem porazu z Venusom so DolinCani ostali osamljeni na repu lestvice. Danes sicer ne bodo imeli lahke naloge, ker se Tržačani potegujejo za drugo mesto na lestvici in tudi danes računajo na ves izkupiček, Čeprav igrajo v gosteh. Za DolinCane bi bil tudi neodločen izid lep uspeh. (B.R.) NA GORIŠKEM Mladost - Torre Doberdobska Mladost, ki je že dolgo odrezana od boja za vrh lestvice, zasleduje v nadaljevanju tega prvenstva nekaj prestižnih rezultatov. Taka možnost se Doberdobcem ponuja že danes, ko bodo doma igrali proti ekipi Torre, ki ima šest točk več na lestvici od naših predstavnikov. Doberdobci pa imajo danes še dva motiva veC za zmago: prvič, da se oddolžijo za poraz v prvem delu, ko so proti temu nasprotniku nerodno izgubili (1:3), potem ko so prvi povedli; drugič, da se oddolžijo tudi za nerodni nedeljski poraz v Gradežu, kjer bi si zaslužili najmanj točko. Danes bosta lahko spet igrala Scita in David Argentin, ki sta bila v nedeljo v Gradežu odsotna, kar se je v ekipi še kako poznalo. gom preprečil Bresciniju še en zadetek.V končnici tekme je Luparense močneje pritisnil na vrata Azzalinija, ki je prav v zadnji minuti odločilno posegel po nevarnem strelu Bertolda. »Upam, da bo današnja zmaga vrnila mojim fantom potrebno samozavest, predvsem pa moralo, ki je po zadnjih medlih nastopih nekoliko padla,« je po tekmi izjavil pr dsednik Del Sabato, medtem ko je trener Pezzato pohvalil odlično igro ekipe drugem polčasu. Walter Bet IZIDI 23. KOLA: Arco - Treviso 1:4, Arzignano - Pro Gorizia 3:1, Bolzano - Miranese 0:0, Mon-tebelluna - Pievigina 0:2, Donada - Schio 0:2, Le- gnago - Bassano 0:1, Luparense - Triestina 0:1, Sanvitese - Caerano 1:1, Sevegliano - Rovereto odložena. VRSTNI RED: Triestina 37, Treviso 36, Legna-go, Arzignano in Miranese 27, Luparense in Bolzano 26, Caerano 23, Montebelluna in Sanvitese 22, Bassano 20, Pro Gorizia in Sevegliano 19, Pievigina 18, Schio, Donada in Arco 17, Rovereto 11. (Sevegliano in Rovereto imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Pievigina - Rovereto, Triestina - Montebelluna, Miranese - Luparense, Schio - Bolzano, Pro Gorizia - Donada, Bassano - Arzignano, Caerano - Legnago, Treviso - Sanvitese, Arco - Sevegliano. PROMOCIJSKA LIGA Pomemben nastop Juventine proti Torviscosi Ekipi delita drugo mesto Brez M, Tabaia in Frantija Po neodločenem izidu v gosteh proti San Canzianu bo Juventina danes pred pomembno preizkušnjo: doma bo igrala proti enemu izmed neposrednih nasprotnikov za vrh lestvice, proti Torviscosi, ki je kot naša ekipa z enakim številom točk na drugem mestu. V prvem delu v Torviscosi sta današnja tekmeca igrala izenačeno 1:1, Čeprav je takrat štandreško moštvo imelo veliko priložnost, da bi osvojilo ves izkupiček. Gostitelji so namreč izenačili 7 minut pred koncem. Danes v Standrežu ima Juventina se eno lepo priložnost, da osvoji obe točki in da celo dohiti ali prehiti vodilni Staranzano, ki danes gostuje pri Pro Cervignanu, ki se na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Standrež-ci morajo izkoristiti prednost domačega igrišča. Njihova naloga pa ne bo lahka, saj bodo igrah brez dveh pomembnih igralcev, kot sta kapetan Massimo Tabaj in Franti. Tudi Kaus še ni nared, saj še ni okreval od poškobe na kolenu. Na srečo pa so trenerju spet na razpolago Devetak in Trevi-san, ki sta prestala izključitev, in Cingerli, ki je to nedeljo prost službenih obveznosti. 1. AMATERSKA LIGA / OSREDNJA TEKMA BO V BAZOVICI žarja bi lahko ujela Cdugno iovodnje proti pomlajeni Opidni Bo zamenjava trenerja koristila Primorju? - Vesna se želi takoj oddolžiti 2. liga: Kras proti vodilni Costalungi - Za Gajo lažje kot za Primorec 1. AMATERSKA liga Sovodnju Opicina Sovodenjcem, ki so še vedno trdno na prvem mestu lestvice, prihaja danes v goste Opicina, ki so jo naši nogometaši v prvem delu že zanesljivo premagali z 2:0 z zadetkoma Fajta in Businelhja. In prav Businelli bo danes odsoten, saj je zbolel za gripo. Vprašljiv pa je tudi nastop Fajta, ki se je v nedeljo poškodoval v Miljah. Nared za igro pa bosta To-mizza in Caporale, ki sta bila izključena. Sovodenjci so favoriti, morali pa bodo igrati odločno in samozavestno od vsega začetka, saj bodo tržaški nogometaši dopotovali v Sovodnje z namenom, da osvojijo točko, ker še niso povsem na varnem pred izpadom. Opicina je mlada, a trdoživa ekipa.. Verjetno ji manjka nekaj izkušenosti. Zarja - Colugna Osrednja tekma kola bo v Bazovici, kjer Zarja gosti drugouvrščeno Colugno, ki ima na lestvici dve točki veC od naših prestavnikov. Colugna je sicer novinec v ligi, je pa zelo solidna ekipa in to je na lastni koži okusila tudi Zarja v prvem delu prvenstva, ko jje izgubila z 0:2. V prejšnjem kolu je Colugna nasula Vesni kar pet golov in s tem potrdila, da je zelo učinkovita v napadu (37 danih golov). Najboljši strelec je Di Benedetto, ki je dosegel že 12 golov . Zarjin trener Bidussi končno (po štiri mesecih!) ne bi smel imeti problemov s postavo. Po dolgi odsotnosti se je v nedeljo vrnil na igrišče Ispiro, danes pa bosta na razpolago Bidussiju ter Gregorič in Ravalico, ki sta presedela kazen zaradi izključitve. Po nedeljski prepričljivi in zasluženi zmagi v derbiju s Primorjem so navijači bolj optimisti in računajo, da se bo danes Zarja povzpela na drugo mesto lestvice. Tavagnacco - Primorje Po tretjem zaporednem porazu, predvsem pa zaradi kočljivega položaja na lestvici, so pri Primorju zamenjali trenerja. Paola Krizmana, ki je prevzel mladinsko ekipo, je zamenjal Gino Franzot, ki je doslej vo- dil prav mladince. Kot vidimo, je prišlo do zamenjave znotraj kluba. O tej zamenjavi se je sicer že dalj Časa šušljalo, do nje pa je prišlo po nedeljski hudi »klofuti« (5:0), ki bo ostala v analih Primorja, saj je bil to najhujši poraz, ki ga je doživelo na Proseku. V gosteh je s 5:0 klonilo 30.4.89 v Cervignanu, najhujši poraz (6:0) pa je doživelo 8.4.84 proti Au-risini. Kot pri Primorju je do zamenjave trenerja prišlo tudi pri Tavagnaccu, ki je še lani igral v promocijski ligi. Tavagnacco je letos precej pomladil ekipo in Čeprav rezultati v začetku niso bili najslabši, je vodstvo kluba po 8. kolu (9 toCk) odstavilo trenerja Pravisanija in zaupalo ekipo Renzu Rivi. Rezultati se niso mnogo izboljšali, saj ima Tavagnacco 18 toCk, pet več od Primorja, ki je na predzadnjem mestu lestvice. Z zamenjavo trenerja so večkrat tudi rezultati boljši. Položaj za Fran-zota pa trenutno ni rožnat, ker zaradi poškodb in izključitev nima na razpolago vseh nogometašev. Sava-rin in Mislej morata še mirovati, vratar Babich je izključen, nadomestil ga bo mladi Valente. Zucchi je presedel dvotedensko izključitev in verjetno tudi Leghissa in Auber bosta po enomesečnem počitku zaradi poškodb spet na igrišču. Vesna - Reanese Križani gostijo ekipo, ki so jo v prvem delu prvenstva premagali z 2:0. Vesna je letos začela dokaj slabo. Po desetih tekmah je zbrala le sedem točk, odtlej pa se je začel pravi preporod in vrsto osmih pozitivnih nastopov (10 točk) je prekinila šele v nedeljo, ko je doma izgubila z Bear-zijem s tesnim 0:1. Gostje, ki niso še na varnem (17 točk), bodo prišli v Križ z namenom, da odnesejo točko. Po visokem porazu, ki ga je doživela s Colugno (0:5), se Vesna zeli takoj pobrati, čeprav bo moral trener Nonis spremeniti tako obrambo kot napad, ker sta Malusa in Padoan izključena. 2. AMATERSKA LIGA Gaja - Audax Čeprav je današnji Gajin nasprotnik v nedeljo doma izgubil proti Do- miu z visokim 0:3, naj ta izid ne vara, saj je Audax doslej igral še kar solidno. Goričani z 20 točkami nimajo problemov na lestvici in prav zato so verjetno v nedeljo igrah nekoliko nezbrano. Ostajajo pa še vedno nevaren nasprotnik za vsakogar, saj ne gre pozabiti, da pri Goričanih ig1^ veteran Flavio Dilena (40 let), ki zna izkoristiti vsako ugodno priložnost. Tokrat bodo varovanci trenerja Bruna Campija igrah v okrnjeni postavi ker sta branilec Polesello in Doria (desno krilo) izključena. Kras - Costalunga Po dveh zaporednih porazih igrajo krasovci s prvouvršCeno Co-stalungo. Spet bodo torej pred zelo težko nalogo. Tržačani, ki so si žago-tovili tudi naslov zimskega prvaka so dokazah, da so najresnejši kandidati za napredovanje. Na 19 tekmah so s tesnim 1:2 izgubiti le proti Do-miu, to je nasprotniku, ki ga je Kras premagal kar v gosteh. Na prvem srečanju je Costalunga zanesljiv0 zmagala 3:1, vendar ne smemo p0-zabiti, da so bili takrat krasovci v hudi krizi. Vendar tudi danes obeti niso najboljši, ker je napadalec La Calamita, ki je doslej dal veC kot p°' lovico (10) doseženih (19) golov* izključen. Prav v napadu je bil Kras posebno v povratnem delu precej pomanjkljiv (štiri tekme, en gol). Fincantieri - Primorec Težka naloga Caka tudi Trebence, saj imajo TržiCani, ki so na tretjem mestu lestvice, le dve toda manj 00 vodilne Costalunge, kar pomeni, da so v boju za napredovanje. Fincantieri je doslej doživel le tri poraze. Doma je s tesnim 1:0 izgubil s P°8' gijem, in to v drugem kolu. Ta podatek pa kaže, da so TržiCani doma zelo trd oreh za vsakega nasprotnika' Trebenci se bodo morah zato pošteno potruditi, saj domačini računajo na ves izkupiček. Trebenci, ki bodo igrali brez izključenega Ferluge, bi se zadovoljiti tudi s točko. Tako bi