ICRETNISTVtr 5TAR3B Je v CJSblJanl, Frančiškanska ulica St. 8
Iskrna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 1L ,'oldne in od 5. do 6. poj oldne vsak dan razen nedelj in ličnikov. Rokopisi se nc vračajo. Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo	:	:	i
IliiROCNINA: celoletna po pošti ali b pošiljanjem na dom za livstro-Ocrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna [Sj'i0, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za oi-lnio inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. t
Posamezne številke po 8 vin.
v
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In pravnikov S	ob	pol	11.	dopoldne.	\	•.	J
DPRAVNISTVO ee nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II., ii uraduje za stranke od 8. do -2. dopoldne in od 3. do 7. zvečei Inseratl: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s:	in reklame 40 vin. — lnseiate Eprejen a ii| lavnišlvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■	Reklamacije	lista	so	poštnine proste.	————
686.
V Ljubljani, v četrtek dne 18. septembra 1913.
Leto lil.
V Srbiji izza vojne.
Belgrad, meseca septembra.
če se govori o položaju delavskega raz-Jreda v Srbiji izza voine, ga ni kratko mogoče drugače označiti, kakor z besedami: Hudo je. Na ne more biti hujše. Ali s takim odgovorom <e seveda ne bodo zadovoljili čitatelji. ki bi radi j vedeli kaj natančnejšega. Četudi ne morem izčrpati opisa tega strašnega položaja, bodo vendar želeli vsaj kakšno podrobnost, ki more ka-rakterizirati sedanje klavrno in obupno stanje naših delavskih mas.
Nai mi bo dovoljeno, da napravim le dve ali tri opazke, po katerih bo precej jasen naš | Položaj.
Predvsem ie treba omeniti, da so ostale I naše organizacije, strokovne in politične, pred slabim letom, ko je bila ukazana mobilizacija,
I nenadoma prazne. Vse od 18. do 55. leta je bilo odgnano pod orožje in na vojno. Nenadoma so izginili ne le člani organizacij, ampak tudi njih oprave. Pomisliti je treba, da je trajalo to sta-' nje celih enajst mesecev, in lehko si bo predstaviti ne le stanje organizacij, ampak tudi položaj delavskih mas.
Zdaj. ko je izvršena demobilizacija, šte-lemo ogomne izgube svojih sodrugov, članov strokovnih in političnih organizacij. Mnogo jih ie poginilo od puške in topa. mnogo jih je po-mrlo za legarjem in za kolero. Med onimi, ki so se vrnili, jih je znaten odstotek invalidov, še znatnejše pa je število izčrpanih, strtih, neozdravljivo bolnih, tuberkuloznih in revmatičnih. Pa tudi tisti del. ki bi bil sposoben za delo, )e izpostavljen brezposelnosti in lakoti. Vsa dela so ustavljena in ne pridejo kmalu v tir. Za mnogo njih ie minila sezona in na priliko za delo oomo čakali do prihodnje pomladi, celo do prihodnjega poletja, pa še tedaj bo vse zelo omejeno. Razuntega, kolikor ie še dela, so ga dobile cenene delovne moči iz osvojenih krajev. Albanci delajo pri ureditvi mesta in pri olepševanju Beterada. na železniških progah in v rudnikih. Po tovarnah delajo turški ujetniki, izmed katerih se jih mnogo tudi po sklenjenem miru ne vrača v svoje stare kraje. Med njimi so tudi taki iz Male Azije.
Nove razmere, ki nastajajo v Macedoniji, bodo nagnale ondotno prebivalstvo v masah na tlako. Ono je že prej preplavljalo delovne trge v Srbiji, Bolgarski. Rumuniji, po Ogrskem in v
Ameriki. Po obeh vojnah, ki sta spravili to prebivalstvo popolnoma na kant, pojde trumoma iskat mezdnega dela. Tako bo oškodovalo naprednejše delavske množice v Evropi in Ameriki in poslužilo kapitalistom kot brez-primerno cenena delovna moč. In to ne velja le za preprosto, nekvalificirano delovno moč; enako vlogo bodo igrali tudi kvalificirani delavci iz Macedonije in z vzhoda, ki jih bodo nove razmere gnale iz onih krajev, pa bodo. vajeni malih mezd. slabih delovnih pogojev in skrajno bednega življenja, prinašali v naše kraje velike težave, ki smo jih začeli s trdim bojem pred tema vojnama dosti uspešno premagovati.
Pred nami so, kar se tiče delavskega položaja, najtemnejši izgledi. In to stanje, kj se nam slika pred očmi. bo trajalo prav znatno dobo. morda celih deset let.
Naša stranka in naše strokovne organizacije so že storile korake, da se premagajo te težave s čim manjšimi nesrečami za srbski proletariat in s čim manjšimi neugodnostmi za delavstvo Avstro-Ogrske. Nemčije in Švice, katere dežele v prvi vrsti preplavlja izseljevanje z Balkana. Naša prva naloga je danes ta. da povzdignemo vsled vojne opustošene organizacije, da privedemo vanje najširše delavske množice. da sprejmemo te mase, kj se javljajo Iz Macedonije in od vzhoda, da jih napolnimo z razredno zavestjo in vpeljemo v moderne razredne borbe. To nam bo pomagalo, da ohranimo dosedanje uspehe, da vzdržimo delovne pogoje in mezde, ki smo jih imeli pred vojnama. in da jih. kolikor bo mogoče, še popravimo. Po tej poti, če bo delo ovenčano z uspehom. bodo naša stranka in naše strokovne organizacije obvarovale srbski proletariat brez-merne bede. ki zija pred njim, evropski proletariat pa rešili prave invazije izseljencev.
Razume se, naša dolžnost je. da to storimo zase in za mednarodni proletariat, ker nas navajajo naše socialistične obveznosti na to.
Da nam Pa pri tem in pri vsakem drugem poslu ne bo manjkalo simpatij in moralne podpore mednarodnega proletariata, ki nas bo krepčal in vzpodbujal pri delu. o tem ne dvomimo. kakor smo tudi trdno prepričani, da se bodo veselili naši sodrugi. Če premagamo to težavo, večjo od vseh. kar smo jih doslej imeli.
Dragiša Lapčevič.
Čigav je Lajh?
