Uredništvo
in»|)i'avništvo:
Kolodvorsko ulico Stov. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi ho no vračajo.
Inseiati:
ŠostBtopna potit* vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se jeopuot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak: elan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
za Ljubljano
v uprnvništvu:
r.n colo loto G gld.,
r.a pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., poSiljfttev na dom velja mogočno 9 kr. več.
Po poiti valja
za celo leto 10 gl., sa pol leta 6 gld., za Četrtleta2gld. 60 kr. in za joden meaeo 86 kr.
Štev. 197.
V Ljubljani v četrtek, 23. oktobra 1884.
Tečaj I.
Svetopisemski Job.
(Konec.)
Tudi to našemu Jobu silno roji po glavi, da se milosrdnicam ni takoj odpovedala režija na Studenci. Da se v tej zadevi sploh še ni ničesar sklenilo v meritornem oziru, ga malo moti. Kaj inu mari za to, da se je v deželnem zboru sploh razpravljalo le to vprašanje, ali je stvar uže letos godna za rešitev, ter da je večina le ukrenila, da hoče še poizve-davati po deželnem odboru o natančnosti vseh podatkov, predno da se kaj definitivnega določi? »Slov. Narod* pa vidi glavno nalogo domoljubnega časnika v tem, da kolikor mogoče sumniči narodne zastopnike ter jim tla spodkopava med narodom, in tedaj je — coutc que coutc — brez vsakega pomisleka tudi sklep o režiji v deželni blaznici napisal med smrtne grehe deželnozborske večine. V istini, izredna plemenitost, katera prav dobro označuje taktiko naših novinarskih junakov.
In kako neusmiljeno boli trpina iz »Na-rodne Tiskarne", da je hudobni deželni zbor naložil „v podobi šolske priklade težko breme mestu Ljubljani"! O tem pa, da bodo vsled tega troski za ljudsko odgojo jednakomerno razdeljeni po vsej deželi, da se bo južna železnica pritegnila k pokritju šolskih potrebščin, kar bode deželi na leto vrglo gotovih 10000 gld., ki so sedaj leto za letom splavali po vodi, da se bode na škodljivo žgano pijačo davek naložil ter tem načinom skupna pri-klada za deželni in normalno-šolski zaklad znižala s 36 odstotkov na 31 °/0, o vsem tem vestni časnikar trdovratno molči! Z razprtimi črkami je tiskal, da bode Ljubljana vsled novega zakona, za katerega je stari šaljivec izumil epitheton ornans: „Lex Šuklje", imela plačati precej več šolskega davka, ali niti besedice ni črhnil o naličji svetinje, da bode Po novi postavi dežela vsaj trikrat več Pridobila na leto, nego znaša pomnožitev davčnega bremena za ljubljansko prebivalstvo. In tak list, kateri s tako pristranskimi poročili bega uboge svoje čitatelje, se vedno še ponaša z naslovom »Slovenski Narod," dasi je
* * *
Listek.
Stepni kralj Lir.
Uuski spisal Ivan Turyenev, poslovenil (Dalje.)
— In ti si uže sestavil listino razdelitve? vpraša mati. Kedaj si to mogel v tem kratkem
času ?
— O mogel . . .! Nič nisem pil, nič jel iu zato . . •
— Ali si sam pisal?
— Oh! . . . Volodka mi je pomagal.
— In gosposki si ulogo uže poslal?
— Poslal, in sodnija jo je potrdila iu °krajni sodniji je vse potrebno ukazano in določen je od tega soda uže rok ... oh! da pridejo.
Mati se zasmeje.
— Kakor vidim, Martin Petrovič, si uže vse pripravil, kar jo potrebno in v taki naglici! Gotovo se ti denarja ni zdelo škoda?
to častno ime uže z davna v takih rokah postalo lucns a non lucendo!
Isto malovredno taktiko uporabljalo je glasilo »Nar. Tisk." nasproti odgovoru vladnega zastopnika na Obrezovo interpelacijo. Vsak časnikar, kateremu je časnikarski posel sploh količkaj več nego banavzično rokodelstvo, celo krivonosi dunajski žurualist bi bil nasproti tako važni izjavi vsaj toliko honeten, da jedra tega odgovora ne bi zamolčal svojemu občinstvu. V tem slučaji je bilo to posebno potrebno, ker se je vsled neprestanega in brezmeruega hujskanja posameznih novinarskih ropotcev v istini neka, stvarno po vsem neopravičena razdraženost polastila slovenskega naroda. Tedaj svobodno »Slov. Narodu", komentirati iu tolmačiti odgovor vladnega zastopnika, kolikor mu drago — bistveno vsaj je moral i on prijaviti, kar je deželni predsednik imel povedati gospodom interpelantom in vsej deželi. Tega ni storil, le svoj skrhani dovtip je skušal na obširni in po vsem stvarni enun-cijaciji, češ, morda se posreči, na ta način prikrivati čitateljem, kar se je po vsej pravici smelo očitati neki sprideni žurnalistiki in njenim milovanja vrednim pokroviteljem. Toda, naj si maše ušesa iu glavo naj skrivajo v pesek kakor tič noj, naroda ne bodo obdržali v duševni temini iu prej ali slej bode sprevidel tudi najkratkovidnejši njih trabantov, kako frivolno se uredništvo »Slov. Naroda" norčuje z istinitimi deželnimi interesi!
O »zloglasnih" 600 gld., kateri so pravo ule na razmesarjenem truplu ubogega mučenika, ne bodemo izgubili besedice. Nam zadostuje neovrženi faktum, da so narodni poslanci, pričenši od vrline Svetea do Kersnika in Šuklje j a, kompaktno se izjavili za dovolitev, nebrigajoč se za jalove deklamacije znanih potuih agentov in za surove napade nekaterih zakotnih lističev. V pravo zadostenje jim mora biti, da je »Narodovo" argumento-vanje vplivalo le na Deschmannove pristaše, ki so tudi kakor en mož glasovali zoper to svoto. Dolgo časa se je trudil duševni Job iz »Narodne Tiskarne", da bi teroriziral poslance in njih volilce. Spodletele so mu njegove nakane. in če se prav z vso silo svojih jetičnih
— Ni zdelo škoda, gospa!