nadaljevati pozitivno serijo, ki traja že šest nedelj zaporedoma, pa Čeprav so pn tem iztržili le eno zmago (Mariano) in pet neodločenih rezultatov, vsaMc z 1:1. Bruno Rupel JENSKI VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL / AARE ALPSKO SMUČANJE NOVICE Prepričljiv uspeh Anite Wachter Druga Schneiderjeva, tretja Compagnoni Špela Pretnar izvrstna četrta, Hrovatova 9. AARE (STA) - Avstrijka Anita VVachter, ki je slavila na zadnji tekmi Pfed odpovedanim SP v Sierra Nevadi, je zmagala tudi v veleslalomu za svetovni pokal v Švedskem •kareju. Druga je bila Švicarka Vreni Schneider, fratja pa olimpijska zmagovalka Italijanka Debo-rah Compagnoni. Za las je stopničke zgrešila Spela Pretnar, ki je bila četrta. Urška Hrovat, ki je včeraj Prazovala 21. rojstni dan, je bila deveta, NataSa °okal se je s 16. časom druge vožnje uvrstila na • mesto in osvojila prve točke v tej disciplini v letošnji sezoni, Katja Koren Pa je bila 26. Alenka Dovžan je bila v prvem Uastopu 37. in se ni uvrstila v drugo vožnjo, Mojca Suhadolc pa je kmalu Po merjenju drugega vmesnega časa na prvi progi odstopila. »Zelo sem vesela tega uspeha. Četrto nresto mi pomeni prav to-nko, kot da bi stala na stopničkah za zmagovalke,« je dejala Pretnarjeva, ki je P° prestani bolezni na ^vedsko odšla predvsem zato, da bi trenirala in nadirala formo. »Na treningu mi je slo zelo dobro, Čeprav sem shujšala za več kot pet kilogramov. Po treningih smo se odtočili, da v Aareju vseeno nastopim. Pred prvo vožnjo sem bila zelo nervozna, ker nisem vedela, kam ta trenutek sodim,« j® Se povedala Pretnarjeva. Urška Hrovat ni bila zadovoljna s prvim nasto-Porn, kar velja tudi za pokalovo, ki pa se je prvič -etos uvrstila v drugo Vožnjo tudi v veleslalo-tnu. »Tako uvrstitev sem Anita VVachter ni imela konkurence (Telefoto AP) pričakovala že vso sezono. Pred njo sem si namreč za cilj postavila uvrščanje v drugo vožnjo, na žalost pa mi je to uspelo šele sedaj,« je povedala Bokalova. Katja Koren, ki je prebolela pljučnico, je povedala, da po bolezni Se ni povsem pri močeh. Anita VVachter je z veliko prednostjo vodila že po prvi vožnji Druga je bila Vreni Schneider, ki je zaostajala 9 desetink, tretja pa Norvežanka Gro Kvinlog, ki je zaostajala sekundo, a je v drugi vožnji smučala slabše in končala na 12. mestu. Pretnarjeva je bila šesta, Hrovatova 12., Korenova 28. in Bokalova 29. Rezultati: 1. VVachter (Avt) 2:01.87, 2. Schneider (Svi) 2:02.38, 3. Compagnoni (Ita) 2:02.59, 4. Pretnar (Slo) 2:03.18, 5. Zeller Bahler (Svi) 2:03.25, 6. Summermatter (Svi) 2:03.44, 7. Nef (Svi) 2:03.45, 8. Astelarra (Spa) 2:03.53, 9. Hrovat (Slo) 2:03.64, 10. Lefranc (Fra) 2:03.72, 11. Nowen (Sve) 2:03.81, 12. Kvinlog (Nor) 2:04.22, 13. Rey Bellet (Svi) 2:04.23, 14. Panzani-ni (Ita) 2:04.35, 15. Dorf-meister (Avt) in Piccard (Fra) 2:04.53,... 21. Bokal 2:05.83, 26. Koren (obe Slo) 2:06.99 Svetovni pokal - skupno (po 21 tekmah): 1. Seizinger 893, 2. Zeller Baehler 821, 3. Schneider 742,... 10. Pretnar 329, 16. Hrovat 293; veleslalom (po šestih tekmah): 1. Baehler 410, 2. Schneider 389, 3. VVachter 295,... 7. Pretnar 172, 11. Hrovat 150. Polemike zaradi prekinitve veleslaloma v Furanu FURANO - Zaradi premočnega vetra in snežnih padavin so moški veleslalom za svetovni pokal v Furanu prekinili po startu 23. tekmovalca Johana VVallnerja. Tekmo bodo ponovili v noči na ponedeljek po našem času, čeprav vremenske napovedi ne nobe-tajo ničesar dobrega. Pred prekinitvijo je bil v vodstvu Jure Košir s stotinko sekunde prednosti pred Norvežanom Aamodtom, favorit za zmago, Italijan Alberto Tomba, pa je bil šele šesti z zaostankom 81 stotink sekunde. Tomba je v ciljni ravnini izjavil, da razmere na progi niso omogočale regu- larnega poteka tekme, z njim so soglašali tudi Švicarji, sklep tekmovalne komisije, da tekmo prekine, pa je vzbudil precej nejevolje v slovenskem in norveškem taboru. Start prve vožnje so sprva zaradi megle in sneženja prestavili na IT. uro, kasneje pa na 11.30. Veter je pihal tekmovalcem v prsa s hitrostjo do 50 km na uro, vendar v sunkih, zato razmere na progi naj ne bi bile za vse enake. Po mnenju nekaterih udeležencev bi bili morali organizatorji namesto veleslaloma prirediti slalom, ki je bil na sporedu danes ponoči po našem času. SMUČARSKI POLETI / V1KERSUND Goldberger spet zmagal Kladnik na 16. mestu V SP hud boj za drugo mesto med Ceconom, Funakijem in Ahonenom - Danes še ena tekma VKERSUND (STA) - Avstrijec Andreas Goldberger je zmagal na tekmi za svetovni pokal v poletih v norveškem Vikersundu. Skočil je 174 in 179 metrov (358, 1 točke), drugi je bil Japonec Takano-bu Okabe (344, 7), tretji pa Norvežan Lasse Ottesen (336, 7). Najboljši slovenski tekmovalec je bil Matjaž Kladnik na 16. mestu (145 in 162 metrov), 17. je bil Urban Franc (151 in 179). Franc je v drugi seriji skupaj NBA / DOSLEJ NAJBOLJŠA TEKMA HRVAŠKEGA ASA -i Toni Kukoć izreden: 33 točk (meti 3:15) ■TI "''■■F'C.-tJ C HI CA - ca in so kar doma zgubili z nizko GO - Hr-vaški ■košarkar Toni Kukoč (na sliki AP) je proti moštvu Detroit Pistons odigral svojo doslej najboljšo tekmo in zabeležil tudi osebni rekord v točkah, odkar igra v NBA. Knlo »Bullsov« je doseglo 33 točk z izrednim učinkom pri metu iz igre (kar 13:15), Kukoč je imel še 12 skokov in celo 11 ukradenih žog ter tako še enkrat potrdil, da je izreden igralec. RADJA 22: V Los Angelesu so Clip-persi po dveh podaljških premagali Celticse, Dino Radja pa je bil ponovno med najboljšimi na igrišču in dosegel 22 točk. PODVIG: Phoenix je pred dnevi prehitel Orlando Magic na skupni lest-vici, Sunse pa je takoj zajela vrtoglavi- kar doma zgubili z nižkou-vrščenimi (in močno okrnjenimi) War-riorsi. V zameno je s 46 točkami razlike Orlando pregazil Sbcerse (O’Neal in Hardaway 61 točk skupaj), vroče pa je bilo v Portlandu, kjer so Blazersi zaustavili ambiciozni Seattle. V Wa-shingtonu so prvaki Houston Rockets zmagali brez težav, izkazal pa se je bivši letošnji član tržaškega Illya, Pete Chilcutt, ki je pred meseci skrivaj »zbežal« iz Trsta in se vrnil v NBA. IZIDI - petek: Phoenbc - Golden State 128:139* (Barkley 38, Perry 24; Sprevvell 33, T.Hardaway 30, Gatling 26), New York - Miami 100:91 (H.Da-vis 21, Anthony 19; Ovvens 26), Orlando - Philadelphia 129:83 (A.Hardaway 31, O’Neal 30), VVashington - Houston 92:109 (VVebber 20; 01ajuwon 30, Chilcutt 18 točk in 14 skokov), Chicago - Detroit 117:102 (Kukoč 33, Pippen 13; A.Houston 33), Portland - Seattle 114:109 (J.Robinson 26, B.VVilliams 24, Strickland 21; Kemp 30), Clippers -Boston 127:121** (Sealy 28, Vaught 25; Montross 28, Radja 22), Minnesota - Indiana 78:110 (Smits 24), Dallas -Atlanta 90:110. (Vanja Jogan) z Goldbergerjem dosegel največjo daljavo tekmovalnih serij, vendar je pri pristanku padel. Samo Gostiša je bil 27., Dejan Jekovec pa 30. Robi Meglič se s 118 metri ni uvrstil v finalno serijo in je tekmo končal na 48. mestu. Goldberger samo potrjuje, da je letos res najbolje pripravljeni skakalec v smučarskem skakalnem cirkusu. Na včerajšnjem prvem dnevu svetovnega pokala v poletih, danes je še ena preizkušnja, je vodil že po prvi seriji s skokom dolgim 174 metrov. Resneje sta se mu upirala le Japonec Takanobu Okabe (174 m) in Norvežan Lasse Ottesen, ki je skočil celo en meter dlje od Avstrijca (175 m), prejel pa je slabše ocene za slog. V nadaljevanju se je "Goldi" ostresel še teh dveh zasledovalcev in zasluženo osvojil novo zmago v svetovnem pokalu. Doslej jih je osvojil 12, samo v letošnji sezoni pa že osem. Goldberger, ki si je že pred časom kot skupni zmagovalec svetovnega pokala zagotovil kristalni globus, je po današnji tekmi svojo prednost samo še povečal. Doslej je zbral 1.371 točk in ima pred dru-govrščenim Italijanom Robertom Ceconom (795) skoraj 600 točk naskoka. Najbolje uvrščeni slovenski tekmovalec je še vedno Franci Petek, ki je z 215 točkami na 19. mestu. Prve točke (15) v letošnjem svetovnem pokalu je z današnjim 16. mestom osvojil tudi Matjaž Kladnik. Cecon je z današnjim petim mestom osvojil novih 45 točk v svetovnem pokalu in tako za vsega dve točki prehitel enega od tekmecev za skupno drugo mesto Japonca Kazuyoshija Fu-nakija. Funaki se je na današnji tekmi uvrstil takoj za Ceconom. Tudi Finec Jarme Ahonen se verjetno še ni odrekel drugega mesta v svetovnem pokalu. Pred današnjim nastopom ga je sicer še imel v rokah, vendar je s slabšim nastopom v Vikersundu, ko je bil šele 14., po točkah zaostal za obema tekmecema. Sedaj jih ima 787. Rezultati: 1. Goldberger (Avt) 358.1 (174.0, 176.0), 2. Okabe (Jap) 344.7 (174.0, 167.0) , 3. Ottesen (Nor) 336.7 (175.0, 166.0), 4. Krompolc (Ceš) 336.5 (171.0, 164.0), 5. Cecon (Ita) 332.1 (165.0, 168.0), 6. Funaki (Jap) 325.0 (167.0, 173.0) , 7. Laitinen (Fin) 320.8 (170.0, 159.0), 8. Bre-desen (Nor) 318.9 (156.0), 9. Suchacek (Ceš) 310.5 (168.0, 162.0) , 10. Nikkola (Fin) 302.0 (153.0, 162.0), 11. Jus-silainen (Fin) 298.5 (160.0, 155.0) , 12. Šakala (Ceš) 298, 2 (157.0, 154.0), 13. Duffiier (Nem) 296.2 (159.0, 157.0), 14. Ahonen (Fin) 291.7 (146.0, 155.0), 15. Nishikata (Jap) 288.7 (140.0,161.0), 16. Kladnik 288.4 (1450,162.0), 17. Franc 288.0 (151.0, 179.0) , 27. Gostiša 260.1 (146.0, 137.0), 30. Jekovec (Slo) 256.9 (136.0, 141.0), 