Meseca decembra 1912 mi je c. kr. poljedelsko ministrstvo podaljšalo koncesijo na »Jami« do konec leta 1913. Ravno v tem času se je vršila komisionelna obravnava za moj projekt na Gorenji Savi pri Kranju zoper Vinka Majdiča. Za ta projekt mi je c. kr. poljedelsko ministrstvo z odlokom št. 29.598 z dne 7. februarja 1911 priznalo 10 kub. m. vode in sicer tako, da dobi Vinko Majdič najprej 3.850 kub. m. vode za svoj mlin in 1.3 kub. m. za žage, torej skupaj 5.150 kub. m., dalje mestna občina za svoje kolo
1.00	kub. m., jaz pa nadatjnih 10 kub. m. Zoper ta odlok Je vložil V. Majdič protest na c. kr. upravno sodišče z motivacijo, da ima do vse te vodne množine pravico. Z ozirom na to njegovo pritožbo je c. kr. upravno sodišče razsodbo poljedelskega ministrstva razveljavilo in zahtevalo novo komisionelno obravnavo, pri kateri (e natančno dognati, koliko pravice ima V. Majdič do vode. katero sedaj rabi za svojo obrt. Pri tej obravnavi sem jaz vnovič še bolj teme-(Uto dokazal vse, kar sem prej vedno trdil in na icar mi je bila zgoraj omenjena koncesija podeljena. Ker se je ta komisionelna obravnava za mene ugodno izvršila, sem mislil, da bo imela sedaj »Glavna« dovolj dokazov za to, da je prava vrednost mojega premoženja v koncesijah ln da vsled tega ne bo Iskala pokritja za moj dolg na mojih posestvih, kjer ga itak ni dobiti. A prišlo je drugače.
Dne 2. januarja 1913 mi Je bil dostavljen odlok, da je prodaja mojih posestev razpisana na 6., 7. hi ev. tudi 8. februarja 1913. V tej novi stiski sem se odločil, da še enkrat pismeno opozorim dež. glavarja, na obveznosti dež. odbora napram meni.
Opozarjam že v naprej j*avnost, da so s tem, kar so sedaj uprizorili zoper mene, kronali vse svoje prejšnje delo.
Pismo se glasi doslovno:
Dovoljujem si Ti priloženo poslati izkaz
o	rentabiliteti hydroelektričmih central na »Savi« v primeri k oni na »Završnici«, ki se naslanja na izjavo prvih strokovnjakov.
Iz tega lahko posnameš, da sem Imel vzrok biti ogorčen proti postopanju od dež. odbora proti meni, kar si tudi Ti vsaj navidezno podpiral. Ne dvomim prav nič, da si bil Tl v velikih rečeh napačno poučen, jaz pa že dolgo nisem imel prilike s Teboj govoriti, pa tudi verjeti nisem mogel, da se bo glede tako važne stvari, tako površno delalo. Brez koncesije In brez da bi se vedelo koliko bo znašal odkuo potrebnih vodnih pravic, *e |e pričel graditi najdražji projekt »Završnlca«. Moji dve pravomočni koncesiji In en projekt z vsemi vodnimi pravicami je pa cenil deželni ttevbni juadsvet. Klinar na
300.000	kron, vsaj tako se je izjavil dr. Lampe proti moji ženi, enako vrednost jim je prisojal svetnik Oeilhofer proti mojemu zastopniku dr. Vallentschagu in meni. Iz kakega vzroka sta omenjena dva gospoda moje koncesije tako zelo podcenjevala, si ne morem tolmačiti. Vrhutega pa me je še dr. Lampe nagovarjal, naj grem v konkurz, med tem ko Je bila njegova dolžnost stvar urediti in mi izplačati vsoto, za katero sva se pogodila s Tvojim prednikom pl. Sukljetom, ako deželni odbor še kaj da na svojo čast; ne pa dovoliti, da se je pri razpravi »Glavne« proti meni Vzdignila obtožnica. Isto je dr. Lampe podpiral z enako strokovnjaško izjavo, v kateri me je pital s priimki »psihopat«, »prifrkjije-nec«. Se v zadnjem času je imel dr. Lampe smelost v neki ulogi na upniški odbor »Glavne« med drugimi neresnicami trditi tudi to, da sem se jaz te projekte in ideje za električne centrale šele od njega naučil. Take izjave mu nareka njegova bujna fantazija, ki pa tukaj ni na mestu.
Stavbni nadsvetnik Klinar pa se je izrazil. da živim v fiksnih idejah, ker svoje koncesije tako visoko cenim, kar pa je sedaj gotovo drugih nazorov, ko Je naredil bilanco čez projekt »Završnica«.
Povedal bi Ti lahko še marsikaj, pa naj to zadostuje; prepričaš se lahko, da sem imel povod braniti se proti takemu postopanju od strani deželnega odbora, akoravno sem storil to do sedaj z največjo rezervo.
Vršile so se pri tej kupčiji nepravilnosti, katere si poklican Ti kot deželni glavar odstraniti in meni zatiranemu pripomoči, da pridem do svojih pravic. Prosim Te, da mi skoraj poročaš, kedaj naj se pri Tebi zglasim. Morebiti na sv. Treh kraljev dan.
Na to pismo sem dobil odgovor na vizitki:
Jutri in sploh ta teden ni mogoče. Pride poročilo. 5. I. 13.
Iznenaden sem bil, ko dobim od deželnega odbora naslednji dopis:
St. 894.
Z ozirom na Vaše pismo do gospoda deželnega glavarja z dne 4. januarja 1913 v zadevi odkupa Vaših vodnih koncesij »Oto-če« in »Jama pod Kranjem« se obveščate, da so se odrediJe poizvedbe v tej stvari in da sprejmete svojedobno nadaljno poročilo.
Od deželnega odbora Kranjskega.
V	Ljubljani, dne 11. januarja 1913.
Deželni glavar: Šušteršič.
Ko le še ni bilo odločitve, sem se še enkrat pismeno obrnil na deželnem glavaria.
Na kar sem dobil odgovor od deželnega odbora:
Št. 1195.
V svrho zaslišanja v zadevi odkupa Vaših vodopravnih koncesij »Otoče« in »Jama pod Kranjem«. Vas vabi dež. odbor, da se zglasite dne 28. januarja 1913 tekom dopoldneva v deželnem dvorcu pri deželnem komisarju dr. Ferd. Tomažiču, II. nadstropje, vrata št. 127.
Od deželnega odbora Kranjskega.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1913.
Za deželnega glavarja:
Ivan Zajc.
Dne 28. januarja 1913 sem se zglasil v dež. dvorcu pri dr. Tomažiču, tam sem dal na za-i pisnik, kako da se je vršila kupčija med nami. Slutil sem takrat že novo zvijačo in nisem se motil.