— No, no! Čemu pa praviš, da se želiš z mano posvetovati? Naj bo, Mitenjka lehko pride. Tudi Suvenirja pošljem žnjim ... in tudi Kvvicinskemu to naročim ... Pa Gavrila Feduliča nisi povabil?
— Gavrila Fedulič . . . gospod Žitkov . . . je tudi uže dobil moje vabilo. On, ki je ženin, mora priti!
Očividuo je Martin Petrovič uže porabil ves zaklad svoje zgovornosti. Vrhu tega se mi je zdelo, kakor bi ne imel posebno rad ženina, katerega mu je moja mati oskrbela; najbrže je pričakoval boljše partije za svojo
Evlampijuško.
Vzdigne se s stolice in pregne nogo.
— Hvaležen sem Vam za dovoljenje!
— Kam pa greš? vpraša mati. Posedi še; takoj ukažem, naj ti prinesč zajutreka.
—■ Lepa hvala! odvrno Harlov. — Ali jaz ne morem . . . jaz moram zopet domov.
On se pomakne proti durim in hoče se, po svoji navadi, po strani izmuzniti skozi nje.
pluč napenja, vsaj iz tega pepela sigurno ne bode več izvabil pogubnega zublja narodnega
prepira
Kar čestiti kolega s Kongresnega trga beseduje o naših razmerah nasproti slovenskim bratom v sosednih kronovinah, je tako neos-novano, tako zamotano, da se v istini bojimo za duševno zdravje njegovo. Deželni zbor ima svoj natančno omejeni delokrog in prekoračil bi svoje področje, ako bi se hotel utikati v zadeve drugih dežel. Priznavamo sicer i mi, da se dokaj krivice godi našim rojakom onstran kranjskih mejnikov, ali deželna sobana ljubljanska gotovo ni primerno mesto, s katerega bi se mogle predrugačiti te nedostat-nosti. Vsako stvar o pravem času in na pravem kraji — tega zlatega načela držč se Čehi v praškem deželnem zboru ter s previdno doslednostjo molčč o vseh nezgodah, katere zadevajo češki živelj na pr. v Sileziji.
Razpravljati skupne zadeve vsega Slovenstva, potezati se za skupne koristi, vzvišena je naloga slovenskih d r ž a v n i h poslancev in dunajski državni zbor ima biti torišče za taka prizadevanja. Sicer se pa nam skoro dozdeva, da se Slovenci, živeči v diaspori po drugih kronovinah, premalo brigajo za svoje ustavne pravice. Nam na pr. ni ničesar znano, da bi se tržaški Slovenci, katerim je italijanski mestni odbor pod klop vrgel njih utemeljeno prošnjo za slovenske šole, bili oglasili pri ministerstvu, pritoževali pri državnem ali upravnem sodišči. Postavite se tedaj na tla decemberske ustave, posnemajte vzgled naših Nemcev, kateri se pri vsaki priliki poslužujejo svojega zakonitega prava, in uverjeni bodite, da je posebno za politiko merodajno starorimsko pravno načelo: Vigilantilms jura!
Dalje tarna naš Job — toda, kam smo zašli? Primera vender le šepa! Preveč smo se ozirali na otekline in ulesa gobovega trupla, in prezrli smo po polnem, da se duševna dispozicija nikakor ne ujema. Svetopisemski Job je vzor one udane potrpežljivosti, katera po lepi metafori velikega angleškega dramatika sedeva pri odprti rakvi, smehljaje se svoji sestri, bridki otožnosti. Naš mučenik iz »Narodne Tiskarne" pa, ako si ga ogledamo bolj
— Počakaj, počakaj! pravi moja mati. — Ti prepuščaš torej vse svoje imetje hčerama in si zase prav nič ne izgovoriš?
— Ne, nič si ne izgovorim.
— No, in ti... kje boš pa za naprej bival ?
Harlov ostrmi in zamahne z rokami. — Kako kje? V svoji hiši, kakor sem živel do-sihmal... tako bom tudi naprej. Kaka premena pa se more zgoditi?
— Ali tako zaupaš hčerama in zetu?
— Vi s tem mislite Volodko? Tega razcapanega berača? Pihnem ga, kamor hočem, na desno in na levo ... Kako oblast pa ima ? Oni dve pa, hčeri namreč, morata me do groba rediti, pojiti, oblačiti, obuvati... Prosim Vas, saj je to pač prva njih dolžnost! Sicer jih pa jaz tako ne bom več dolgo časa zbadal v oči. Smrt moja ni več za gorami, ampak uže za pleči.
— Gospod Bog pošlje smrt, kadar ga je volja, opomni mati — in gotovo je, da je to storiti njih dolžnost. Samo no zameri mi, Mar-
natančno, spomina nas mnogo bolj na one klasične prosjake španskih romanov, katerim iz skrpanih cunj razcapane beraške obleke ven štrli zavratno bodalo in strelno orodje. Tudi govorica njegova je primerna: najprej ža-lostinske, potem — psovke in navadna pri-prosta laž!
Govor posl. dr. viteza Bleiweisa
o vpeljavi lastne režije na Studenci.