48. Meglič (vsi Slo) (118.0); vrstni red v svetovnem pokalu po 19 preizkušnjah: 1. Goldberger (Avt) 1371 točk, 2. Cecon (Ita) 795, 3. Funaki (Jap) 793, 4. Ahonen (Fin) 787, 5. Okabe (Jap) 712, 6. VVeissflog (Nem) 623, 7. Soininen 606, 8. Nikkola 522, 9. Laitinen 502, 10. Nieminen (vsi Fin) 449, 11. Dessum (Fra) 443,12. Ottesen (Nor) 409, 13. Schvvarzenberger (Avt) 394, 14. Jean-Prost (Fra) 385, 15. Bredesen (Nor) 327, 19. Petek 215, 27. Franc 130, 30. Meglic 104, 42. Jekovec 55, 70. Kladnik 15, 86. Gostiša 11, 95. Zupančič (vsi Slo) 1. Derbi kola v italijanski nogometni A ligi v Rimu RIM - Po današnjem kolu v italijanski nogometni A ligi bo morda Juventus imel še večjo prednost na vrhu lestvice. Turinsko moštvo je namreč na da-našanjem srečanju z Napolijem nesporen favorit, medtem ko bo drugouvrščena Parma gostovala pri Cagliariju, ki je že poskrbel za presenečenje proti ekipam iz zgornjega doma. Sicer pa bo derbi 20. kola v Rimu, kjer bo Lazio gostil Milan. Obe ekipi iščeta rehabilitacijo, saj sta doslej bridko razočarah svoje navijače. Zmaga pa bi seveda bila najboljši lek za obe moštvi tako za brzdanje svojih upravičeno zahtevnih navijačev kot za samo vzdušje v ekipi. Dokaj zanimivo bo tudi v Foggii, kjer bo domače moštvo, ki letos ni povsem izpolnilo pričakovanj navijačev, gostilo Sampdorio, ki verjetno še ni dokončno opustila ambicij, da bi posegla v sam boj za državni naslov. Z 11 točkami zaostanka pa bo njena naloga izredno težka. Zato si tudi spodrsljajev ne sme privoščiti. Današnje kolo pa bo zelo zanimivo tudi za ekipe, ki se borijo proti izpadu. Genoa bo gostila Romo. Cre-monese (Florjančič bo spet sedel na rezervni klopi) bo skušal doma presenetiti Fiorentino. Prepotrebne točke za obstanek v figi pa lovita še Padova proti Torinu in Reggiana proti Bariju. Dva svetovna rekorda GELSENKIRCHEN (Reuter) - Nemec Mark War-necke in Avstralka Angela Kennedy sta na zadnjem plavalnem mitingu za svetovni pokal dosegla svetovna rekorda v 25-metrskih bazenih. VVamecke je v disciplini 50 metrov kravl s časom 27:00 za 15 stotink popravil prejšnji rekord, ki ga je imel Rus Dimitrij Volkov. Angela Kennedy je rekord dosegla na 100 metrov delfin. S časom 58:77 je za 14 stotink sekunde popravila 14 let star rekord Američanke Mary Meagner. Kerseejeva in Foster najboljša CLEVELAND (STA/AP) - Jackie Joyner Kersee je na mednarodnem atletskem mitingu v Clevelandu 60 metrov z ovirami pretekla v času 7.93, 36-letni Greg Foster, ki se je letos po dveletnem premoru znova vrnil na tekmovališča, pa je v isti disciplini zmagal s časom 7.57. To sta bila najboljša rezultata mitinga. Nastopil je tudi Maročan Said Aouita, ki je v teku na eno miljo s časom 4:07.24 zasedel peto mesto. Zmagovalci: moški - 60 m ovire: Greg Foster 7.57; 60 m: Henry Neal (ZDA) 6.56; 400 m: Butch Rey-nolds (ZDA) 48.45; 800 m: George Kersh (ZDA) 1:51.09; milja: Marcus 0‘Sullivan (Irs) 3:59.09; 3.000 m: Khalid Kairouani (Mar) 8:03.09; daljava: Joe Greene (ZDA) 8.16; višina: Peter Malešev (Bol) 2.28; palica: Pat Manson (ZDA) 5.65; troskok: Kennv Harrison (ZDA) 16.86; krogla: Kevin Toth (ZDA) 21.17; ženske - 60 m ovire: Jackie Joyner Kersee (ZDA) 7.93; 60 m: Gwen Torrence (ZDA) 7.13; 400 m: Natasha Kaiser Brovvn (ZDA) 54.92; 800 m: Maria Mutola (Moz) 2:02.17. De Souza skočil 840 cm SAO P AULO (STA/AFP) - Brazilec Douglas De Souza je na atletskem mitingu v Sao Paulu postavil rekord Južne Amerike v skoku v daljavo s preskočenimi 840 cm. Dosedanji kontinentalni rekord je daljnega leta 1976 postavil njegov rojak Joao Carlos de Ohveira, ki je v Rietiju (ItaBja) skočil 836 cm. V Memphisu izpadel Chang MEMPHIS (STA/AP) - Drugi nosilec teniškega turnirja v Memphisu z nagradnim skladom 683.000 dolarjev Američan Michael Chang je izpadel v četrtfinalu. Premagal ga je rojak Jonathan S trak s 4:6, 6:3, 6:4. Tretji nosilec Američan Todd Martin je premagal Kanadčana Grega Rusedskega s 6:7 (8:10), 7:5, 6:4. Prvi nosilec Američan Pete Sampras je bil boljši od Šveda Thomasa Enqvista s 7:5, 3:6 6:3 in bo v polfinalu igral proti Martinu. Nizozemec Paul Haarhuis je ugnal Francoza Amauda Boetscha s 6:2, 6:3. Rezultati - četrfinale: Todd Martin (ZDA/3) - Greg Rusedski (Kanada) 6:7 (8:10), 7:5, 6:4, Jonathan Stark (ZDA) - Michael Chang (ZDA/2) 4:6, 6:3, 6:4, Pete Sampras (ZDA/l) - Thomas Enqvist (Svedska/10) 7:5, 3:6, 6:3, Paul Haarhuis (Nizozemska/11) - Amaud Boetsch (Francija/13) 6:2, 6:3. Oba naslova odšla v Francijo LA CLUSAZ (STA/AFP) - Na svetovnem prvenstvu v akrobatskem smučanju sta oba naslova na grbinah ostala v Franciji. Pri moških je slavil prvi favorit Edgar Grospiron, pred Kanadčanom Jean Luc Brassardom in Rusom Sergejem Suplecovom. Med ženskami je zmagala Cancuce Gilg, na drugo mesto se je uvrstila rojakinja Raphaelle Monod, na tretjega pa Nemka Tatjana Mittennayer. V Parizu finale Graf - Pierce PARIZ (STA/AFP) - Prva nosilka Nemka Steffi Graf se je že uvrstila v finale teniškega tumirja v Parizu z nagradnim skladom 460.000 dolarjev. V prvem polfinalu je brez težav s 6:3 in 6:2 premagala tretjo nosilko Čehinjo Jano Novotno. V finalu se bo tako pomerila s Francozinjo Mary Pierce, ki je v drugem polfinalu premagala Hrvatico Ivo Majoli s 6:3, 6:4. Zmagi Anglije in Škotske LONDON - Rezultati včerajšnjih tekem tumirja Petih narodov v ragbiju. VVales - Anglija 9:23 (3:10), Francija - Škotska: 21:23 (5:13). Vrstni red: 1. Anglija 6 točk, 2. Škotska 4; 3. Francija 2: 4. Irska in VVales 0. KOŠARKA / SINOČI V C1 LIGI Jadranovci spet ujeli •staro« lomno in zmagali V gosteh so premagali Sacile - Vitez odličen (36 točk) Birex Sacile - Jadran TKB 65:80 (28:33) BIREK: Dotta 3, France-schin 10 (3:3), Verziagi n.v., Clemente 2 (2:2), Stefani 14 (5:6), Davanzo 3 (1:2), Guameri 2, Zanet-ti 6 (2:2), lanni 16 (1:3), Ricci 9 (1:2), trener Mau-ro. PM 15:20. SON: 31. PON: Franceschin (34), Dotta (34), Zanetti (36), Stefani (40). JADRAN: Arena (0:4 za 2, - za 3, - pm), Oberdan 12 (4:6, -, 4:7), Pregare 18 (5:11, 0:1, 8:11), Vitez 36 (12:13, -, 12:13), Samec 6 (2:4, -, 2:2), Rauber 8 (2:5, 1:4,1:1), Hmeljak n.v., Grbec (-, -, 0:2), Klabjan n.v., Križman n.v., trener Vatovec. Met za 2: 25/43, met za 3: 1/5, skupno 26/48; pm 27:36. SON: 19. PON: Samec (28). SODNIKA: Pinto in Ca-stelfranca in Bernhard iz Trevisa. SACILE - Jadranovci so uspešno premostili tudi sinočnjo oviro in s to dragoceno zmago še naprej sami vodijo na lestvici. Kar pa je pred velikim sobotnim mestnim derbijem s Servolano spodbudno, pa je to, da se naši košarkarji po zadnjih dveh bledih predstavah spet vračajo v boljšo formo. Tudi na včerajšnji tekmi je bil začetek za naše predstavnike skoraj porazen. Gostitelji so namreč takoj povedli s 7:0 in že je kazalo, da se jadranovcem tudi na tem srečanju prav nič dobrega ne obeta. Stisnili pa so zobe v obrambi in čeprav so imeli, razen Borisa Viteza in Samca, zelo slabe odsotke pri metu, so zasotanek le nadoknadili in prvič povedli v 12. min. (19:18). Rahlo vodstvo 4-6 točk so nato ohranili do konca polčasa. V drugem delu so naši košarkarji bolje igrali tudi v napadu, šele okoli 30. minute pa so si priigrali zanesljivejšo prednost 7 točk (58:49). Domači igralci so postali vse bolj živčni, navijači pa vse glasnejši in tudi predrz-nejši, saj je s tribun priletela žoga, ki je zadela v glavo enega od sodnikov. Jadranovci pa so ohranili mirne živce. Poleg Viteza je stopil v ospredje tudi David Pregare, ki je samo v drugem polčasu dal 16 točk; naše moštvo je tako 5 minut pred koncem tekme povedlo s 15 točkami razlike (68:53) in tudi zanesljivo zmagalo. (Kaf) OSTALI IZID: Latte Carso - Rovigo 83:58 KOŠARKA / MOŠKA D LIGA Poraz Sokola kljub dobremu 2. delu Nabrežina so v 37. minuti ujeli Ardito, ki pa je v končnici ohranila mirno kri - Turel 35 točk David Pregare zelo dober v drugem polčasu (Foto Kroma) Sokol Wann - Ardita 67:75 (29:43) SOKOL: Gruden n.v., B. Pertot 7 (2:4, 1:5, 0:1), Stanissa 5 (2:2, -, 3:6), Paulina 13 (6:9, 0:2,1:3), Sosič 5 (1:1,1:3, -), M. Pertot 12 (5:7, -, 2:4), Gerli n.v., Civardi 6 (1:7, -, 4:6), Starc 16 (3:9, 0:3, 10:11), Skerlavaj 1 (0:1, 0:1,1:2). Trener: Emili. SON: 29, PON: Paulina in Civardi (40), PM: 21:33, 2T: 20.40, 37 2:14 (B. Pertot in Sosič). Skupno: 21:54. ARDITA: Marini 3 (1:2, Ceschia 2 (2:2), Di Buonnato 2 (2:2), Bassi 16 (6:7), Turel 35 (12:14), Gratton 5 (1:3), Zabon, Fabrissi n.v., Zoccoletto 2, Cadeddu 8 (2:2). Trener: Damiani. PM: 26:32, SON: 27, PON: Marini (36), 3T: Cadeddu 2, Turel 1. SODNIKA: D'Angelo (UD) in Del Molin (San Daniele). Po šestih zaporednih zmagah se je Sokolu zataknilo tik pred ciljem. Imel je priložnost, da na lestvici ujame Ardito, a mu je spodletelo. Pa ne za dosti. Ge bi bili namreč Nabrežine! le nekoliko bolj natančni v metih na koš, bi favorizirane Goričane poslali domov praznih rok. Gostje so v prvih minutah pokazah, da njihov visok položaj na lestvici ni naključen. S tremi trojkami so v 4. minuti že vodili s 17:4, vendar Sokol ni držal križem rok in je s koši Pauline kmalu vzpostavil ravnovesje na igrišču, ki so ga g0' stje porušili Sele v zadnjih dveh minutah, ko so pri rezultatau 28:33 dosegli nov »break« (11:1) in končali polčas s 14 točkami prednosti. Svoje pravo lice je Sokol pokazal v drugem delu, ko je s čvrsto obrambo in razpoloženima Damirjem Starcem (13 skokov, pet podaj, nad njim pa je Ardita storila 10 osebnih napak) in Borutom Pertotom g0-stom pogni strah v kosti. V 31. minuti je imela Ardita le še dve točki prednosti (53:51), v 37. minuti pa je Sokol prvič p°' vedel z 62:61. Se 30 sekund pred konce® tekme so imeli Goričani le dve točki naskoka (69:67), končno prednost pa so dosegli s prostimi meti. Sokol si je prizadeval zaustaviti najboljšega moža Ardite, profesionalca Turela (10:20 za dve točki, 1:1 tri), ki pa je bil v odločilnih trenutkih praktično nezgrešljiv. (VJ) PROMOCIJSKA LIGA Polet Metra - Drago Basket 68:92 (36:41) KOŠARKA / VČERAJ V C2 LIGI Pomemben uspeh borovcev Citla Fiera premočna ra Dom David Barini odločil tekmo Bor Radenska - Inter-muggia 91:88 (40:43) BOR: Possega 2 (1:2 za 2, - za 3, - pm), Susani (0:2, 0:1, -), Perčič 9 (4:5, -, 1:2), Debeljuh 27 (6:8, 3:10, 6:7), Barini 17 (6:9, 1:1, 2:2), Smotlak 28 (8:11, 2:6, 6:7), Rasman 2 (1:3, -, 0:2), Rusija 2 (1:2, -, -), Pettirosso 4 (2:5, -, -), S. Zuppin n.v., trener Sancin. Met za 2: 29/47, met za 3: 6/18, skupno 35/65,; pm 15:20. SON: 22. 