Dne 31. januarja 1913 dobim daljši dopisi od deželnega odbora zopet s tekočo št. 1195.
V	tem dopisu so skušali vse to. kar sem dal jaz na zapisnik, ovreči, nazadnje so me pai enostavno odslovili. Dotični odstavek se glasi ^ Deželni odbor nima zdaj povoda se z Vami zopet spuščati v pogajanja glede nakupa Vaših vodopravnih koncesij in smatra to zadevo zsf definitivno končano.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljanski občinski svet.
V	L j u b 1J a n i, 17. sept. 1913. r,
Župan dr. Tavčar otvarja ob 6. popoldne jaivno sejo.
Finančnega odseka poročili.
Poročevalec obč. svet. Likozar: Ker izkazuje letošnji proračun 225.868 K primanjkljaja, je nasvetovalo mestno knjigovodstvo, da bi se v pokritje primanjkljaja zvišale mestne doklade na neposredne davke od 35 na 50 odstotkov. Temu predlogu občinski svet ni pritrdil, pač pa Je naročil finančnemu odseku, da poišče drug vir dohodkov. Finančni odsek predlaga, da se s 1. januarjem 1914 zviša odstotna mera pri go-staščini in s tem deloma pokrije deficit. Finančni odsek je pregledal odstotno mero pri gosta ščini od 34 avstrijskih mest in našel, da ima Ljubljana od teh mest najnižjo odstotno mero. Ljubljansko prebivalstvo plačuje nekaj nad 4 miljone kron najemščine; če sprejme občinski svet predlagano povišanje odstotne mere pri gostaščini, tedaj dobi približno 120 do 130 tisoč kron novih dohodkov. Finančni odsek predlaga nastopno diferenciranje pri odmeri gostaščine:
stanovanjske najemščine do 100 K bo proste gostaščine od 100-200 K po 2°/o , 200-500 , „ 4 fo „ 500-1000 K po 5 % doHlej 4% „1000-1400 „	„ 8°/„	.	40/0
„1400-2000 „	„12 0/0	„	4 0/o
„2000 K dalje „ 20 »/o	0	10	»/o
Občinski svetnik Pammer dvomi, da bi bili s tem predlogom zadovoljni ljubljanski davkoplačevalci in tudi dvomi, da bi dobil predlog, če postane zakon, sankcijo. Diferenciranje se mu zdi neprimerno in predlaga, da naj znaša pri najemščini
od 1000 do 1400 K po 6 °/o „	1400	„ 2400 . ,	8 •/,
.	2400 K dalje „	9 »/o.
Neprimerno in graje vredno je tudi to — pravi govornik — da prihaja finančni odsek s tako važnim predlogom kar nenadoma pred občinski odbor, ne da bi bil imel ta prej priliko natančnejše preštudirati to važno zadevo.
Župan pravi na to, da je izročil ta predlog finančnemu odseku že 8. maja in je imel torej odsek dovolj časa, da prouči ta davek.
Obč. svetnik sodrug E. Kristan: Popolnoma sern prepričan, da se s samo demagogijo, ki bi šla za tem, da se ovira vsako otvarjanje novih virov, ne more voditi uspešno občinsko gospodarstvo. Predlog finančnega odseka in zlasti diferenciranje odstotne mere pri gosta-šičini je sam na sebi zelo simpatičen. Obžalujem le to, da prihajamo pred tako važne stvari popolnoma nepripravljeni. Rad verujem, da je g. župan izročil zadevo že 8. maja. finančnemu odseku, ali do včerajšnjega dneva ni nihče vedel nič natančnejšega o podrobnosti predloga. Zadeva je pa tako važna in se tiče vsega prebivalstva, da bi moralo o tem ljubljansko prebivalstvo že mnogo prej izvedeti. Seje finančnega odseka naj bi bile za občinske svetovalce javne, potem ne bi prihajali popolnoma nepripravljeni. Kar se stvari same tiče, jg povišanje dohodkov za mestno občino neobliodno potrebno. ker občina s svojimi dosedanjimi dohodki ne more izvrševati velikih in važnih socialnih nalog. Ako bi bil o vsej zadevi boljše informiran, bi nemara glasoval za predlog finančnega odseka, z ozirom na to pa, da nisem doolj informiran, ne morem glasovati zanj.
Podžupan dr. Triller: Opozicija hoče navaliti vso odgovornost za povišanje gostaščine na večino te zbornice. Tega jej sicer ne zamerim, omeniti pa moram, da ie nastal deficit vsled iniciativnih predlogov opozicije. Ugovor, da ni bilo dovolj časa za preštudiranje predloga, ni na mestu, ker se je že pri proračunski debati govorilo o povišanju gostaščine in je imel vsak član opozicije dovolj časa, da preštudira predlog. Ker je deželni zbor sedaj sklican, ki mora pritrditi temu predlogu, če hočemo, da postane pravomočen in ker je negotovo, če bo zasedanje deželnega zbora v decembru, je odločalo, da prihajamo danes s tem predlogom. Za pokritje vsega deficita bo treba še drugih virov, ker s povišanjem gostaščine bo pokrita le polovica deficita. Opozicija naj pride s konkretnimi predlogami za povišanje občinskih dohodkov in vsak predlog, ki je vreden uvaževanja, nam bo dobro došel. Z diferenciranjem pri občinskih dokladah, ki naj bi zadela kapital, ne opravimo ničesar, ker vlada ne sankcionira takih zakonov. Da bi pa vlada ne sankcionirala današnjega predloga, na to ni misliti, ker je za jnestoLinc
že sankcioniran tak zakon. Odločno pa sem proti Pammerjevemu izpremenjevalnemu predlogu, s katerim hoče varovati le bogatejše najemnike, Prosim obč. svet, da sprejme predlog in s leni omogoči redno poslovanje v občinski upravi.
Obč. svetnik sodrug E. Kristan: Po izvajanjih gospoda župana in podžupana izgleda vsa stvar tako, kakor da bi uganjal človek opozicijo za kratek čas. G. podžupan je dejal, da so je že pri proračunski debati govorilo o povišanju gostaščine. Ali takrat je poročevalec Miloh-noja le mimogrede omenil to povišanje in diferenciranje in od takrat do danes ni nihče več govoril o tem. Taki predlogi se izdelajo vendar na podlagi gotovega materiala, o katerem pa nima večina obč. sveta nobenega pojma. Danes pa prihaja finančni odsek enostavno s predlogom. Nimam prav nič proti temu, da se iščejo novi viri in nikdar nisem bil na stališču, da se uganja sistem varčevanja. Ne moreni pa glasovati z mirno vestjo o stvari, o kateri nisem dovolj poučen. Nekje mora biti krivda, da se je stvar tako zavlekla.