S stališča previdno računajočega deželnega poslanca moral sem z ozirom na ogromne stroške, katere plačuje naša revna dežela vsako leto za oskrbovanje blaznih, staviti lansko leto predlog, naj se vpelje na Studenci lastna režija. Veliko let uže delujem v blaz-uicah, osem let na Studenci, mislil sem torej in imel nado, da vsled mojih praktičnih skušenj in dobrih informacij mi pač ne bode treba zagovarjati danes stališča manjšine odseka, v ta namen izvoljenega. Na drugo stran moral sem pa tudi pričakovati, da se mi bode od vseh stranij vsaj to pripoznalo, da sem storil le svojo dolžnost kot deželni poslanec, ko sem hotel po tem načinu odbremeniti deželo. A varal sem se, razposlal se je mojim gospodom kolegom in tudi drugim osebam po deželi nek pamflet, v katerem je nakopičeno toliko neresničnosti in zvijače, ob enem pa tudi se mi je očitalo, da sem imel pri stavljenji svojega predloga dvojni namen, odpraviti usmiljene sestre iz dežele in sebi kaj prislužiti. To je nesramno in neopravičeno natolcevanje in jaz bi želel, da bi se bil podpisal skladatelj tega pamfleta, kakor se to spodobi poštenjaku. Razvidno je pa ravno iz tega pamfleta, da je moj predlog zadel v centrum, ker se je oglasil kot anonymus najbolj prizadeta oseba, in znano je vsem, da se oglasi taisti, kateremu se stopi na prste. Ko sem stavil predlog, imel sem dvojni namen, prvič prihraniti deželi vsako leto veliko svoto, drugič koristiti bolnikom in zavodu. Navesti hočem le nekatere točke, da bodete razvideli, koliko preveč plača dežela najemniku. Ves inventar na Studenci znaša 10 790 gld. 23 kr. V tem inventaru znašajo one stvari, katere se morajo vsako drugo ali tretje leto popraviti ali ponoviti, 3599 gld. 8G kr. Ves drugi inventar, to so postelje, mize, posteljna odeja, ne potrebuje poprave ali ponovitve deset in več let, in vender plačuje dežela redno za vzdrževanje inventara, katero reprezentuje svoto
10 797 gld. 23 kr., vsako leto nad 3000 gld., torej več kot 33 odstotkov. Druga velikanska svota je hrana za umobolne, za katero plačuje zdaj dežela vsako leto za 100 bolnikov
11 520 gld., pri lastni režiji pa bi znašala hrana za 100 umobolnih s kruhom in vinom vred 894G gld. Ako se pa še oziramo na sosedne dežele, v katerih je lastna režija v blaznicah uže z vspehom vpeljana, posebno na
tin Petrovič; tvoja starejša hči Ana je znana ošabnica in tudi mlajša, no tudi ta gleda kakor volk...
— Natalija Nikolajevna! prestriže ji Har-lov besedo. — Kaj vender... Da bi oni, moji hčeri... da bi jaz ... da bi zabili svojih dolžnosti? Še celo v sanjah... da bi se mi pro-tivili ? Komu ? Očetu ?... To da bi si upali ? In kletev moja bi dolgo izostala? V trepetu in pokornosti ste do zdaj vse svoje življenje preživeli — in na jedenkrat!... Moj Bog!
Harlov počne kašljati, toliko da se ne zaduši.
— No dobro, dobro, hiti ga mirit moja mati; samo razumeti nisem mogla, zakaj si uže zdaj imetje razdelil. Saj bi po tvoji smrti tako vse dobili. Zdi se mi, da je vsemu temu vzrok tvoja otožnost.
—■' Ej, mamica! reče Ilarlov ne brez ne-volje — zmerom me dražite s tisto otožnostjo! Tu je najbrže neka višja sila, Vi pa govorite le o otožnosti! To sem jaz zavoljo tega sklenil, gospa, ker hočem sam in še „živ“ uže zdaj določiti, kaj naj vsaka ima, in da to,
celovško blaznico, vidimo, da se ondi bolniki še veliko bolj po ceni oskrbujejo, da so tam cene za posamezna jedila izdatno manjša, kakor pri nas, in da bi naš sedanji jedilni list veljal za osebo le 19>/, kr. na dan, skupna svota izdatka za hrano umobolnih bi se zmanjšala od 8946 gld. na 7506 gld. Prištedilo bi se torej vsako leto pri hrani umobolnih 4000 gld. O resnici moje trditve se lahko vsak prepriča iz računov in cen, katere je poslalo vodstvo blaznice ter magistrat celovški. A tudi pri drugih potrebščinah režije se zamore še mnogo prihraniti, temu ni oporekel nijeden član dotičnega odseka, vender se ne bodem spuščal v podrobnosti tega računa, omenil sem glavne režijue točke, iz katerih se razvidi velika korist lastne režije.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Koroški deželni zbor odobril je predvčerajšnjem proračun deželnega fonda za leto 1885 s potrebščino 840 809 gld. ter z 63% doklado k vsem direktnim davkom. Poslanec Einspieler govoril je proti visokim potrebščinam za šolske svrhe, zahteval konfesijonalno šolo ter pouk v materinskem jeziku v slovenskih pokrajinah Koroške. Od vlade predloženi zakonski načrt o premembi gozdarskega zakona bilje z neznatnimi modifikacijami sprejet.
V gorenje-avstrijskem deželnem zboru, kateri je bil predvčerajšnjem zaključen, obravnavalo se je v zadnji seji o prošnji nemškega „Schulvereina“ za deželno podporo. Po živahni debati zavrgel je zbor to prošnjo.
V češkem deželnem zboru sprejel se je predlog glede plačanja deželnih in občinskih doklad za one železnice, katere je država prevzela v svojo upravo. Konečno sprejel se je predlog dr. Schlesingerja, naj se deželnemu odboru naloži, da izdela do prihodnje sedijo deželnega zbora zakonski načrt, s katerim bi se jednotno uredile plače učiteljev ljudskih šol.
Kakor uže znano, sestanejo se v ponedeljek dnž 27. v Budimpešti delegacije. Vsled tega morajo deželni zbori vsaj do sobote končati svoja zborovanja. Sedaj zborujejo še sledeči deželni zbori: koroški, tržaški, češki in gališki.
Dogovori med narodno in Starčevičevo stranko v hrvatskeni saboru glede sporazum-ljenja o postopanji proti saborskim izgrednikom ostali so brezuspešni. Vsled tega stavil se je na dnevni red današnje saborske seje predlog, naj se izključijo iz sabora oni pristaši Starčevičeve stranke, kateri so provzro-čili zadnji škandal.