3T: Debeljuh 3, Smotlak 2, Barini 1. INTERMUGGIA: Riaviz 12 (0:2), Trimboli 14 (2:5), ______KOŠARKA / ITALIJANSKA Al LIGA_____ Cagiva - lllycaffe in dvoboj strelcev Komazec - Burit Včeraj je Benetton premagal rimski Teorematour TRST - Tržaški Illycaffe bo danes v Va-reseju igral proti Gagi vi, ki predstavlja letošnje najugodnejše presenečenje prvenstva. Moštvo trenerja Doda Rusconija sestavljajo mladi in ambiciozni košarkarji, med katerimi je tudi Tržačan Gianmarco Pozzecco, ki igra iz tekme v tekmo bolje in si je že prislužil mesto v prvi peterki Cagive. Najzaslužnejši za dosedanje uspehe moštva iz Vareseja pa je nedvomno hrvaški as Arijan Komazec, ki je najboljši strelec prvenstva, odličen pa je tudi v vseh drugih elementih igre, tako da o njem pomožni trener pri tržaškem prvoligašu Giulio lellini, ki je igral tudi v Vare-seju, meni, da je celo boljši od Boba Mor-sea. Za Komazca je verjetno to tudi največje priznanje, kajti Morse je bil gotovo eden izmed najboljših italijanskih tujcev vseh časov. Danes si bosta v Vareseju stala nasproti dva najboljša napadalca tega prvenstva: Komazec in Burtt. Verjetno pa o zmagovalcu ne bo odločala igra teh asov, temveč skupinska igra. hi v tem je gotovo v prednosti moštvo iz Vareseja. Sicer pa so Tržačani proti Cagivi vselej igrali še po- sebno motivirani, tako v prvenstvu kot v pokalu. Bodo morda tudi danes poskrbeh za podvig? V včerajšnjem vnaprej odigranem srečanju tega kola je Benetton v Trevisu zasluženo premagal rimsko ekipo Teorematour z 98:84 (47:46). Odlično je igral domači center Rusconi, ki je dal 26 točk in je imel 14 skokov. Drugi najboljši strelec domače ekipe je bil Pittis z 21 točkami. Pri gostih je bil najuspešnejši Američan Mark Davis, ki je dosegel 29 točk. OSTALI SINOČNJI IZID: Stefanel -Madigan 78:76 (42:38) DANAŠNJI SPORED (18.30): Birex -Buckler, Panapesca - Comerson, Cagiva -illycaffe, Filodoro - Pfizer, Metasystem -Scavolini. VRSTNI RED: Buckler Bologna 34, Stefanel Milan, Filodoro Borlogna in Scavolini Pesaro 32, Stefanel Milan, Cagiva Varese, Birex Veroan 30, Benetton Trevi-so in Teorematour Rim 28, Comerson Siena 20, Pfizer Reggio Calabria 18, Madigan Pistoia in Illycaffe Trst 16, Panapesca Montecatini 6, Metasystem Reggio Emilia 4. Pitacco 13 (3:4), Cociancich n.v., Scrigner 12 (1:2), Bus-sani 17 (7:7), Gori 20 (3:4), Masala, Meniš n.v., Gant (0:2), trener Steffe. PM 16:26. SON: 18. PON: Pitacco (36). 3T: Ria-viz 2, Pitacco, Gori 1, Scrigner 1. SODNIKA: A. in G. Vigi-ni iz Trsta. Po navdušujoči in zelo izenačeni tekmi je včeraj Borovo moštvo osvojilo zelo pomembno zmago nad močno ekipo iz Milj, ki jo borovci že dve leti niso premagali. Srečanje se je odločilo prav v zadnjih trenutkih, zmagoviti koš pa je dosegel David Barini dve sekundi pred koncem tekme. Obe ekipi sta se predstavih z okrnjenima postavama. Tekma pa se ni začela najbolje za naše košarkarje, ki so po 5 minutah igre zaostajali kar za 15 točk (4:19). V tem delu so gostje dosegli kar tri »bombe«. Nato pa je stopil na igrišče David Barini in tehtnica se je povsem nagnila na stran borovcev, ki so z delno razliko 24:4 povedli s 27:23 (Barini je v tem delu dosegel 10 točk). Sledila je reakcija gostov, ki so nadoKnadih vso razliko in ob koncu polčasa poved-h za tri točke. Tudi v drugem polčasu je bila igra izredno izenačena, kot kažejo delni izidi (52:58, 58:66, 70:68). Minuto in 30 sekund pred koncem je naše moštvo še vodilo s 4 točkami prednosti (87:83), 20 sekund pred koncem je stanje izenačil Trimboli na 88:88. Borovci' pa so pametno izkoristili zadnjo akcijo: zadržali so žogo do zadnjih sekund, proti košu je prodrl Smotlak, ki je podal žogo do prostega Barinija, ta pa je dosegel trojko in s tem seveda zmagoviti koš. Veselje v Borovem taboru je bilo nepopisno. Zaslužni za zmago pa so prav vsi, še posebno pa Debeljuh, Smotlak in Barini. (VJ) Citth Fiera - Dom Agore-st 125:98 (58:47) DOM: Košuta 2 ( 0:2 met za 2, - met za 3, 2:2 pm), Corsi 29 (6:9, 5:10, 4:8), Kocjančič (0:1), Di Cecco 33 (12:19, 1:3, 6:7), Bordon 4 (2:3), Podbersig 10 (4:6, -, 2:5), Ambrosi, Jarc 16 (6:9, -, 4:6). Pečanac (0:2), trener Miani. PON: Jarc (34), Košuta (35), Kocjančič (38), Poškodba: Ambrosi v 18. min. Martignacco je visoko zmagal in tudi proti do-movcem dokazal, da zasluženo zaseda prvo mesto na lestvici. Tekma sicer ni bila enosmerna, saj so »be-lo-rdeči« po slabem začetku (13:2 za domačine) reagirali in se enakovredno kosah do konca polčasa. V tem delu tekme so domov-ci povsem zadovoljili v napadu, zelo pomanjkljiva pa je bila obramba, saj so nasprotniki, predvsem Nobile (26 točk v prvem polčasu), s preveliko lahkoto dosega-h koše. V drugem delu pa so domove! igrah skorajda brezglavo, neorganizirano v obrambi in prehitro zaključevali napade, tako da so si domačini priigrali visoko prednost že v 5. min. (75:55) in tako zapečatili srečanje v svojo korist. Zal so nekateri domovci izkoristih to tekmo samo za dober trening meta, ne da bi posvetih večje pozornost obrambi in organizirani igri v napadu, kar bi bilo prav gotovo bolj koristno za sam potek tekme. Pohvalo vsekakor zasluži Vasja Jarc, ki iz tekme v tekmo igra vse bolje. B. Pertot v boju z najboljšim igralcem Ardite Turelom (F. Kroma) KOLESARSTVO / KK ADRIA}- Z19. trofejo ZSŠDI se začenja nova bogata sezona V četrtek, 23. februarja, bo ob 18.30 v prostorih KK Adria predstavitev 19. mednarodne dirke »Trofeje ZSSDI«, ki predstavlja bodisi začetek delovanja lonjerskega kluba bodisi kolesarske tekmovalne sezone v naši dezeh. Tisku in gostom bodo organizatorji razkrili nekatere novosti v zvezi s progo, ki bo tehnično bolj zanimiva, predstavih pa bodo tudi prijavljene ekipe. Dirka si je tudi letos -po sklepu mednarodna kolesarske zveze UCI avgusta lani na kongresu v Palermu, ob priliki svetovnega prvenstva na Siciliji - izborila mesto v natrpanem mednarodnem koledarju dirk. Dokaz o ugledu, ki so si ga organizatorji s trdim delom pridobih, je tudi kakovostna udeležba tako italijanskih kot mnogih tujih ekip. Dirko lahko uvrščamo v sklop članskih dirk, ki odpirajo italijansko sezon® Nasplošno bo sezona KK Adria tudi letos doka] pestra. Ze 2. aprila bo na vrsti dirka za Pokal Lonjerja, 21. maja bo tradicionalni Maraton Prijateljstva ipd. Z dresom KK Adria tekmuje približno 30 tekmovalcev v različnih kategorijah, poleg tega pa se nekateri člani strokovno usposabljajo na sodniškem in trenerskem področju. Kiju velikim finančnim naporom, ki jih Člani KK Adria vlagajo v gradnjo novega objekta, bo torej tudi letos sezona potekala neokrnjeno- ORG) Namizni tenis / zenska a liga Kras Adriacaravan po pričakovanju »povozil« Enigmo Sinoči tudi uradno slovo Biserke Simonete in Monike Radovič Sinočnja tekma Četrtega Povratnega kroga v prvi genski italijanski ligi med ^asom Adria Caravan in pstjami iz Messine je traja-a nekaj več kot pol ure in s9 je zaključila s predvide-rezultatom 6:0 za zgo-jPsko ekipo. Dvoboji so se 1grali na dveh mizah in pa-'h ki so si stali nasproti, so Se menjavali zelo hitro. O jpm kakovosti tekme ni da J' izgubljali besed, ker je že P? posameznih izidih raz-v®no, da postava Enigme ne zadovoljuje kakovostne mvni prvoligaša. Kras Adria 'mravan je tako zlahka sprali v žep tretji par prvenst-Venih točk. Pac pa je tekma imela Posebno obeležje kot poslo-Vlma za dve nekdanji Kra-8(1 vi igralki: Biserko Simo-neta in Moniko Radovič. Z nekaj besedami o njunem doprinosu k uveljavitvi društva v italijanskem pa tudi mednarodnem Športnem ringu - obe sta oblekli mladinski reprezentančni dres - je pred tekmo spregovorila predsednica Krasa prof. Sonja Milic. Društvo jima je podarilo za njun trud in uspehe tudi skromen dar. Biserka je za tem aktivno odigrala Se dva dvoboja, Momka pa je bila opravičeno odsotna. Kras Adria Caravan -Enigma Messima 6:0 Wang - Cancelliere 2:0 (21:4. 21:2); K. Milič - Pavo-ne 2:0 (21:4, 21:8); Bersan -Saija 2:0 (21:0, 21:6); Simo-neta - Pavone 2:0 (21:9. 