Poročevalec obč. svetnik g. Likozar pripo roča na to. da nai sprejme obč. svet predlog fi nančnega odseka.
Pri podrobnem glasovanju o vsaki postavki posebej, sprejme obč. odbor z večino glasov predlog finančnega odseka.
Obč. svetnik Smole poroča nato o dopisu magistrata na finančni odsek glede dovolitve nagrade za revizijo psov. Finančni odsek predlaga 100 K nagrade uslužbencem, ki so sodelovali pri reviziji. — Sprejeto.
Stavbnega odseka poročili:
Poročevalec obč. svetnik Pammer poroča
o	prizivu tovarnarja Pollaka proti odloku magistrata glede odvajanja odpadnih voda iz njegove tovarne v zbiralni kanal in predlaga, da se ne ugodi rekurzu. — Sprejeto.
Prizivu Roze Rohrmannove proti odloku mestnega migistrata glede zapiranja Strojarske steze, naj ugodi obč. svet na predlog stavbnega odseka v toliko, da se napravijo v Strojarski stezi vrata, ki jih mora Rohrmannova zapirati ob poletnem času ob devetih zvečer, po zimi ob šestih, odpirati pa poleti in pozimi ob 6. zjutraj in se ji obenem naroča, da ne sme zastavljati ulice v nočnem času. Predlog sprejme občinski svet.
Šolskega odseka poročili:
Poročevalec obč. svetnik Dimnik: Na tajni seji 17. oktobra 1912 je sklenil občinski odbori dajati ljudskošolskim učiteljem z meščanskimi izpitom, ki delujejo na ljubljanskih ljudskih šolah po 200 K letne nagrade. Za to nagrado je prosil tudi okr. šolki nadzornik Gaberšek. Magistrat je zavrnil njegovo prošnjo, nakar se je pritožil Gaberšek na deželni odbor, ki je ugodji njegovi prošnji in mu ie moral magistrat izplačati nagrado, čeprav je Gabršek že več let nai dopustu kot okr. šolski nadzornik in ne poučuj? na nobeni ljubljanski ljudski šoli. Da ne bo vi prihodnje nihče več prosil za nagrado, ki ne poučuje na ljubljanskih ljudskih šolah, predlaga odsek glede podelitve nagrad: od podelitve nagrade so izvzeti oni ljudskošolski učitelji, ki so sploh na dopustu, izvzemši če imajo dopust vsled bolezni.
Občinski svetnik dr. Zajec predlaga, da naj obvelja prvotni sklep. Pri glasovanju sprejme obč. odbor odsekov predlog.
Predsedstvo prevzame podžupan dr. Triller.
Obč. svetnik Dimnik poroča o prošnji vodstva IV. mestne deške ljudske Šole. Vodstvo ni porabilo 60 K za letno poročilo, ker ni izdalo poročila in prosi, če sme nakupiti za ta znesek zgodovinske slike m slike slavnih mož. Odsek predlaga, da se ugodi prošnji. — Sprejeto.
Policijskega odseka poročilo.
Poročevalec obč. svetnik Pippenbacher: Kavarnarju Krapešu je dovolil mestni magistrat začasno znižanie občinske pristojbine za prirejanje koncertov od 4 na 2 K. Enako prošnjo je pozneje vložil tudi kavarnar Mihobč (Central), kateri magistrat ni ugodil in je obenem preklical tudi Krapešu znižanje. Kavarnar Krapeš prosi sedaj, da se mu zopet zniža pristojbina na 2 K. Odsek predlaga, da se zniža do preklica kavar-i narjema Krapešu in Miboliču pristojbina na 2 K: s tem pogojem, da prirejata koncerte le v kavarniških prostorih.
CbOvSfnik 'dr. ZžfS^TOUSgaT WSS Jcurz zavrne. Občinski sivet sprejme predlog
'odseka.
Poročili direktorija mestnega vodovoda.
Poročevalec obČ. svetnik Relsner poroča
o	načrtu pogodbe za zgradbo vodovoda in oddaje vode občini Moste, Ljubljanska občina bo oddajala občini Moste vodo po 24 vin. za kubični meter s pogojem, da ne sme občina Moste oddajati vode pod to ceno. če pa zviša ceno, io mora enakomerno zvišati za vse prebivalstvo. Pogodba velja 30 let cd dneva ratifikacije. Načrt predloži ljubljanska občina deželnemu odboru in občini Moste., Obč. svet odobri načrt.
Posestnik Steinmetz prosi za odpis večje porabe vode. Direktorij predlaga, da se mu odpiše 17.67 K — Sprejeto.
Samostalnl predlog občinskega svetnika Jegliča glede podelitve meščanstva mestnim učiteljem, ki delujelo po 25 let na mestnih šolali odkaže podžupan personalnemu in pravnemu odseku.
Obč, svetnik sodrug E. Kristan želi pojas-
HPnfflrwei»*V2gFaHrriJB'To1ftW V TlffTavfit
mestne hranilnice. Bivša obč. svetnika gg. Mi-Lohnoja in Štembov sta bila oba člana uprav* riega odbora, na včerajšnji seji pa je izvolil obč. svet le enega člana v upravni odbor. G. podžu-pan pojasnjuje, da mora biti po pravilih v upravnem odboru mestne hranilnice 10 občinskih odbornikov in 10 zastopnikov iz meščanstva. Doslej pa je bilo 11 obč. odbornikom v upravnem odboru in ie bil g. Milohnoja tudi zastopnik meščanstva. Z izstopom obeh gospodov iz ljubljanskega občinskega sveta je ostalo v upravnem odboru 9 zastopnikov občine in zato ie izvolil obč. svet le enega zastopnika. Sodrug E. Kristan izjavi, da bo o tej zadevi interpeliral na prihodnji tajni seji.
Obč. svetnik dr. Zajec opozarja na skrajno nesnago, ki je v nekaterih javnih straniščih in prosi, da magistrat ukrene vse potrebno, da bodo stranišča snažna.
Ob pol osmih zvečer zaključuje podžupan javno sejo.
Dnevne beležke.
Deželno zastopstvo ima nocoj točno ob osmih sejo v društvenih prostorih.