Ogerski državni zbor preložil bode jutri svoje zborovanje na dan 20. novembra. Prvi predmet, s katerim se bode zbor meseca novembra bavil, je državni proračun za 1885.
kar sem jima odločil, tudi zares dobita, in da mi bosta hvaležni in da izpolnita, kar je sklenil njijin oče in dobrotnik, in da spoznata to veliko milost...
Glas zopet zastane Harlovu.
— No dovelj, dovelj, očka moj, povzame mati; sicer bi se ti vtegnilo zopet prikazati črno žrebč.
— Oh, Natalija Nikolajevna, ne govorite mi o njem! zastoka Harlov. — To je zares bila moja smrt, ki je prišla k meni. Zdravi ostanite! Vas pa, gospodič moj, bodem imel čast pričakovati pojutranjem!
Martin Petrovič odide; mati pogleda za njim in pomenljivo zmaja z glavo: — To ne kaže uič dobrega, zašepeta zase. Ali si zapazil, reče obrnivši se k meni — da je ves čas, ko je govoril, utrinjal z očmi, kakor bi v solnce gledal; to je slabo znamenje. Takemu človeku gotovo kaj sreč teži in ga čaka kaka nesreča. Pojutranjem pa le pojdi z Vikentijem Osikovičem in Suvenirjem k njemu.
(Dalje prihodnjič.)
Tuje dežele.
Iz Belega Grada se poroča, da se je srbsko ministerstvo uže popolnilo. Ministerski predsednik Garašanin obdrži ministerstvo vnanjih zadev ter prevzame poleg tudi finance; Dragomir Rajovič postal je minister poljedelstva, Stevo Popovič naučni minister. Ostali ministri obdržali so svoje portfelje.
V	italijanski vojski dovršena je nova formacija, vsled katere bode v prihodnje dvanajst mestu deset vojnih korov. Vojni minister Ferrero dal je svojo ostavko, katero bode kralj najbrže sprejel. — Po oficijalnih poročilih zbolelo je v Italiji na koleri meseca septembra 15 438, a umrlo 8060 oseb. V Napol ji samem umrlo je 6000 oseb.
Iz Belgije dohajajo zopet poročila o ministerski krizi. Ministra Jakobs in Woeste izstopila bodeta iz ministerstva ter se bode Malou-u naročilo, da dopolni kabinet.
O	Kongo-konferenci, katera se ima prihodnji mesec sestati v Berolinu, javlja so, da se je bodo vdeležile tudi one velevlasti, katere pri tem vprašanji niso direktno mter-esirane. Tudi Avstro-Ogerska je uže prejela povabilo.
Ubežniki iz Malulijevega tabora poročajo, da med .ustaši vladajo hude bolezni. Nekatera plemena odpala so uže od Mahdija. Ako Angleži pravodobuo dospejo na bojišče, možno je, da vjamejo njega in celo njegovo vojsko.
Razne vesti.
— (Privilegij nadvojvode.) „Wiener Ztg.“ objavlja podoljenje privilegija, ki je zaradi do-tiCne osobe zelo zanimivo. Glasi se namreč: „C. kr. kupčijsko ministerstvo in kr. ogorsko ministerstvo za poljedelstvo, obrtnijo in kupčijo sta dala naslednji privilegij: Nj. ces. visokosti gosp. nadvojvodi Karolu Salvatorju, c. kr. generalmajorju, in gos. Juriju vitezu pl. Dormus, c kr. stotniku na Dunaji, s prednostjo z dnč 2. jul. 1884 za V državnem zboru zastopana kraljostva in dežele, za novo repetir-puško, po popisih, ki leže pri c. kr. kupčijskem ministorstvu.
— (Japonci na Dunaji.) Japonski vojni minister Oyama, ki je bil dalj časa v Berolinu, da se pouči v vojaških napravah, prišel je to dni z jodnakim namonom na Dunaj. Spremljata ga genorala Nozou in Eavakaini in več višjih častnikov japonske vojne.
— (Strah v Soli.) Iz Kristijanije poroča „B. Tgbl.“: V novi občinski šoli je te dni eksplodiral plin, kar je provzročilo strašen strah med otroci in burno prizore, ki pa na veliko srečo niso imeli nobenih resnih posledic. Neka učiteljica hotela je zvečer prižgati plinovo svetilnico — kar nastane strašen pok; v šoli so jo bilo nainroč nabralo dokaj plina in ta jo eksplodiral. Navzočo učenko, deklico med 7. in 9. letom, zagnale so nepopisen krik, ki so jo hitro razširil po vseh šolskih sobah. Vse je drlo iz dvoran na mostovžo.
V	prvem nadstropji pri izhodu zajezila se je pot: nekatero deklice so padlo v silnem dronji in kmalu je bila nakopičena cela grmada vpijočih in kričečih otrok. Učitelji in učiteljice so z ogromnim trudom razvozljali živi klovček. Pol ure je trajalo, predno so prišli do spodnjih deklic. Na voliko, radostno začudenje nobona ni bila hudo ranjena, pafi pa jih jo bilo voliko nezavestnih vsled straha in pomanjkanja zraka. — V Soli je bilo nad 800 otrok in pripetila bi se bila lahko strašna nesreča.
— (Jules Ferry,) francoski ministerski predsednik, je v sorodstvu jedni najlopših, klasičnih ženskih prikaznij v nemški literaturi. Francoski državnik je namreč soprog praunukinjo ono „Lotte“, katero slika Goetlio v svojem „Werthers Loiden". Charlotte Buff bila je omožena z Iv. Chr. Kastnorjem iz Hanoveranskega. Unukinja njena bila je mati sedanje soproge francoskoga premiera.