21:2); Bersan - Cancelliere 2:0 (21:0, 21:1); Simoneta -Pavone 2:0 (21:12,21:13) ZENSKA BUGA Kras Corium - Chiadino 2:5 ’ MOŠKA B2UGA Kras Activa - Quartiere 7 Padova 5:2 JJ. r MLADINSKE IGRE / SMUČARSKI TEK—i Soliden nastop Mateje Bogateč na državnem finalu v Auronzu Na državnem finalu zimskih Mladinskih iger v Auronzu je naSa edina predstavnica, dijakinja 2. razreda nabrežinske nižje srednje šole Gruden Mateja Bogatecv tekaški preizkušnji na 4 km dosegla sohdno uvrstitev na 32. mestu v konkurenci 70. tekmovalk, z eno od dveh Štafet reprezentance Furlanije Julijske krajine pa je skupaj z De Santovo iz Fomija di Sopra in Tar-manovo iz Trbiža zasedla 10. mesto v konkurenci dvajsetih tekaških trojk. Kljub temu, da Mateja ni ponovila lanskega odličnega 5. mesta je bila s svojim nastopom Se kar zadovoljna. Treba je namreč vedeti, da so letos na finalu - za razliko od lani - smele tekmovati tudi dijakinje, ki so Članice smučarske zveze in redno tekmujejo v smučarskih tekih, medtem ko se Bogatceva, kot znano, ukvarja pretežno z rolkanjem. ODBOJKA / MOŠKA C2 LIGA Razpoložena Soča premočna za Bor Gostitelji so z napadi prek centra in blokom onesposobili goste - Izenačen le drugi set Soča Sobema - Bor For-trade 3:0 (15:8,15:10,15:5) SOČA SOBEMA: Feri 5+9, Klede 6+4, Petejan 7+10, Lutman 8+7, Braini 0+4, Tomšič 0+2, Muscau 6+3, MuCiC, I. Cotič, S. Cotič. BOR FORTRADE: Mare- ga 1+2, Gombač 1+7, Stulle 1+3, Cella 1+15, Danieli 4+5, Coloni 0+0, Koren 0+3, Bresich 0+2, Del Tur-co 0+2, Ruttar, Taberni, Paulica. Povratni derbi med socani in borovci se je končal kot prvi - z zmago v prvenstvu Se nepremagane goriske šesterke. Rezultat, kajpak, sploh ni presenetljiv, res pa je, da je bilo mogoCe pričakovati neko-liko boljši odpor gostov, ki pa so bili - razen v drugem setu - stalno v podrejenem položaju. Treba je vsekakor reci, da je SoCa Sobema sinoči v Sovodnjah igrala tako kot zna, tako da plavi objektivno niti niso mogh priti do izraza. Borovcem je precej težav povzročal že nasprotnikov servis, tako da so bili njihovi napadi precej predvidljivi. Kapetan gostov Cella, ki je stopil na igrišče v prvem setu pri rezultatu 10:4, je v prvem delu drugega seta učinkovito napadal, a le dokler SoCa ni uredila bloka, ki je bil sinoči eno njenih najboljših orožij. Temu je treba dodati Se zelo dobro igro centrov Lutmana, Muscaua in Brainija, ki so bili za goste hud zalogaj- Bor Fortrade je vsekakor v drugem setu resno zaposlil domače igralce. Vse do rezultata 9:8 za SoCo je bil set izjemno izenačen, nato pa so gostitelji s Kledetom na servisu dosegli tri zaporedne točke (13:8), borovci so se nato približali do re- zultata 13:10, na koncu pa je bila SoCa spet boljša. V tretjem setu je bila igra povsem enosmerna. Igor Cotič (Soča Sobema): »Pričakovali smo težjo tekmo, igrah pa smo dobro. Učinkovito smo napadali preko centrov, zelo dober pa je bil tudi blok«. Marko Marega (Bor Fro-trade): »Upali smo, da bomo naredili kaj veC. Dogovorili smo se, da bomo s tre, vendar nam to v bistvu ni uspelo. Servis smo premalo forsirali.« Prihodnji četrtek bo Soča Sobema v Sovodnjah (ob 20.30) odigrala zaostalo tekmo z Vivilom, s katerim deli prvo mesto na lestvici. Volley Como - Qlympia CDR 1:3 (7:15,10:15,15:12, 9:15). OSTALI 17.11): Prevenire -Tomana 3:1. servisom poskušali izločiti iz igre nasprotnikove cen- Samo Kokorovec na< igrajen Rimu RIM - Na nevolil-nem obenem zboru italijanske zveze za kotalkansje in hokej na kotalkah je 561 delegatov soglasno odobrilo poročilo Predsednika Sabati-na Aracue. Ob prisotnosti predsednika Conija Maria Pe-scanteja in predsednikov Številnih drugih Športnih zvez so nagradili svetovne prvaka za bijenij 93/94. Med nagrajenimi tekmovalci je bi, kajpak, tudi pole-tovec Samo Kororo-vec. ODBOJKA / IMSA KMEČKA BANKA SE TUDI IZ CHIOGGIE VRAČA PRAZNIH ROK Polom po zelo slabi igri Goričani so se nasprotnikom dostojno upirali le v tretjem setu Koimpex znova ugnal Marzolo Odbojkarji Koim-pexa so v prvem povratnem kolu moške C1 lige po zelo napeti in borbeni tekmi dosegli pomembno zmago proti Mar-zoli iz Trenta, s katero so na lestvici delili četrto mesto. Slogasi so zmagali po Štiri setih igre. Končni rezultat: 3:1 (15:9, 6:15, 15:13, 15:12). Marzolo so igralci trenerja DuSana Blahute premagali že v prvi tekmi v Trentu. Chioggia - Imsa Kmečka banka 3:0 (15:2, 15:11,17:15) IMSA: Feri (2+6), Flo-renin (4 + 9), Visintin (4+9), KorsiC (2 + 2), Princi (0+4), Marchesini (0+1), Stabile (1+4), Graunar (3+1), Buzzinel-li (0+0), Paoletti (0+0), Populini (0+0), Černič. Servis (tocke/napake): Chioggia 5/19 Imsa 2/11. Bloki: Chioggia 14; Imsa 4. Napake: Chioggia 11; Imsa 8. Trajanje setov: 20, 31 in 28 minut. Goričani so tekmo ŽENSKA ODBOJKARSKA C1 LIGA / PROTI DOLU NA OPČINAH ~i Nesrečen poraz Koimpexa z zdesetkano postavo Koimpex - Dolo 2:3 (14:16, 16:14, 5:15,15:4,12:15) KOIMPEX: Brumat (0+0), Daniela Ciocchi (3+0), Suzana Cioc-chi, Fabrizi (7+13), Gregori (7+2), blilic (0+0), Pertot (9+9), Pitioni (5+14), Vidah (11+10) Servis (tocke/napake): Koimpex Wl7, Dolo 11/12. Slogasice so proti Dolu izgubile nepremagljivost domačega igrišča. Tekma se je sploh rodila pod nesrečno zvezdo. Bolezen je že med tednom zdesetkala vrste Koim-Pexa, ki je tako slabše treniral, za nameček pa sta bili na tekmi odsotni Se Alenka Sosič in Erika Skerk. Poleg tega gre dodati Se izredno slab dan prvega sodnika, ki je s svojimi dvomljivimi odloCitva-®i večkrat spravljal ob živce tako igralke kot trenerje, ki so si pri-sluzili »nekaj rumenih kartonov«. Dolo, ki običajno v gosteh igra slabo, se je prav tokrat »izneveril« tej tradiciji. Njegove igralke sta odlikovala dobra obramba in zelo oster napad s krilnih pozicij, ki je povzročal velike težave Sloginemu bloku. Slogasice so kljub porazu opravile pozitiven nastop. Uspešno so napadale in ostro servira-le.»Igralke so resnično dale vse od sebe. Upoštevati moramo odsotnost dveh standardnih igralk in sploh pogoje, v katerih se je ekipa med tednom pripravljala. Daniela Ciocchi je na primer Se večraj imela vročino, danes pa je že morala kot glavna podajaciča voditi svojo Sesterko skozi vseh pet setov. Kljub vsemu smo bili na pragu zmage in to proti ekipi, ki spada v vrh lestvice,« je po tekmi izjavil Koimpexov trener Branko Sain. Zmaga se je naši ekipi res izmuznila le za las. Prva seta sta bila povsem izenačena, v tretjem je Koimpex odpovedal na vsej črti, vendar so v Četrtem nase igralke odločno reagirale in povsem nadigrale svoje nasprotnice. Cela serija zaporednih uspešnih blokov je povsem strla Dolovo napadalno vrsto in Koimpex si je takoj priigral visoko prednost 11:2 in s tem tudi v bistvu že zaključil set. O zmagovalcu v »tie breaku« so odločale nianse, kot priča tudi končni izid, sreča pa se je Zal nasmehnila Dolu, ki je tako dohitel Koim-pex na lestvici. (Inka) Lep podvig borovk Igralke Bora Mercantile so se po sinočnji pomembni zmagi v Huminu spet vključile v boj za napredovanje. Gemono, ki je bila pred to tekmo sama na drugem mestu začasne lestvice, so premagale z 2:3 (15:13, 4:15, 10:15, 15:12, 5:15). Ostali izid: Orna Adria Food - Cus Udine 2:3, Heraclia -Godigese 3:1. zaceli res zelo slabo. Na samem začetku so si najprej po neumnem zapravili nekaj možnosti, da bi osvojili prve točke in v nadaljevanju igre so pokazali res nedostojen nivo igre. Domačini so se z Goričani poigravali kot mačka z mišjo, saj se jim ni niti bilo potrebno preveliko truditi, ker se jim Goričani preprosto niso niti skušali upirati. In tako se je prvi set končal v korist Chioggie po samih 20 minutah z »miniodbojkarskim« izidom 15:2. Na začetku naslednjega seta sta si ekipi izmenjali vlogo. Goričani so takoj povedli do 9:0. Tedaj so se domačini prebudili iz globoke nezavesti, v katero so zapadli, in spet nadigrali »plavo-rdeče«, saj so v nadaljevanju seta spet premagali valovce z delnim izidom 15:2. Po tako bledi predstavi v prvih dveh setih, so vsi, tudi domači navijači pričakovali, da bo trener Goričanov Stera poskusil kaj spremeniti v svoji Sesterki. Stera pa je Se enkrat zaupal istim igralcem in sicer Feriju, Floreninu, Koršiču, Marchesiniju, Princiju in Visintinu. Ker se pa stanje na igrišču ni kdove kako izboljšalo, je Stera pri stanju 7:4 za domačine zamenjal Vi-sintina z Graunarjem. Ravno Graunar je najprej s točko v bloku in nato z odličnim napadom spet vlil nekaj upanj valovcem, ki so si opomogli in so v končnici seta tudi vodili s 14:12 in 15:14, Zal pa niso znali zaključiti seta v svojo korist. Domačini pa se niso pustili preveč prositi in so ob prvi priložnosti zmagali tekmo. S tako igro bodo »pla-vo-rdeči« težko ostali v B2 ligi. Resi jih lahko le Čudež. NajveCje razočaranje pa pomeni dejstvo, da igralci niti ne kažejo prevelike volje do zmage. Vsaj tako kaže. (A & D) OSTALI IZIDI Carpenelli Lugo - Riviera del Brenta 3:2, Spem Faenza - Volley Mestre 0:3, Bussolengo -Cessalto 3:0, Asola Mantova - Porto Ravenna 1:3. Derbi v Dolini Kmečki banki ZENSKA C2 LIGA V derbiju se je Kmečka banka Bregu oddolžila za poraz iz prvega dela. V Dolini so bile gostje v prvih dveh setih precej boljše, bolj izenačen pa je bil samo tretji set. Breg - Kmečka banka 0:3 (5:15, 8:15, 14:16); Liber-tas Martignacco -Sokol Indules 3:1 (11:15, 15:9, 15:5, 15:12). ŽENSKA DUGA 01ympia Cerim-pex - SGT 3:0 (15:8,15:3, 15:8) NOVICE Francosko slavje A. Grašič na 6. mestu