— Generalna stavka v političnem boju. Kakor nam poročalo iz Jene. je zbor nemške socialne demokracije z ogromno večino sprejel resolucijo.o splošni stavki, ki io ie bilo predlagalo strankino vodstvo. Obširno poročilo o tem zborovanju še objavimo, čim nam dopusti prostor. Za danes navajamo resolucijo, ki je bila sprejeta. Ta se glasi: Po sklepu strankinega zbora leta 1905.. ki je bil potrjen na zboru v Mannheimu 1906., je smatrati najobsežnejšo porabo splošne stavke kot eno najbolj učinkujočih sredstev, ne le za odbijanje napadov na obstoječe ljudske pravice, ampak tudi za osvo-jevanje novih ljudskih pravic. Osvojitev splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za vsa zastopstva je predpogoj osvobojevalnega boja proletariata. Volilna pravica treh razredov jemlje neposestnim slojem praivico. ali ovira jih tudi v Vsem stremljenju po zboljšanju življenja: najhujšim sovražnikom strokovnega dela in socialnega napredka, kasti junkerjev daje gospod-stvo v postavodaji. Zato poziva strankin zbor brezpravne množice, da napno v boju zoper razredno volilno pravico vse sile. da se more ta boj brez prevelikih žrtev dovesti do zmage. Medtem ko odklanja strankin zbor generalno stavko kot nezmotljivo in vsak čas učinkujoče sredstvo za odstranitev socialnega zla v anarhističnem zmislu. izreka obenem prepričanje, 'da mora delavstvo zastaviti za osvojitev politične enakopravnosti vso svojo moč. Politično generalno stavko more le ob popolni slogi vseh organov delavskega gibanja voditi razredno zavedne, za zadnje cilje socializma navdušene in na vsako žrtev pripravljene množice. Strankin zbor nalaga torej vsem sodrtigom dolžnost, da neumorno delujejo za izpopolnitev politične in strokovne organizacije.« — Resolucija ie popolnoma pravilna, kajti najprej mora biti armada, poteni je lehko boj. ne pa narobe. Organizacija le prvo za delavstvo.
— Naši prijatelji Albanci imajo v Valoni svojo provizorično vlado, v kateri so zastopani vsi mogoči resori; tako imajo n. pr. poštnega in železniškega ministra, četudi nimajo v deželi ne šol ne železnic. Dotični gospodje se tolažijo, ces da je naslov s plačo več vreden kakor delo brez ptače. Kljub temu ima visoka vlada bolečine; v Valoni se namreč malokdo briga zanjo, izven Valone pa nihče ne — razun seveda Dunaja in Rima. Vlada, ki nima kal vladati, je pa pravzaprav precej klavrna. Dolgo ti torej že foji po glavi, kako bi dosegla tudi doma kaj Ugleda. V ta namen ie pred kratkim njen podpredsednik Prenk Bib Doda z opatom monsi-hjorjem Dočijem sklical v L ješ shod. ki je bil eamišljen kot velika manifestacija za vlado, jvelik ie bil res. Udeležilo se ga ie okrog 2000 Albancev, med njimi tudi škofa iz Kelmetiia in Sape. Alj manifestacija za vlado to ni bila. Ko Je Prenk Bib Doda vprašaj zborovalce, če priznavajo vlado v Valoni. se je namreč dvignil ,tak vihar, da ie prevzvišeni govornik hipoma obmolknil. Rodovi Matja, Maljsori, Zadrima in Puka so silovesno izjavili, da so solidarni s fckadrskimi voditelji in da z njimi vred ne priznavajo valonske vlade. Ker je po starodavni srbanaški šegi prinesel vsak zborovalec kar cel
arzenal orožja s seboj, ie le malo manjkalo, da se ni shod izpremenil v krvavo bitko. Nasprotja med pristaši valonske vlade in skadrskih voditeljev so bruhala z vulkanično silo na dan in Prenk Bib Doda ie moral naposled v pravem\ pomenu besede zbežati. Berchtold je lahko vesel svoje ljubljene Albanije, mi pa ponosni, da nosi naš denar take sadove.
— O eksekuciji delavcev. Sedanje zakonske določbe dovoljujejo, da smejo oblasti zarubiti za plačanje davkov in javnih davščin polovico mezde delavcev. Z Dunaja poročajo sedaj, da je finančno ministrstvo sodnijam in drugim_ uradom naročilo, da naj tega zakona v bodoče ne upoštevajo v polnem obsegu pri izterjatvi direktnih davkov, pristojbin in vojaških taks. marveč da naj se predlog na zarubljenje že v naprej omeji na odtrganje naveč eno desetino tedenske mezde. V posebnih, uvaževanja vrednih slučajih, če ima dotični mnogo otrok, v slu--čaju bolezni, ali če ima prav majhen tedenski zaslužek, naj se pa sploh ne izvrši rubežen.
— Moč denarja. Nenavaden zločin, ki ga je povzročila gola, ostudna pohlepnost po denarju, poročajo iz Slobocije na Rumunskem. Tainošnji občinski zdravnik dr. Sku!y Je zastrupil neko ženo samo za to, da je lahko naznanil oblasti slučaj kolere in da dobi doklade, namenjene zdravnikom, ki delujejo v okuženih krajih.
—	Nesreča pri streljanju. V Brucku ob Litvi imajo armadno strelsko šolo. torej vedno veliko streljanja. Zato bi človek mislil, da so v vseh rečeh, ki se tičejo te človekoljubne umetnosti posebno izurjeni. Na vojni se strelja navadno zato. da se ubijajo ljudje, seveda če se zadenejo. V miru pa stvar navadno ni tako okrutna, ampak ie dovoli, če se napravijo luknje v tarče. V torek pa je bilo to poučno vojskovanje malo hujše. Namesto papirja ie bil zadet živ človek, tako da je hipoma obležal. Ubila ga ie krogla strojne puške, torej posebno modernega sredstva za odpravljanje na drugi svet. Poročilo o tem dogodku pravi: »Vpokojeni železniški uradnik Vincenc Lohr ie šel s svojim osemletnim vnukom Oskarjem na izprehod ter je prišel v Harrachove vrtove, ki so sicer pri ostrem streljanju vedno zaprti. Lolira je zadela krogla iz strojne puške, pa se je ves krvav zgrudil in bil takoj mrtev. Vnuk je kričeč zbežal in obvestil sorodnike. Pozneje so dognali, da prostor, kjer se je primeril tragični dogodek, ni bil zaprt. Blizu točke, kjer je bil zadet Lohr. le neka ženska delala na polju, in pripoveduje, da ie mnogo krogel udarilo tam v zemljo.« Torej je še sreča, da je bil zadet le en človek: iehko bi bilo ubilo kar tri. Da ie treba za militarizem plačevati ogromne davke, bi bilo pravzaprav že dovolj. Da bi se plačeval s krvjo državljanov.-je vendar malo preveč. Jasno ie. da varnostni ukrepi v tem slučaju niso bili zadostni. kajti če bi bili zadostni, ne bi bili mogli ljudje priti tja. kamor lete krogle.