— (Kolora-bacillus.) Nedavno smo poročali na tem mestu, da je mlad anglešk zdravnik dr. Klein v Kalkuti spil kupico vode, v kateri je plavalo brezbrojno Kochovih bacillov — da bi dokazal učenost Kocliovo teorijo. Iz Monakovcga ivodajo sedaj listi jodnak slučaj. Tajni svetnik, slavni pl. Pettenkofor ponudil so je, da rad
spije kupico Kocliovih bacillov. Izrazil jo upanje, (la bodo našel vsaj 20 posnemovalcev med zdravniki, ki bodo potem skupno pričali o vrednosti Kochove znajdbo. — Morebiti bodemo kmalu čitali o ekskvizitni bacillus-pojedini; karta se bode pač tako-le glasila: Juha z bacilli. Govejo meso z bacillus-polivko. Zajec v bacillih. itd.
Domače stvari.
— (Gosp. dr. Gregorec,) glavni urednik „Slov. Gospodarja", bil je, kakor znano, krivim spoznan zaradi žaljenja časti in obsojon v šest tednov zapora, ker je v „Slov. Gospodarji" pisal, da so učitelja Henkerja „ dolgovi pregnali iz Borovelj". Zdaj pa je g. dr. Gregorcu Nj. veličanstvo premilostni cesar odpustil kazen zapora.
— (VojaStvo.) Polkovnik Potor Hranilo-vič de Cvetasin, poveljnik pešpolka baron Weber št. 22, jo imenovan poveljnikom 71. in polkovnik Oton Fux, povoljnik pešpolka baron Kuhn št. 17, imenovan je poveljnikom 48. pešbrigade.
— (Prekonizacija.) Dn6 27. t. ra. vršil se bode papežev konzistorij, v katerem se izvrši prekonizacija novoimenovanega knezoškofa ljubljanskega, dr. Jakoba Missije.
— (Eksekutivni odbor narodnih poslancev) imel je včeraj dopoludne ob 10. uri sejo tor volil svojim predsednikom g. L. S vet ca, podpredsednikoma gg. dr. Bleiweisa in Murnika, blagajnikom g. Robiča. Odbor se je razgovarjal o volitvah v trgovinsko in obrtno zbornico in o bodočih državnozborskih volitvah. Soje udeležili so se vsi članovi, razen joduoga, ki jo po opravkih izven Ljubljane.
o.— (Enketa za izdavanje ljudsko-šolskih knjig) imela jo včoraj svojo drugo sejo. Prebral se jo zapisnik prvo seje (meseca marcija) ter konstatovalo, da enketa doslej ni rok kiižem držala, marveč se ves čas pridno bavila z nabiranjem in sestavljanjem potrebnega gradiva, da pa sedaj z njim šo ni mogla na dan, kor pre-narejeni učni črtež, po katerem se imajo nove knjige urediti, od dotično šolske oblasti šo zdaj ni potrjen, akoravno ga je konferenca mestnih učiteljev uže pred daljšim časom predložila. Razpravljalo se jo več reči ter med drugim tudi sklenilo, obrniti se z utemeljeno prošnjo do mostnega šolskega sveta, naj, uvažujoč od ministerstva stavljene pogoje, z vso odločnostjo skrbi za to, da se vsaj s početkom šolskega leta 1885/86 uvede zopet slovenščina kot učni jozik v vseh — nemščina kot obligaten predmet pa šo le v tretjem razredu. Kajti ako bi imel zadnji ministorski ukaz o učnem jeziku in nemščini na ljudskih šolah šo za naproj v voljavi ostati, bilo bi vso daljšo delovanje te ®nkete več ko nepotrebno.
— (Nesreča na železnici.) Danes po noči Pvipotila se je pri Ljubljani velika nesreča. Od '■Trsta prihajajoči tovorni vlak št. 121 peljal se je °1> polu 12. uri čoz celovško cesto na ljubljanski kolodvor. Čuvaj Ant. Mekinec je hotel zapreti cesto, Pri tem pa ga je popadel vlak in tako razmesaril, da jo kmalu potom umrl. Nesrečni mož za-Pušča vdovo s šestimi otročiči!
— (Umrl) jo včeraj popoludnž v Ljubljani v GradiSoi St. 12 g. pavl Le n as si, bogoslovec II. lota v Gorici. Pokojnik bolehal je uže pred vstopom v bogoslovje, a kmalu po vstopu se jo vrnil zopet k roditeljem. Lehka mu zemljica 1
— (Društvo „Rudeči križ".) Novoizvoljeni odbor domoljubnega deželnega pomožnega društva za Kranjsko „Rudeči križ" volil jo prod kratkim predsedstvo. Izvoljeni so bili: predsednikom vladni svetnik in deželni zdravstveni poročevalec gospod dr. Emil vitez StOckl, prvim pod-^'odsodnikom dvorni svetnik gospod Rudolf grof (Jlforinsky in drugim podpredsednikom vladni letnik gospod baron Pascotini-Juriškovi<5. ^ Sn6 13. t.m. vršila se je vkupna seja odborov
1	Poljubnega deželnoga pomožnega društva (društva gospodov) in domoljubnoga pomožnoga društva go-8P'j tor so posvetovalo o vkupnih ladovah. Koliko Pomombo jo to društvo, kako blag je njegov na-
priča užo ime samo. Kolika tolažba za očota, za '»ater, za ženo, za sorodniko, čo njih dragi luora v vojno in če so ti preverjeni, da bodo njih jubljenec tudi v tujini dobro oskrbovan, če ga
zadene kaka neprilika. Zdaj je čas skrbeti za to. Oo se ta društva ukrepijo v svojih sredstvih, mogli bodo v odločilnih trenotjih vspešno delovati. Letni donesek članov znaša samo 2 gold. Ta mali znesek pač vsakdo lehko plača, in zraven imel bode zavest, da jo storil blago delo. Mi prav toplo priporočamo, naj ljudoljubi v kolikor možno obilem številu pristopajo temu društvu, izredno blag namen jo to in vender je donesek majhen.
— (Pri javni dražbi) dne 18. t. m., pri kateri so so prodajali biki in junice čistega muricodolskega plemena, kupili so bike naslednji gospodarji: Jarnej Jarnejčič iz Laz, Alojzij Lavrenčič iz Postojine, Anton Pirnat iz Borovnice, Jurij Polanjšek iz Bele Peči, Janez Korčar iz Hotederšice in Andrej Remškar z Brezovice ; junice pa so kupili: Štefan Habe iz Goč, Pran Oven iz Podsmereka, Josip Goršč iz Podturna in Bernard Kovačič iz Sodražico.