ANTERSELVA - Zmagovalec lanskega svetovnega pokala, Francoz Patrice Baihy-Salins, je kljub napaki v zadnji seriji streljanja osvojil zlato kolajno v biationu na razdalji 10 km. Francosko slavje je z zmago na 7, 5 km dopolnila Se Anne Briand. Zenske, 7, 5 km: 1. Anne Briand (Fra) 24:00.6 (1 napaka); 2. Uschi Disl (Nem) + 5.3 (0); 3. Gorinne Niogret (Fra) + 6.4 (2) 4); 6) Andreja GraSiC (Slo) + 34.1 (2); 7. Nathalie Santer (Ita) + 36.9. MoSki, 10 km: 1. Patrice Bailly-Sahns (Fra) 29:23.8 (1 napaka); 2. Pavel Mousli-mov (Rus) + 1.9 (0); 3. Ricco Gross (Nem) + 5.2 (0); 5. Patrick Favre (Ita) + 17.9 (1); 23. Lekan (Slo) 30:55.5 (2); 61. M. Poklukar (Slo) 33:01.9 (5); J. Poklukar (Slo) 33:06.9 (5): T. Globočnik (Slo) 33:09,4 (4). Finale Becker - Kafelnikov MIT .AN - V finalu teniškega turnirja v Milanu se bosta pomerila Boris Becker in Jevgenij Kafelnikov. Nemec je s 7:6 (7:3), 6:7 (3:7), 6:2 premagal Ceha Petra Kordo, Rus Kafelnikov pa Ivaniševič (Hrv) s 7:5,6:7 (4:7), 6:4). Sisley zmagal v Medeni V 17. kolu italijanske odbojkarske Al lige se je Sisley iz Tre visa Daytoni Las v Modeni krepko oddolžil za poraz v finalu italijanskega pokala in zmagal s 3:0 (15:12, 15:13, 15:8). Fochi - Gabeca 3:1 (15:10, 12:15, 15:9, 15:9). Danes: Cariparma - Alpituor (Tele+2); Ignis - Gioia del Colle; Edilcuoghi - Tally; VVuber -Banca Sassari. Ancona - Venezia 1:0 ANCONA - V vnaprej igrani tekmi nogometne B lige je Ancona sinoči proti Venezii dosegla ze sedmo zmago na domačih tieh. Nedelja, 19. februarja 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO f Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3. - 20.4.: V vzdušju splošne lenobe ne boste pripravljeni niti migniti s prstom. Celo jesti se vam ne bo dalo. Pravilno, saj tudi vas želodec občasno potrebuje svoje počitnice. BIK 21.4.-20.5.: Nekdo vas bo s svojo sproščenostjo pripravil do prav zaupnega pogovora. Se sami boste presenečeni nad skrivnostmi, M ste jih do zdaj raje hranili v svojih globinah. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Postalo vam bo jasno, daste v preveliki delovni vnemi precej zanemarili svoje najbližje. Prav danes se vam bo pokazala lepa priložnost, da nadoknadite zamujeno. RAK 22.6. - 22. 7.: V navalu kritičnosti se boste lotili tudi svojega partnerja. Zacuda boste pri tem odkrili, da vam je všeč še veliko bolj, kot ste se tega doslej zavedah. Resnica je res zlata. LEV 23.7. - 23.8.: Prav nic ne bo zajelo vase pozornosti. Ostajali boste ravnodušni do vseh vprašanj. To vas bo sprva sicer presenečalo, vendar vam bo kmalu jasno, da je tako včasih še najbolje. DEVICA 24.8. - 22.9.: ZaCeh boste pogrešati toplino Človeškega dotika, zato se boste poskušali Čimbolj približati svojemu življenjskemu sopotniku. Ta se vam bo rade volje odprl do dna. TEHTNICA 23. 9. - 22.104 Pestila vas bo osamljenost, zato se boste zatekli k dobremu prijatelju. A glej, ta bo še bolj osamljen. Ravno prav, skupaj bosta namreč zlahka prebrodila ta vrtinec. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaš optimizem bo končno dobil prave temelje, ki bodo kljubovali se tako silnemu neurju. Spoznali boste namreč osebo, ob kateri se ne boste bali niti samega hudiča. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Morah se boste brzdati, saj je vaše vtikanje v tuje zadeve doseglo kritično točko. Vsako pretiravanje škodi, zato ga je dobro pravočasno opaziti in odpraviti. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Zamisli, Id so se vam porodile pred nedavnim, se bodo okopale v luci uresničitve. Z radostjo se boste prepričah, da je združitev prijetnega s koristnim prav možna. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Partneiju boste posvetiti vso svojo pozornost, kar vaju bo dvignilo celo više, kot ste si kdajkoh upati želeti. Vajino ljubezensko gnezdece bo postalo pravi mali raj. V RIBI 20.2. - 20.3.: Vaše počutje ne bo ravno blesteče, zato si boste zaželeli zunanje opore. V svoji iskreni skromnosti boste brez težav naleteti na do-brosrčneža, M vam bo rad pomagal navzgor. KRIŽANKA Kombinacijska križanka s števili Vodoravno: 1. začetnici slovenskega književnika Kovica, 3. pritok Ilmenskega jezera v Rusiji, 7. svinjska zarebrnica, 9. očka, 10. slovenska prestolnica, 12. merska enota za električni tok, 13. japonski drobiž, 14. Adamov sin po bibliji, 15. lovna priprava, 16. nekdanji Malijski predsednik (Modibo), 18. jed iz mletega mesa, riža in zelja, 21. zemlja, 24. oklepno vojaško vozilo, 26. originalno ime otoka grške mitološke Čarovnice Kirke, 27. ime ameriške filmske igralke Kozlovvski, 28. plavalni slog, 30. pripadnik nekdanje ruske stranke SR, 31. ime holandskega slikarja van der Ne-era, 32. jezero v Etiopiji, 33. začetnici češkega violinista in skladatelja Stamica. Navpično: 1. srbski sir iz osoljene smetane, 2. nameščenec v igralnici, ki vodi igre, 3. pomladanski mesec, 4. ptičja samica, 5. igra z žogico, ki jo z loparji udarjajo Cez mrežo, 6. sredozemska rastlina; tudi okras na korintskem kapitelu, 7. vrsta starinskega cilindra, 8. oblikovalec predmetov iz žlahtne ebenovine, 11. kratica za ljudsko republiko, 15. posamezna igra pri šahu, 17. kemijski znak za tantal, 19. slovenski karikaturist (Marjan), 20. ime švedskega slikarja Zorna, 21. um, 22. mesto ob Labi blizu Dresdena v Nemčiji, 23. atlasasta polsvilena tkanina, 25. starejši izraz za kaktejo, 27. enaki Črki, 29. del dneva. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 • 30 31 32 33 SN ‘euBj, ‘pav ‘rasa ‘^aotppam ‘upun ‘Biv ‘>pie) ‘jsrd ‘bujibs ‘upa^j ‘ped ‘ute)} ‘mi ‘jadrne ‘Bue(jqn[q ‘qa)e ‘ouq ‘ejspj ‘)p} :ouABJopoy\ Aausra Spodnja števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik tako, da boste na označenih poljih dobili števili, sestavljeni iz samih enakih številk. 80258809 376276 80669 6560 423 21887673 364660 71236 1513 377 9712670 266667 54599 658 321 8711601 264869 35001 617 321 5326789 260602 26126 616 275 3333003 257170 23678 614 206 700171 254570 7881 460 106 654654 210170 7839 442 93 582334 182403 7602 425 91 eooeeee ‘ees^e ‘oz9Z^6 ‘9SZIZ ‘t’Sgt'Sg ‘698^92 ‘Ztfr 'IZ100Z ‘8S9 ‘8888 ‘09^ ‘tZE ‘8888 ‘ZZ8 ‘OZ'USZ ‘IZZ ‘Z9999Z ‘Z0909Z ‘100SE ‘1091IZ8 ‘9Z19Z ‘68Z9Z89 :ouABJOpO/\ VESELA N E D E L" A NA M M TV Oddaja »Vesela nedeVa« je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim-kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 NAJ NAJ 1. 2wo Third3 /1 vvant to be alone 2. Asvvad / You’re no good 3. The real McCoy / Run away 4. The Human League / Tell me vvhen 5. Mark Oh / Teais don’t lie 6. Deule / Cah it love 7. Domingo, Carreras, Pavarotti / My way 8. Loveland /1 need somebody 9. East 17 / Stay another day 10. Ini Kamoze / Her comes the hotstepper 11. Nicki French / Total eclipse of the hart 12. M People / Open your heart 13. Jimmy Somerville / Heartbeat Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek: Naslov: ________ SKRITA ZELJA: __J) I PRIJAVLJAM SE ZA KARAOKE: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Pioneer Boudy d.o.o., Linhartova 7,61000 Ljubljana Vsako nedeljo z vami Pioneer Slovenija, generalni zastopnik za videolaserske sisteme in karaoke v Sloveniji. Izposojamo in prodajamo videolaserske plošče: filmov, glasbe... 5 najbolj gledanih videolaserskih plošC: Time Cop, The Mask, Clear and present danger, Trne lies, Baby’s day out. Vabuno vas da s® prepričate v fantastično kvaliteto zvoka in slike: (061) 327 762, Pioneer Boudy d.o.o., Linhartova 7. KITAJSKA Na pekinški podzemni železnici se otepajo milijonskih množic V enem tednu naštejejo več potnikov kot nekoč v enem letu Na pekinški postaji podzemske železnice Dongsishitiao je v zgodnjih jutranjih urah, ko odhajajo ljudje na delo, toliko potnikov, da je moralo vodstvo omejiti prodajo vozovnic, ljudem pa prepovedati jemati s seboj preveč prtljage. »Ko sem zaCel pred desetimi leti delati kot kontrolor, je bilo potnikov veliko manj,« se spominja Wang Li. »Zdaj prihaja na delo veliko ljudi iz predmestja Pekinga. Zaradi takšnega števila potnikov me ob koncu due-va večkrat bolijo roke,« je dodal. Podzemska železnica je postala »žrtev« gospodarskega razvoja na Kitajskem, saj se v Pekingu in okolici naseljuje vedno veC ljudi. Po uradnih po- datkih se je lani po 42 kilometrov dolgi železnici, ki ima sicer le dve liniji, peljalo 530 milijonov potnikov, leta 1988 300 milijonov, leta 1984 100 milijonov in leta 1978 le 30 milijonov potnikov. Leta 1971 se je z železnico, ki je imela takrat samo eno linijo, peljalo le dobrih 8 milijonov Kitajcev, manj kot danes v enem samem tednu. V vagonih je prostora za 180 ljudi, vendar se v najbolj prometnih urah vanj nagnete tudi tristo potnikov, Čeprav pripelje vlak vsake tri minute. Število potnikov se tako hitro povečuje, da je uprava ukinila prodajo mesečnih vozovnic, ki stanejo 18 juanov (2,13 ameriškega dolarja), vendar jih se vedno lahko dobi vseh dve- sto tisoč dosedanjih lastnikov. Tisti, ki slučajno najde izgubljeno mesečno vozovnico, je pravi srečnež. Potniki gnečo prenašajo stoično. »Razmere so se poslabšale v zadnjih dveh letih, ko se iz predmestja na delo v Peking vozi vedno več ljudi, vendar smo se na gnečo že kar navadili,« je povedal Lin Guo-min, ki se je po službi vračal domov. »Kaj pa naj naredimo -bolje se