— Čigav je Lajh? V današnji številki objavljamo začetek članka, ki ga ie spisal gospod Tomo Pvšlar o svojih bojih s kranjskim deželnim odborom in z raznimj konkurenti. Dobro ie znano, da gospod Pavšlar ni naš pristaš. Objavljamo Pa njegov spis zaradi tega. ker je v stiski in ker potrebuje prostora za svoj boj. zlasti pa še zaradi tega. ker presega zadeva na mnogih mestih njegove privatne in posega v riir-T •• ~iirgxm'.r.r3:-jiii.Br--.rjgr-aM ± ■	-	~	—
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef LaJchter.
(Dalje.)
I Jenšovskv je zvonil.
»Kolega Capek izpregovori o pomenu narodnosti in o škodljivosti tujih smeri,« je naznanjal. Nato je precej predstavil zborovalcem Capka, kateri je stopil na prizorišče. Bil je golobrad študent, mirnega, inteligentnega obličja. Z oči mu je zrla boječnost in njegovo vedenje Je bilo tudi boječe.
Capek je začel svoje predavanje malo v zadregi. Brišoč si z belo rutico čelo in roke ter ;napivsi se vode. ie nagovoril zborovalce, pro-jS©č, naj mu bode dovoljeno začeti nekoliko metaforično. Io je dejal zelo slabotno, sploh Je igovoril jako slabotno, ta'ko da sc ]e po dvorani tfelo klicati »pst!«, da bi se nemir polegel. Po-'tem se je slišalo, kaj je pravil Čapek.
»Ko je pred sto leti.« je začel, »po vsej Evropi zavel svež vetrič narodnostnega gibanja, so se i na češkem pojavili angelji varuhi s trobentami v oblakih in s fanfarami vzbujali narod jk življenju. In uspani, stiskani narod se je pro-jbujal, vstajal in našel zopet svojo domovino. (Toda našel jo"je izmučeno, nesrečno, našel jo je
v	okovih. Kjer je bilo nekdaj rodovitno, sočnato (polje. Je zagledal ledine, zarasle s tujinsko ljubko. Na njih ni raslo čisto žito. Tožno sedanjost ie imel. bodočnost so mu zakrivali oblaki, le slavni daljna minulost je bila krasna. Tam v tl minulosti so živeli junaki polni slave. tam...
takrat ie bila domovina srečna in velika.
In tako je narod, ki se je hotel radovati nad jnitrom novega dne in je okrog sebe videl žalostna polja in nad seboj oblake, začel se zatekati v preteklost in ustvaril kult nekdanjih, boljših časov.
Na Češkem je nastalo novo. ginljivo, idilično naboženstvo. Sredi z ljuliko porastlih polj je bil postavljen oltar in na njem je stala idealno krasna, vznešena postava domovine, obdana z žarno gloriolo minole slave. Toda s potez nebeškega obličja je zrlo trpljenje in roke nebc-ščanske so bile vklenjene v okove.
»Narod, narod moj, kako srečna, kako slavna sem bila nekdaj in glej. kako sem sedaj zmu-čenal« To je narod videl, to je čital na njenem ginljivo krasnem obličju, to je čul proseče klicati iz njenih prs.
In zdecimiran, zatiran je padel plakaje na stopnjice pred oltarjem ter pomilovali ubogo mučenico. Spenjal, iztezal je roke k nji, da bi z neskončno ljubeznijo razvedril obupne nje poteze.«
Tu je Čapek obmolknil in v dvorani so se jeli radovedno spogledovati drug drugega.
»Da,« je potem nadaljeval, upiraje plašne oči svoje v stran, kjer je stal Soumar. »vi, kateri imate na ustnicah samo posmeh za vse idilično, kar je bilo in minilo, vi bi morali vsaj spoznati in razumeti edino to tolažbo, katera je ostala narodu, to veliko njegovo ljubezen. Morali bi razumeti to bol zatiranega ljudstva, videčega polje, zaraslo s plevelom. Kako dolgo bo trajalo, preden bo ljulika poruvana in ali bo sploh izruvana? Kako dogo bo trajalo, preden se bodo zopet svetila v rodovitnosti, čreden se bo na
jrvtfg ’TffflTOsr aWP'' iywwwrTTHasamHn^
električnimi napravami, torej * delom, ki se tiče vse dežele ln ki le tembolj potrebna, da se osveti od vseh strani, Čimbolt lo Izkuša deželni odbor zaviti v najgostejšo temo. Gospod Pavšlar ima pri tem opraviti tudi i drugimi osebami. Nam seveda ni mogoče, da bi kontrolirali njegova izvajanja, ter ne moremo vedeti, če ima v vsem prav ali ne. Odgovornost za svoje trditve nosi kajpada sam. AH če zapirajo človeku, ki je v takem obupnem boju. vrata povsod. se nam zdi primerno, da mu omogočimo, da razloži svoie križe. Kajti časopisje ima naloge. ki segajo preko osebnih ozirov, in kolikor nam ie mogoče, hočemo takim nalogam služiti.
— Pobegel magistratu! uradnik. 9. septembra je izginili iz Ljubljane magistratni uradnik Jurko Javernik, ki je bil sprejet v mestno službo in sicer najprej k policiji šele pred nekaj leti. Javernik ni prosil za dopust. V Ljubljani je zapustil družino in jako mnogo dolgov. Javernik je delal zelo prebrisano in je ujel precej ljudi, da so mu posodili denar. Nekega posestnika je ukanil, da mu je podpisal kar 4000 K. Dasi ves zadolžen, je postal celo hišni posestnik. Kupil je hišo za realko, v Soteski m lastnico pri tem nakupu oškodoval za 1200 K. Prejšnja lastnica hiše je vložila že tožbo še preden je Javernik izginil in bo obravnava te dni, a škodo bo vseeno imela precej znatno. 1 udi druge ljudi je Javernik pregovoril, da so mu dali ali podpisali po 200 in 300 kron. Poizkusil je nadalje tudi pri nekem velikem zavodu izposlovati si znatno posojilo. To posojilo mu je^bilo že dovoljeno. izpolniti ie bilo treba samo še neke formalnosti glede zaznambe na plačo, toda Javer-niku so bila tla postala že tako vroča, da ni čakal. Mudilo se mu je. najbrž še vsled tega, ker je bila proti njemu vložena ovadba, da je nekemu dekletu hotel silo storiti. Sodi se. da se je Javernik obrniti na hrvaško stran. Ženo in otroke je zapustil brez vseh sredstev. Med mestnimi stražniki ni bil Javernik nič kaj priljubljen, dasi so se tudi nekateri izmed njih daji zapeljati, da so mu posodili denar. Mestni magistrat objavlja danes poziv, da se mora Jurko Javernik nemudoma vrniti v urad, sicer izgubi po preteku štirih tednov službo.