— (Iz II. Bistrice) so nam v 22. dan t. m. poroča: Tukajšnji občinski odbor je v nedeljo dne 20. t. m. sklenil, da se prepusti zahtevana voda tržaškemu magistratu za odškoduino 100 000 gld. s pogojem, da so napravi na vasi šest vodometov. — Na dalje je sklenil občinski odbor v isti seji, da se nakupi 20 delnic »Narodnega Doma" v Ljubljani z denarjem iz občinske blagajnice.
— (Občinska volitev.) V Mengišu izvoljeni so bili 1. oktobra: Ivan Levec, posestnik, županom; Josip Punt ek in Valentin Bokalič svetovalcema.
— (Iz Moravč) se poroča: V ponedeljek dne 20. t. m. je bila na Vrhpolji poleg Moravč gospodarju Jakobu Klopčiču iz spalne sobe ukra-dona srebrna žepna cilinder-ura. Pri uri je bil ključek in majhna, drobno pletona verižica. Na srebrnem pokrovu znotraj so vso fabriške številke ■l nožem počrtane in na sredi znotraj ima pokrovček začrtan mal križec. Tatu zasledujejo.
— (Tatvina.) Dne 18. t. m. po noči pokradli so tatovi v špecerijski prodajalnici Marije G. v Moravčah 30 gld. denarja in dokaj blaga. Pro-vzročili so škode nad 92 gld. Prišli so skozi okno v prodajalnico, pretrgavši železno omrežje.
— (Tatvina.) Šivilji M. P. v Truberjovih ulicah St. 1 ukral jo dne 29. m. m. neznan tat v nje stanovanji iz žepa pri obleki listnico s 16 gld. Sumnjiva jo neka postrežnica J. H., kor je večkrat tožila o slabih denarnih razmerah, a je po tej tatvini si vender nakupila več re?jj.
— (Požarna kronika.) V hlevu mlinarja Ign. Pr. v Primosteku (okraj črnomeljski) nastal je 19. t. m. ogenj, ki je uničil streho v vrednosti 200 gld. — Istega dn<5 se je unela neka drvarnica v Straži (okraj krški). Požar je vpepelil hleve, skednje in dokaj krme dveh posestnikov, Jos. Pr. in Ivana M.	Škode ima prvi 340 gld., drugi 295 gld. Ogenj je zatrosil štiriletni sinček jodnega izmed pogorelcev.
— (Zahvala.) „Gosp. dr. Pran Papež, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani, je blagovolil po gosp. Janku Ruprochtu, lekarju v Trebnjem, izročiti 10 gld. za nakupovanje učilnih pripomočkov revni šolski mladini trebanjski. Za ta visokodušon dar Vam, Vaše blagorodje, izrekam v imenu učeče so mladine in njenih revnih roditeljev najiskrenejšo zahvalo in vzkliknom: BŽiveli na mnoga lota"! Trebnje, 22. oktobra 1884. Alojzij Jeršo, nadučitelj."
Iz kranjskega deželnega zbora.
(XIV. seja dnd 18. oktobra t. 1.)
Začetek seje je bil napovedan na 9, uro dopoludne, a pričela se je še le okolo 10. ure. Ta zamuda pa je nastala vsled tega, ker so so narodni poslanci dr. Bleivveis, Murnik in dr. Moschd dogovarjali s posl. Apfaltrernom, da prekliče besede, katere je izgovoril v 13. seji:
Posl. Apfaltrern jo namreč dejal v 13. seji: „Jaz vem veliko rečij in bi mogel veliko povedati, pa nečem, da ne bom škodoval koristim deželnim z razglašanjem rečij, ki bi bilo v pojasnilo tega, kar sem rekel, kar bi pa bilo, kakor pravim, deželi na škodo. (Oho! na lovi.) To moje ravnanje jo zvesto spolnovanjo mojo dolžnosti. Zato naj so mi pa nikar ne očita novodnost; ako hočojo gospodje več slišati, bom več povedal."
Narodni poslanci so zaradi teh besedij sklenili v klubovi seji, naj so od poslanca Apfaltrerna odločno zahteva, da kar naravnost odkrije nedo-statnosti v deželnem gospodarstvu, inače pa odločno zahtevajo, da prekliče sumničenje.
Po prečitanji in odobrenji zapisnika naznani g. doželni glavar grof Thurn, da so se pregledali vsi zapisniki sej deželnoga odbora, a nikjer se ni našel sklep, s katerim bi bil deželni odbor, kakor je kategorično trdil v slednji seji poslanec Deschmann, zaukazal deželnim uradom uradovati slovonski.
Posl. Deschmann odgovarja, da so bile včerajšnje njegove trditve napačne (klici z levico: Gujto, čujte!), da takega sklepa res ni v nobenem zapisniku, a on da se spomina (veselost na levici), da je nekoč imel deželni odbor o tej zadevi obširen razgovor, kateri se je njemu zdel jednak sklepu.
Gosp. dežolni glavar omenja, da je bila trditev posl. Deschmanna zel6 smela in ničeva.
Posl. Murnik poroča o predlogu finančnega odseka, da se dobi potrebna glavnica za pokritje blagajničnih primanjkljajev deželnega zaklada. Ta primanjkljaj bode znašal okolo 60 000 gld.
To primanjkavo provzročile so naslednje okoliščine: 1.) Se je moral za zgradbo muzeja „Ru-dolfinum" plačati iz deželnega zaklada znosek 24185 gld. 56 kr. in 2.) morali so se poplačati za prenovljenje deželnih poslopij ter drugi vsled 6001etne slavnosti narastli troškiv znesku 61387 gld. 98 kr., ki so pa znižajo na 58 791 gld. 1 kr., ako se odbijejo troški za omare, ki se bodo porabile v novem muzeji.