je manj udobno, a hitreje peljati. Na cilj pridemo prej kot z avtobusom ali kolesom,« je izjavila neka starejša Zenica. Čeprav narašča število potnikov, pa podzemska železnica posluje z izgubo, zato ji pekinška mestna obast vsako leto odobri subvencijo v višini dve- stotih milijonov huanov (23,7 milijona dolarjev). Leta 1992 se je zvišala cena vozovnice za 0.5 huana (6 centov). Čeprav bi bilo potrebno novo povišanje, se vodstvo zanj ni odločilo, ker se boji protestov potnikov. Zaradi rdečih številk ni sredstev za nakup uvoženih modernih elektronskih naprav za prodajo vozovnic. Postaje imajo tudi premalo vhodov, pa se ti so ozki in zato vrste pred njimi ne presenečajo. Pekinška podzemska železnica je začela obratovati leta 1969, vendar mnogo ljudi meni, da bi lahko veliko let prej, če ne bi Mao Zedong velikodušno financiral gradnjo podzemeljske železnice v severnokorejski prestolnici Pjongjang. Sedanji vo- ditelji komunistične Koreje nočejo o tem ničesar slišati in zagotavljajo, da je bila pjongjanška podzemna Zelenica zgrajena z domačim denarjem. Nekateri Kitajci celo menijo, da sta bili v 60. in 70. letih zgrajeni dve liniji zato, ker naj bi bila ena namenjena le vojaškim potrebam, ker se je Mao bal spopada s tedanjo Sovjetsko zvezo. Tehnični direktor pekinške podzemne železnice je povedal, da načrtujejo njeno posodobitev. Namesto treh naj bi imeli vagoni Štiri vrata, vlaki naj bi vozili vsaki dve minuti, zato bo potrebno namestiti več novih avtomatiziranih signalnih naprav. Načrtujejo tudi nove linije -za zdaj enajst, zato naj bi bila dolžina prog pribli- LABIMNT ^nurnjsi Ime in priimek:__________________— Telefon in naslov:__________________ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21-30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem p3 lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter p°" sljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani) se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, Id jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... Zno 160 kilometrov; do leta 2010 načrtujejo izgradnjo 78 kilometrov. Kilometer nove proge naj bi po izračunih stal 47 milijonov dolarjev; nekaj sredstev naj bi prispevala vlada, tuji upniki, del denarja pa naj bi zbrali z obveznicami. Lani oktobra je družba za financiranje gradnje tretje proge skozi pekinško sredisce izdala obveznice v višini 25 milijonov juanov (2.96 milijona dolarjev) z 14,1-odstotno letno obrestno mero. P°d postajo Dongsishitiao je 2® zgrajena nova ploščad, od katere naj bi potekala linija do pekinškega letališča. Medtem ko Peking skusa rešiti težave javnega prevoza, pa veliko kitajskih mest, med njimi tudi Šanghaj in Kanton, že gradijo podzemske železnice, ki naj bi odpravile prometne zagate; te se od pekinških prav nič ne razlikujejo. Mark 0‘Neil, Reuter BRANJE Nedelja, 19. februarja 1995 39 ZNAMENITI PRAŽAN Po sledeh humorista Jaroslava Haška & Švejkov vrstni red pivnic - Hošek se spusti tudi v politiko iA Slirfia praha* na boj išti Razglednica na furnirju krčme U Kalicha V treji knjigi Svejka Najdemo lep opis vrstnega reda pivnic. Svejk razlaga, kako je sprememba zraka d°bra stvar. Pripoveduje 0 strašnickem vrtnarju Jo-Sefu Kalendi, ki se je oddaljil od StraSnic, sel je na Vinohrade, kjer se je zna-Sel v gostilni. Tu je bilo Se Vse v redu in prav. Potem Pa je slo navzdol. Ko je prišel do ulice Koruni, je ob cerkvi svete Mudmile začel vstopati iz '°kala v lokal. Začutil je Utrujenost, a ga to ni pre-Vec skrbelo. Med prepirom z nekim električarjem je stavil, da bo prepotoval svet v treh tednih. Potovanje je zaCel v Crni pivovarni na Karlo-vem trgu, potem je zavil na Malo stran V pivovarno K sv. Tomasu, zatem v restavracijo Montag, v lokal Pri brabantskem krapu, nato v lokal Pri lepem videzu. Nadaljeval je v pivovarni Strahovskega samostana. Tedaj mu niti sprememba zraka ni mogla vec pomagati. Eden najlepSih delov Svejka je antimilitaristi-cni pogovor med Svejkom in starim saperjem Vodičko, ko se ločujeta po izpustitvi iz zapora v Ki-raly Hidu. Dogovarjata se za sestanek Pri kelihu na Bojisti ob šestih zvečer po končani vojni. Vodičko, starega veterana, seveda zanima, kakšno pivo točijo v tem lokalu. Svejk mu pojasni, da velikopopovi-cko, Vodička pa mu odgovarja, da je mislil, da imajo smihovsko. Svejk ga potolaži, CeS, da so tam tudi dekleta. Pred veliko leti so turiste pripeljali tudi h Kelihu. Tam je bilo še vse ‘cisto tako, kot je bilo v Svej-kovih časih’, vključno z lajno in sliko Franca Jožefa, ki so jo tistega davnega dne, 23. julija 1914, na dan atentata na nadvojvodo Franca Ferdinanda, tako nemarno onečedile muhe. S tem smo do neke mere izčrpali HaSkovo-Svej-kove pivske izkušnje v predvojni Pragi oziroma Pragi pred vpoklicem v vojsko. Omeniti pa moramo vsekakor še gostilno Pri Banzetu v Nuslih, kjer je marsikdo dobil - batine. Tam je delovala tudi znana pivovarna. Hašek se spusti v politiko Druga Baskova knjiga Politična in socialna zgodovina stranke zmernega napredka v mejah zakona nam nudi Se vec možnosti raziskovanja. Današnja Praga se po tej plati ne razlikuje preveč od Baskove. Skoraj vsa piva različnih pivovarn so Se danes tu, pivovarne pa delujejo z nezmanjšano močjo. V Pragi na vsakem koraku vidimo velike spremembe. Tu je kapitalizem vdrl na velika vrata. Povsod pročelja poslovnih stavb krasijo imena nemških, japonskih, francoskih in drugih evropskih podjetij. Veliko hotelov in trgovin je v lasti francoskih, belgijskih, nemških in drugih podjetij. Pri pivu pa gre bolj počasi. Češko pivo je kljub stagnaciji v desetletjih po vojni ostalo prestižne kakovosti. Tu paC tujim pivovarnam ne bo mesta. Le v neposredni bližini Kotve lahko turist opazi manjši ugleden angleški pub, na nekem drugem mestu pa deluje pivnica neke nemške pivovarne. Na splošno je v Pragi toliko uvoženega tujega blaga, da bi bilo že naravnost nespodobno, če bi se to dogajalo Se na področju piva. BaSek in njegovi prijatelji so leta 1904 osnovali omenjeno politično stranko (Višek je doživela z reorganizacijo pred volitvami leta 1911.). B. Repe (Se nadaljuje) hasek in Svejk sta rada pila velikopopovicko pivo ___IGOR FABJAN __ Gibraltar, vrata v Sredozemlje 0 Naslednje leto (711) so se muslimani skupaj z Julijanovimi vitezi, nedaleč od Gibraltarja ob ustju današnje reke Salado, spopadli z dvakrat močnejšo vizigotsko vojsko. Zaradi izdajstva med vizigotskimi poveljniki so muslimani zmagali in v naslednjem letu brez večjih težav zavzeli skoraj celotni Iberski polotok. Kraj, kjer so se izkrcali muslimanski bojevniki, je dobil ime Jebel ali Tarq - Tarikov skala, ki so ga v angleščini izgovarjali »Gibraltar«. Gibraltarska pečina je bila od vpada muslimanov nenaseljena vse do leta 1160, ko so Mavri na položnejši atlantski strani ustanovili mestece. Po nekajkratni menjavi zavojevalcev kamnitega rta, ki je bil ključ nadzora nad Gibraltarsko ožino, je polotok dokončno padel v roke kristjanom šele leta 1462. To je bilo v Času kralja Ferdinanda V. Kastilskega, ki je trideset let kasneje tudi dokončno pregnal muslimane z Iberskega polotoka. Gibraltar je v rokah Angležev od leta 1704, ko je strateško pomemben rt ob pomoči holandskega in angleškega ladjevja zavzel admiral sir George Rooke. Admiral je velikodušno dovolil preživelim meSCanom, da ostanejo pod angleško oblastjo v svojih hišah in uživajo vse privilegije, toda večina je Gi- braltar vseeno zapustila. Spanci so skuSali nove zavojevalce večkrat pregnati, toda vsi vojaški poizkusi, med katerimi je bilo najvztrajnejše Štiriletno obleganje v Času ameriške vojne za osamosvojitev, so bili neuspešni. Med obleganji je bil uničen večji del starega mesta. V 18. stoletju so v notranjost PeCine za obrambo pred spansko-francoskimi Četami zaceli kopati predore, iz katerih so lahko obstreljevali nasprotnikove Čete v najbli-Zjih vojaških rovih. Ko so Pečino zavzeli Angleži, je tod ostalo le nekaj geneveSkih družin in Spancev. Kasneje se je poleg angleške garnizije naselilo tudi precej družin iz Genove, malteških, portugalskih, židovskih, indujskih in Španskih trgovcev ter arabskih družin z bližnje maroške obale. Gibraltar je postajal z odprtjem Sueškega prekopa leta 1869 Čedalje bolj pomemben. Naravna trdnjava je Angležem omogočala nadzorovan in varen vstop v Sredozemsko morje ter nadaljevanje dolge poti proti Indiji. Danes se na vrhu skalnega grebena Šopirijo vsakovrstne antene in radarji. To zgovorno priCa o tehnični opremi, ki je pred radovednimi očmi skrita v notranjosti PeCine. (Se nadaljuje) Brez značilnih »angleških« nadstropnih avtobusov tudi v Gibraltarju ne gre Georges Simenon Maigretova pipa nai “Zdaj naravnost, voznik,” mu je Kfathildin glas pretrgal misel, “dokler ne pridemo do reke. Tam je most, ampak prej morate zaviti na levo. Previdno, cesta ni široka!” “Priznajte vendar, mala moja, da vam je vas Joseph govoril, da se bodo njegove razmere mogoče, celo verjetno, spremenile!” Pozneje bo mogoče postala enako trda kot mama Leroy. Mar ni bila tudi ta svojcas prikupna in Čedna mlada deklica? “Bil je ambiciozen.” “Ne govorim o prihodnosti, o sedanjosti govorim.” “Botel je biti kaj drugega, ne frizer.” “In računal je s tem, da bo prišel do denarja, kajne?” Trpela