— Na tajni seji obč. sveta ljubljanskega sta bila šolska zdravnika dr. Demšar in dr. Rus imenovana za definitivna mestna zdravnika. Pri mestni hranilnici so bili imenovani za podtajnika dr. Černe, za oficiala od 1. junija g. Rode, za praktikanta od 1. oktobra pomožna uradnika Bukovnik in Šterlekar. Oficialu Hitru šteje njegov avanzma od L maja. Razun tega^ so se rešile nekatere osebne zadeve in prošnje za koncesije.
— Umrl ie včeraj ob štirih zjutraj g. Leopold Zore, posestnik v Kamniku in oče našega strokovnega tajnika sodruga Viktorja Zoreta. Pogreb bo jutri popoldne na Jesenicah. Sodru-gu Zoretu izrekamo iskreno sožalje.
— Dijaški deklamacijski večer priredita v soboto dne 20. t. m. ob pol osmih zvečer v dvorani Mestnega doma gg. Milan Skrbinšek m Josip Šest. Na programu so deloma točke prvega deklamacijskega večera, deloma nove pesnitve. Dve prednaša tudi g. Ferdo Trampuž. Vstopnina je z ozirom na to.^da je ta večer namenjen dijaštvu, mala: sedeži prve vrste 80 v, sedeži druge vrste 60 vin., stojišče 40 vin. — Vstopnice se bodo dobile v predprodaji v tiafiKi gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— Vsedijaški podporni odbor prosi ljubljansko prebivalstvo, da bi blagovolilo dati na razpolago enkratno brezplačno prenočišče od 27. na 28. t. m. za dijake, ki se udeleže socialne konference. Stanovanja naj sc javljajo tajniku O. V, P. O. med. Stanku Velkavrhu, Sv. Petra
nasip 21. II.	...	...
— Šišenska lokalna orgamzacua priredi v soboto 4. oktobra v gostilniških prostorih »pn Anžoku« v Sp. Šiški vinsko trgatev z razno-vrstnim sporedom. Priprave so v teku in kakor kažejo, ne bo letošnja trgatev zaostajala za lansko. Vse sodružice in sodruge že sedaj opozarjamo na to priredbo ter jih vabimo, da se je udeleže.	w	...	,	v.
— Tatvina na trgu. Gospe Manji Mulacko-
vi	Je pred dnevi na trgu nekdo ukradel iz ročne torbice zlat ščipalnik, vreden 25 K. 1 at je se neznan.
— V mestni klavnici so zaklali od 31. avgusta do 7. septembra 63 volov, 3 bike, 11 krav,
173 prašičev, 208 telet, 53 koštrunov in 2 kozlp ča; vpeljali so 713 kg mesa, 4 prašiče in 14 telet.
— Smrtna nezgoda na železniškem tiru. li
Radovljice poročajo: V noči dne 18. septembra so našli povoženega na železniški progi pod ra. dovljiškim pokopališčem mJadega, boljše oblečenega moža z dežnikom poleg sebe. Železniški stroj mu je zmečkal polovico glave. Delavec ga je našel mrtvega na progi. Kako se ie nesreča zgodila, ni jasno. Domnevajo, da je morda tamkaj, kjer vlak počasi vozi, čakal na vlak, ki po 10. uri vozi proti Ljubljani, ali morda samo na stroj, ki tudi nekako ob tem času gre proti Podnartu in je mislil skočiti na vlak, pri tem pa se je ponesrečil. Na kraj nesreče došla komisija je našla pri njem vojaško zglasnico. iz katero 1® yazvidno, da je ponesrečenec Franc Justm, 30 let star in doma iz Besnice pri Kranju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v Radovljici.
Idrija.
— Košara za porodnice. Idrijski župan sodrug Štravs je stavil na občinski seji dne 14. septembra važen predlog, ki bo zlasti v prid delavskim družinam v Idriji. Predlog se glasi: Košare za porodnice. Občina nabavi dve košari za porodnice po vzorcu nemških društev za podezelno blagotvorno oskrbo. Košare so zelo Potrebne, ker je splošno znano, da manjkajo pri revnejših slojih prebivalstva najpotrebnejše priprave ob času poroda. Posledica tega je, da mati in otrok zbolita, celo umrjeta. Zlasti primanjkujejo najpotrebnejše priprave za perilo. Košara obsega: a) untesilije: vložke iz kavčuka, katere ena se porabi za kopel; prir
potrebo; skleda za umivanje; dve kli-stirni brizgalni, ena za mater, druga za otroka; toplomer; dva vzglavnika iz prosenih plev; b) perilo, rjuhe, brisalke, srajce za mater, za otroka. plenice: c) končno vse, kar potrebujejo babice; zlasti aparat za sterilizacijo mleka, če
doii- Košara vel*a Približno 250 do 300 K. Obenem bi bilo zelo koristno, da se nabavi potrebno perilo za otroka in mater, ki naj se oddaja po lastni ceni. Košara naj bo last občine, oskrbuje naj jo po zdravniku priporo-, cana babica, ki mora tudi skrbeti, da je košara po vsaki rabi indesanficirana in da je vsebina košare vedno popolna in v redu. Košara se oddaja proti mah odškodnini, v posebnih slučajih zastonj in sicer brez razlike zakonskim in nezakonskim materam. Odškodnina služi v to. da' se pokrijejo desinficijski stroški \n potrebne do-polmtve košare. Erar se naprosi, da prispeva polovico stroškov za nabavo. S košaro se dobe tudi navodila, ki obsegajo vse, kar mora vedeti mati za svojo oskrbo v tem času in za oskrbo otroka. Predlog je sodrug Štravs utemelji ? tem, da je po natančni informaciji od sit&uv okrožnega zdravnika dr. Zižeka taka nabav«! za,(Jn]0 špecijelnega pomena, ker med revnejšimi m tudi premožnejšimi materami res dostikrat ob porodu kaj vzeti v roke in dela zdravniku preglavice. S tem sklepom je storjen
politikeCtl ak V Pdd Socialue občinskff
,i ii„7T Saml°l,nor vpokoieneKa rudarja. V ponedeljek popoldne so našli v Idriji obešenega 61-letnega vpokojenega rudarja Franca Kanduča. Po zdravniški izjavi si je končal Kanduč življenje v hipni blaznosti.