Poročevalec torej predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.) Deželni odbor se pooblasti, da v ta namen, da pripravi v pokritje vsakokratne blagaj-nične primanjkavo pri deželnem zakladu potrebni kapital okoli 60 000 gld. (šestdeset tisoč goldinarjev), sme zastaviti k glavinskomu premoženji omenjenega zaklada spadajoče javne obligacije po potrebi in do najvišjega zneska 60 000 gld., po bankini valuti.
2.) Deželnemu odboru so naroči, da zadobi Najvišjo potrjonjo temu sklopu doželnoga zbora.
Predloga so brez ugovora vzprojmota.
Posl. dr, Mosche poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada na 1885. 1.
Cela zaklada znaša .	137 540 gld. 24l/«		kr.
V primeri k potreb-			
ščini z		525 565	,, 27 >/4	n
se kaže primanjkava . .	388 025 gld. 02%		kr.
Ta izredna primanj-			
kava jo povzročena vsled			
tega, ker se je cela pri-			
manjkava pri normalno-			
šolskem zakladu z . .	89 541	n	■
navalila na deželni zaklad,			
ker so se troški za pri-			
silno delalnico za . .	6859	„ 74%	n
zvišali, ker se je nadalje			
za obrtne šole . . .	5 000	»	n
in za pripravna dela za			
dolenjsko železnico . .	5000	M	n
dovolilo.			
Ce se odtegnejo vsi			
ti izredni troški v skup-			
nem znesku ....	106400	„ 74%	n
od cele primanjkavo . .	388025	„ 02%	n
ostane primanjkava . .	281 624 gld. 28		kr.
ki je v primeri z ono v			
proračunu pretečenega			
leta z		280 023	„ 47	n
le za........................ 1600 gld. 81 kr.
večja.
Finančni odsek, ki je dobro spoznal, da so vzroki temu deficitu le vodno rastoči troški, katere zahteva vlada leto za letom za ljudsko šolstvo, iskati je moral druga sredstva, da pokrije ta deficit, ker je bil tega prepričanja, da se uže tako napeto moči rednih davkoplačevalcev ne morejo še bolj nategovati, in se jo za tega del odločil, posnemati drugo deželo in predlagati, da se obda-čijo žgano pijače, kakor so to užo davno godi pri štajarskoiu in solnogradskom deželnem zboru.
Mislil jo tudi, da bi se ta uvedba dala opravičiti iz etičnih ozirov.
Zgoraj izkazana potrebščina znaša .	,	.	525 565	gld. 271/i	kr.
zaklada pa...................137 540	„ 241/2	„
primanjkave jo tedaj	.	.	388025	gld. 02»/4	kr.
katera se ima pokriti:
1.) Z 20 °/0 doklado na davek užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in sicer od letnih najemščin po izkazu
finančnih uradov v znesku	71356	„ 26	„
2.) S samostojno naklado 3 gld. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač v znesku .	.	30 000	„	„
Po izkazih finančnih uradov in vodstev ljubljanskih postaj južne in državne železnice uvaža so vsako leto na Kranjsko blizo 17 000 hektolitrov špirita.
3.) Z 21°/o doklado na vse neposrednje davko za leto 1885 v skupnem znesku po izkazu finančnih uradov 1310 700 gold.,
torej z letnim	zneskom	.	277137	„	—	„
tedaj skupaj s	.	.	.	.	378 493	gld.	26	kr
V primeri s primanj-
kavo.......................... 388 025	„	023/4	„
se kaže naposlod deficit .	9 531 gld. 763/4 kr.
ki so bodo pokril iz obstoječe blagajnično gotovine. Finančni odsek torej nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj skleno:
1.) Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1885 v znesku 525 565 gld. 27]/i ki- in dohodki v znesku 137 540 gld. 24*/„ kr. se potrdijo.
2.) Za potrebno zaklado primanjkave v znesku 388025 gold. 02s/4 kr. naj se za loto 1885 pobira :
a) 20°/0 priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; h) samostojna naklada 3 gld. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač;
c) 21 °/0 priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikla-dami vred;
d) konečna primanjkava pokrije se h obstoječe blagajnične gotovine.
3.) Dežela se ob jednom zaveže povrniti one deželne naklade od žganih pijač, ki so plačujejo v Ljubljani v slučajih, v katerih mora mestna občina ljubljanska mestne doklade po obstoječih ukazih povrniti, da bodo to deželne naklade zadevale le porabo.	'
4.) Deželni odbor je pooblaščen in se mu ukazuje, da v zvezi z visoko deželno vlado izdela potrebno ukaze in postopanje glede prestopkov, ki zadevajo samostojno naklade.
5.) Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi Najvišje dovoljenje za sklepe pod 2, a, b, c in 3.
V splošni debati se oglasi posl. Apfaltrern ter izjavi, da s svojimi besedami, izgovorjenimi v slednji seji, ni nameraval sumničiti deželnega gospodarstva, da mu nič ni znano o slabem gospoda-renji ali napačnosti računov, on da je z izgovorjenimi besedami le napadal računski sklep, kateri je nerazločno sestavljen. Dalje se obrača poslanec Apfaltrern proti dr. Poklukarju, češ, da ga je ta v slednji seji prehudo napadel. Potem pa prečita posl. Apfaltrern zelo čudno pismo, katero mu jo pisal deželni knjigovodja Ravnikar, zahtevajoč za-dostenja. Potem izroči to pismo gosp. deželnemu glavarju, naj disciplinarno postopa proti deželnemu knjigovodji Ravnikarju ter o tem poroča v prihodnjem zasedanji.
Gosp. deželni glavar obljubi, da bode storil potrebne ukrepe.
Posl. dr. Poklukar izroka zadovoljstvo, da jo posl. Apfaltrern tako odločno preklical svoje besedo tor omenja, da jo tudi on govoril nekoliko preostro, a to provzročili so neosuovani napadi od strani nasprotnikov, osebito pa od strani poslanca Deschtnanna, kateri pa ravno sam ni storil svoje dolžnosti in morala bi mu tudi njegova lastna stranka izreči nezaupnico.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šu kij o.