je peklenske muke. Tako se ie bala, da bo izdala svojega Josepha! Avto je počasi vozil po slabi cesti °b Mami, na levi so videli nekaj re-vnih his in le poredko kako vilo. Tu Pa tam luc in lajajoč pes. Potem, pri- bližno kilometer od mostu, so se kolesa nenadoma vdrla, taksi se je ustavil, in voznik je rekel: “Ne morem vec naprej.” Spet je začelo močneje deževati. Ko so stopili iz avta, je lilo kot iz škafa, vse je bilo mokro, drselo jim je, in ko so hodili ob grmovju, so jih veje bile v obraz. Malo naprej so sli lahko samo še v gosjem redu; voznik pa je godrnjaje s£del v avto in se pripravil na dremež. “Smešno. Mislila sem, da je bliže. Ali Se ne vidite nobene hiše?” Mama je tekla cisto blizu njih. Pod nogami so jim brizgale luže. Maigret je hodil prvi in potiskal veje vstran. Mathilde mu je bila za petami, Lucas pa je mimo kot kak novofundlandec hodil na repu. Deklico je postalo strah. “Saj sem vendar prepoznala most in apnenico. Saj ni mogoče, da smo zašli.” “Je ze tako,” je zarenčal Maigret, “da se vam danes zdi pot daljša kot takrat z Josephom. ... Poglejte ... na levi gori luC.” “Gotovo je ta.” “Tiho! Ge se da, sploh nobenega zvoka!” “Ali verjamete...” Njegov glas je nenadoma postal oster. “Nic ne verjamem. Nikoli niC ne verjamem, gospodična.” Počakal je, da ju je dohitel Lucas, in tiho mu je rekel: “Z malo bos počakal tukaj. Ne ganita se z mesta, razen Ce vaju poklicem! Sklonite se, Mathilde! Od tod je videti pročelje. Ga prepoznate?” “Da. Lahko bi prisegla.” 2e se je med njo in šibko luc vrinil Maigretov široki hrbet. In sredi noCi je vsa premočena stala na dežju ob rečnem bregu poleg majhnega moškega, ki ga ni poznala in ki je sproSCeno kadil cigareto za cigareto. Shajališče Športnih ribičev Mathilde ni pretiravala, ko je re- kla, da je kraj neprijeten, celo strašljiv. Poleg majhne hiše z motnimi šipami za zaprtimi naoknicami je stala umazana vrtna lopa. Vrata v hišo so bila odprta, kajti šele zdaj, po nevihti, se je zaCel zrak hladiti. Rumenkasta luc je svetila na umazana tla. Maigret je nenadoma stopil iz teme, se med vratnimi podboji zazdel nenaravno velik, se z roko, v kateri je držal pipo, dotaknil roba klobuka in zamrmral: “Dober večer, gospoda.” Ob kovinski mizi, na kateri so stali steklenica vina in dva kozarca, sta klepetala dva moška. Eden od njiju, majhen rjavolasec v sami srajci, je počasi in malo presenečeno dvignil glavo, vstal, si potegnil hlačni pas kvišku in zamomljal: “Dober veCer... “ Drugi mu je kazal hrbet, vendar očitno ni bil Joseph Leroy. Imel je izredno široka ramena. Nosil je obleko zelo svetlo sive barve. Bilo je nenavadno, da se sploh ni zganil, Če- prav ga je Maigretov nenadni prihod ob tako pozni uri moral vsaj malo presenetiti; videti je bilo celo, kot bi si prizadeval, da se ne bi zdrznil. Ura na steni, ki je reklamirala emajl, je kazala deset minut Cez polnoC, vendar je moralo biti pozneje. Ali je normalno, da ni moški prav nic radoveden in da se ni niti obrnil, da bi videl, kdo je prišel? Maigret je obstal v bližini točilne mize, z obleke mu je kapljala voda in delala temne madeže na sivih tleh. “Ali imate sobo zame, gospodar?” Da bi pridobil na Času, je moški stopil za točilno mizo, kjer so na stenski polici stale samo dve ali tri steklenice nedoločljive vsebine, in vprašal: “Ali vam smem kaj naliti?” “Ce že hočete. Vprašal sem vas, ali imate kako sobo.” “Zal ne. Ste prišli pes?” Tokrat Maigret ni odgovoril, ampak je rekel: “Kozarec žganja.” (Se nadaljuje) Nedelja, 19. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/KRATKOTRAJNO IZBOLJŠANJE ALPE JADRAN / DE2.SNEG Vremenska slika: Nad zahodnim Sredozemljem, Alpami in delom srednje Evrope je nastalo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi bo k nam spet zaCel pritekati toplejši in suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje HidrometeoroSki zavod C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 4 * pod 5 10-30% 44** 5-10 *** *** nad 10 m/s BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje ljudi vplivalo obremenilno, zato bodo bolj utrujeni, nerazpoloženi, težje se bodo koncentrirali. Ponoči bo obtežitev ponehala, spanec bo globok. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.59 in zašlo ob 17.33. Dan bo dolg 10 ur in 34 minut. Luna bo vzšla ob 22.28 in zaSla ob 8.34. _ . , cm cm Rogla 50 do 70 Kanin od 45 do 145 Kope 545 Kohla do 40 Krvavec 80 Zelenica do 60 Vogel 120 Golte do 40 Kranjska Gora 20 Cerkno 35 Mariborsko Pohorje 40 Velika planina do 30 Soriška planina 50 Rakitna Na vseh omenjenih smučiščih, razen na Rakitni, naprave obratujejo. Tekaške proge so urejene na Arehu, Rogli, Kopah. Soriški planini in Veliki planini. Smučarski avtobusi vozijo po ustaljenem voznem redu na Mariborsko Pohorje, iz ZreC na Roglo, do pod Vogla, na Koblo, iz Cerknega do smučarskega centra Cerkno, med gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu. Danes: ob 5.45 nainizje -35 cm, ob 11.33 najvišje 28 on, ob 17.32 najnižje -39 cm. hitri: ob 0.04 najvisje 45 cm, ob 6.33 najnizje -31 cm, ob 12.20 najvišje 18 cm, ob 18.06 najnižje -28 cm. Slovenija: Danes bo delno ja- Sosednje pokrajine: V sose-sno z zmerno oblačnostjo. dnjih pokrajinahbo veCino-Burja na Promorskem bo čez ma sončno, ob Jadranu bo dan oslabela. Temperature pihalaburja ki bo Cez dan bodo zjutraj okoli 0C°, Cez oslabela, dan pa od 2C° do 7C°. V Sloveniji: V ponedeljek Obeti: V torek bo jasno in bo večinoma sončno in Cez topleje, po nižinah se bo dan spet topleje. pojavila megla ali nizka oblačnost, ki se lahko zadrži večji del dneva. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri 6/4 11/11 0/1 6/3 5/3 6/3 7/5 9/H 5/4 13/13 6/2 7/8 9/' 6/12 2/0 0/1 ■01-2 -5/-8 7/8 5/3 4/4 7/6 9/10 LJUBLJANA... TRST........ CELOVEC..... BRNIK....... MARIBOR..... CELJE....... NOVO MESTO... NOVA GORICA MUR. SOBOTA. PORTOROŽ... POSTOJNA... IURSKA BISTRICA KOČEVJE..... CRNOMEU..... SLOV. GRADEC RATEČE...... VOGEL....... KREDARICA... VIDEM....... GRADEC...... MONOŠTER.... ZAGREB...... REKA........ TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... 2/2 STOCKHOLM.... MOSKVA....... °/2 BERLIN........... 3/10 VARŠAVA...... 3/° LONDON....... 2/10 AMSTERDAM.... BRUSELJ...... 4;j DUNAJ........ 5/13 ZuRICH....... 0/11 ŽENEVA....... 2/10 RIM............. U/15 MILAN........ 8/11 BEOGRAD...... 6/14 BARCELONA.... H/1® ISTAMBUI ........ 7/j MADRID....... 5/16 LIZBONA...... 8/17 ATENE........... H/15 BUCAREST..... 2/9 MALTA........... H/l® PRAGA............. 3/10 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE n Današnji otroci so jutrišnji morilci VVASHINGTON - Cez deset let bo ZDA preplavila »morilska epidemija«, krvoločni smrtonosni virusi pa bodo otroci, ki so sedaj stari manj kot deset let. Ne gre za astrološko napoved, temveč za alarmno opozorilo, ki ga izrekel James Alan Fox, rektor pravne fakultete univerze Northvvestern in eden naj večjih ameriških strokovnjakov v kazenskem pravu. Do tega zaskrbljujočega zak- ljučka je strokovnjak prišel po preučitvi statistik o ameriških otrocih starih manj kot 10 let in kulture nasilja, v kateri odraščajo. Vseh je približno 40 milijonov, dobra polovica pa preživi cele dneve brez nikakršnega nadzorstva. 2e v sedanji generaciji mladostnikov je v zadnjih desetih letih število umorov naraslo kar za štirikrat, vendar pa jo bo naslednja v tem odločno prekosila. Pri ženskah delujeta oba možganska dela pri moških ne Pri ženskah delujeta oba možganska dela, pri moških pa samo eden. Tokrat so to ugotovitev na znani medicinski fakulteti univerz Yale lahko podkrepili z magnetskimi posnetki, na sliki desno so ženski možgani, levo pa moški, prvi so se ru-meno-rdece obarvali na obeh robovih, moški pa samo na enem (AP). Pobeg s Kube slika leta Iz obsedenosti do avtomobila je skušal umoriti lastnika MULHOUSE - Predmet poželenja je bil avtomobil renault 5 GT turbo, zaradi katerega je 32-letni Femand Bemauer skoraj ubil lastnika. Francoski sodniki so razsodili, da je možak popolnoma nezrel in mu dosodili deset let ječe. Septembra 1993 se je Femand Ber-nauer »zaljubil« v avtomobil, zvabil je njegovega lastnika v neko garažo v Colmarju, češ da bi želel kupiti renault, vendar pa ni imel ne dovolj denarja in niti ne vozniškega dovoljenja. S sabo pa je imel nož, s katerim se je spravil na nic hudega slutečega lastnika, ki ga je hujšega rešil mimoidoči pešec. Dva mrtva zaradi dolarja KINSASA - Dva zairska vojaka sta še do smrti sporekla zaradi nagrade, ki je znašala 4.000 NZ, kar v ameriških dolarjih znese za 1 sam zeleni bankovec s številko 1. Oficir ni hotel izročiti naredniku omenjene vsote, ki so jo dajali delu protokolarnega osebja in straže v Palači narodov (sedežu parlamenta). Narednik se je najprej izredno razjezil, nakar je ustrelil oficirja in nato še sebe. SEUL - Zamisel se je porodila borznemu agentu iz Chicaga, ki se je odločil, da bo z balonom prvi preletel Pacifik od Koreje do Kalifornije. Priložnost je bila sila slovesna, saj se je Koreja pred 50 leti osamosvojila od Japonske. Steve Fosset je z balonom, ki v premem meri 16 metrov, v višino 30, tehta pa nekaj veC kot dve toni, že odletel z olimpijskega stadiona v Seulu. Namenjen je v San Francisco, kjer naj bi postal v sredo.