Potem se prične specijalna debata o deželnem proračunu.
Posl. Robič predlaga, naj se premenljive re-muneracije in pripomoči za deželno uradnike in služabnike zaračunajo pri zakladu, pri katerem dotični uradnik ali služabnik službuje. Ta resolucija se vzprejme, kakor tudi resolucija finančnega odseka, naj so izreče žandarmerijskemu majorju gosp. Grampošiču zahvala, ker se je največ njemu zahvaliti, da se troški za žandarmerijske potrebe znižajo na 12300 gld.
Pri naslovu „Javne stavbe" izreka gosp. deželni predsednik baron W i n k 1 e r, naj bi se cesta skozi Kopačnico uvrstila med okrajne cesto.
Posl. Detela omenja, da so bode to zgodilo, ko bode cesta dovršena, ter ob jednem predlaga, naj bi se v letu 1884 ostali znesek kredita za cestne stavbe, ako bode treba, smel porabiti v ta namen v letu 1885.
Ta predlog se vzprejme, istotako vzprejmo se vsi gori navedeni predlogi odsekovi.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 22. oktobra. Policija je zopet iz-tirala več socijalistov.
Zagreb, 22. oktobra. Poskus, da bi se dosegel sporazum s Starčevičijansko stranko, se je razbil; v jutrajšnji saborski seji izključilo se bode 12 Starčevieijancev. Izključili ae bodo za 30 sej, in če se to ponavlja, za 60 sej. Če se neopravičeno vrnejo, se bodo kaznovali z globo ali z zaporom.
Napolj, 22. oktobra. Od ponedeljka od 4. ure popoludne do včeraj do iste ure je v Napolji 16 oseb za kolero umrlo. V Genovi ni včeraj nobena oseba za kolero umrla.
Telegrafično borzno poročilo
x dnž 23. oktobra.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih...................80'95
»	»	»	>	srebru.....................82'10
Zlata renta.........................................103'15
5°/0 avstr, renta......................................96'	—
Delnice nArodne banke.................................861'	—
Kreditne delnice............................ 288'90
London 10 lir sterling.	.	 122'	—
20 frankovec  ...................................... 9 '69
Cekini c. kr............................................ 5-78
100 drž. mark....................................  .	59-85
Uradni glasnik
z dne 23. oktobra.
Naprava novili zemljiških knjig: Pri c. kr. okr.
sodniji na Brdu za katastralno občino CemSenik; poizvedbe dnž 30. oktobra. — Pri c. kr. okr. sodniji na Vrhniki za katastralno občino Preser; poizvedbe dn6 31. oktobra t. 1.
Eks. javne dražbe: V Kostanjevici zemljišče Blaža Levaka iz Dola (2110 gold.) dne 12. nov. in 10. dec. 1884 in 14. jan. 1885; — zemljišče Mih. Učjaka iz Orehovice (1035 gld.) dnž 12. nov., 10. dec. t. 1. in 14. jan. 1885.— V Postojini posestvo Fr. Lenarčiča iz Nadanjega Sela (2000 gld.) dnč 28. okt. (3. narok).
— V Logatci zemljišča Jos. Homovca iz Cčrknice dnž 15. nov.; — posestvo Jarn. Isteniča iz Gor. Vasi (6832 gld.) dnž 20. nov., 20. dec. t. 1. in 22. jan. 1885;
— posestvo Marije Logar iz Gor. Vasi (7230 gld.) dne 20. nov. — V Višnji Gori zemljišče Jos. Turka iz Zvirč (420 gld.) dnč 11. nov., 12. dec. t. 1. in 13. jan. 1885. — V Ljubljani zemljišče Marijane Zavrl z Rakovnika (400 gld.) dnč 29. okt. — V Kostanjevici zemljišče Fr. Cujnika iz Gor. Gradišča (3630 gld.) dnž 12. nov., 10. dec. 1.1. in 14. jan. 1885.
Tujci.
Dno 21. okt obra.
Pri Maliči: Nehob, Lob, Hansel in Pressburger, po-tovalci, z Dunaja. — Pippi trgovec, s soprogo iz Sapione. — Mittrofer, trg. agent, iz Siska. — Globočnik, zemlj. posestnik, s soprogo, iz Železnikov. Pri Slonu: Karpeles, agent, iz Prage. — Dr. Porlitz, ingenieur, iz Pulja. — Tomšič, posestnik, z Rakeka.
— Vlašič, župnik, in Brooch, posestnik, iz Prezida.
— Grilc, posestnik, z Vač. — Krištof, c. kr. lieute-nant, iz Ljubljane.
Pri Virantu: Hrašovec, c. kr. lieutenant, iz Ljubljane.
TJmrli so:
Dne 22. oktobra. Janez Marzollini, sin kavar-narja, 18 1., Vegove ulice št. 2, sušica. — Pavel Le-nassi, bogoslovec, 20 1., Gradišče št. 14, jetika.
Tiskata in zalagata lg. v.
Tržne cene.
V L j u b 1 j a n i, 22. oktobra: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 96 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 2 gbl. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po (SO kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 70 kr., svinjina 66 kr., drobniško po 32 kr.
— Piške po 35 kr., golobi 16 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
a rt a	Čas opazovanja	Štanjo baro-motra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina y mm
M	7. zjutraj	740 62	+ 4-0	vzh. sl.	megla	
	2. pop.	739-74	+10-G	svzh. sl.	obl.	O'00
<M (M	9. zvečer	739'04	+ 7-8	>	»	
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
v Z_ij-a.Tolja,ni
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abeoednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimit z A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 eld. 20 kr vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I, zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preske fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H*, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. (>0 kr. Orožen Val., Spisi, 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag; J- H.j dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik, Vozan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
flomšek A. M., Zbrani spisi. 3 knjige, 3 gld, 40 kr. mid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlorri-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kapioi in Obutem mačk*1 (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovo*1 (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.