 ---'IH	lil	l|	11^^*-“
Danes do pondeljka
Benečanske sanje.
J*?-0 ;,xIdfL .Moderna socialna drama, trije deli. Učinkovistost kakor »Otrok Pariza«. » tudi na popolnoma drugem polju, ravnotako pre-tresujoče m krasno igrano, krasne scenerije Benetk, Pariza, Milana. Predstave ob 3 4. in P°'> 6.. 7. in pol. 9. Za šolsko mladino primerno- 1° vinarjev poviška.
Goriško.
— Pevski odsek »Vzajemnosti« v Nabre* žinl vabi vse člane in članice, ki se zanimajo za pevski zbor, na prvo pevsko vajo, ki bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 2. popoldne v prostorih strokovne organizacije klesarjev. Isti dan i® tudi vpisovanje novih članov. Priporočamo delavstvu. da se z vso vnetno poprime tega dela in omenjamo, da je to prvi delavski pevski zbor y Nabrežini.
njih zasvetilo zopet češko žito. To je muuio narod. In bilo je težko delo, katerega se je lotu. Šel je in pulil ljuliko, ter kosec za koscem po-seval češko žito. In nikar se ne čudite, ce se je oziral na oltar, če se ie zatekal k njegovim stop-njicatn, da bi se ozrl na izmučeni obiaz m z‘l|[10 glortolo, da bi se jiokrepčal v ljubezni in delu, Ne čudite se, če je včasih tudi tožil m plakal, zakaj minulost ni sedanjost; ne čudite se, če si ie želel, da bi Okove, s katerimi je jnla Domovina uklenjena. odpadle in da bi iz egmla svobodne, proste roke, bila srečna in blagoslovila narod. Samo tisti, ki nima čuta, se more
čuditi!«	. . t,
»Izborno!« je zagrmelo po dvorani in roke so zaploskale. »Izborno!« se je razlegalo o zadaj. Jenšovsky se je na odru sklonil h Kabesu šepetaje: »Imenitno jim piha na dušo.« m ku-beš je prikimal ter se toplo smehljal. Dvorak je tudi zelo ploskal in klical »izborno«, misleč v duhu, češ. kakšna zanosna pesem bi se da.a izčarovati iz prispodob, katerih se je posluževal Capek. In Čapek je bil rdeč m nadaljeval
Z V1KaSrodn]fiSobožen. Ime) ie i starodavne pergamene, kateri so razvnemali prsa njegova s pobožnim ponosom. Pergamene je naredil za svoje sveto pismo, za dedščino preteklosti bodočim generacijam. In tu se je zgodilo, cesar se ni nadejal nihče. Eden izmed lastnih duhovnikov pride nekega dne pred oltgr, pride s prepevajočim duhovnikom - tovarišem, jemlje jim iz rok svete pergamene, kličoč, da niso prave Vede, ampak delo prepobožnega človeka, kateri se Je izdajal za Mojzesa z desetimi zapovso-mi. dasi je deset zapovedi *am dal naroau.
Kal Je sledilo, mi ni treba popisovati. ZgO; dilo se je, kar bi se ne bilo nikoli smelo zgoditi. S tem dejanjem, katero je storil oni duhovnik, ki je prišel uničiti svete Vede, je bil omajan temelj našega naroda. Takrat se je prvič strup dvomljivosti zaril v njegove žilice rn tod ie današnji izvir neke stranke in nje narodne mlačnosti.«
Obmolknil je in znova se je odzvalo P° dvorani ploskanje in znova se je oglašalo od vseh strani »izborno!«
LVI.
Ivan se je ironično smehljal, izzivajoče se oziral po klopeh, kjer so ploskali. Njegove oči so se lesketale, zdelo se je, da Je nestrpen, da' jedva čaka, da bo tudi sam dobil besedo. V roki je imel zapisnik kakor Soumar, oba sta si zapisovala opazke.
Čapek je potem razvijal svoj govor dalje. Dolgo je govoril, kakšna je bila ona čarovna paličica, katera je češko ljudstvo vzdramila iz dvestoletnega spanja — in čemu bi torej to paličico zametali, ko je imela tako blagodarno moč, zakai ne bi videli le v narodnem čuvstva vsega in vsega? »Da, češkemu narodu je to čuvstvo vse in bi mu vedno moralo biti vse. Glava Je postranska — toda srce ... to je trebu povdarjati! Naj se prerešeta katerakoli stran zgodovine, vedno je bilo čuvstvo, katero jff narod storilo velikim. In če ie že češka polnosi; čuvstva in ne slaba mlačnost brez ljubezni. Seveda niti tak shod, kakor je današnji, ne srna biti samo prazna zabava in samo slavnost, todal podcenjevati ,v«ako navdušenje — to ni prav.«
, Dalje.)
demokratične stranke v Trstu, vabi vse sodrusre n*
strankino zborovanje
I	ki bo v nedeljo 21. t. m. ob pol 5. popoldne v
I	vali dvorani »Delavskega doma«, ulica Madon-nina 15.
Z ozirom na dogodke, ki so se izvršili in
I	ca obilno delo, ki se pravkar nalaga stranki, je dnevni red tega strankinega zborovanja izredno važen. Zato poživljamo vse mestne in okoli-Kanske sodruge. da se ga udeleže v velikem Itevilu. Zlasti naj bodo zastopane vse naše raznovrstne mestne in okoličanske organizacije. Vsak sodrug naj se pri vstopu izkaže s strankino izkaznico. Kdor ne bo imel izkaznice s se-ioj. mu bo tajnik političnega odbora napravil [josebno vstopnico.
Zadnje vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunal, 18. Iz krogov nemško nacionalnih poslancev poroča »Deutsche Korr.«: Državni zbor bo zanesljivo sklican okrog 15. oktobra. Na dnevnem redu je v prvi vrsti drugo čitanje malega finančnega načrta, ki se ima nadaljevati. Treba pa bo prekinili razpravo, da bo mogoče Prvo čitanje proračunskega provlzorija. Potem se bo nadaljevala razprava finančnega načrta. Kratek čas pred božičem bo drugo in tretje či-tanje proračunskega provizorija.. Računajo s tem, da bo finančni načrt tekom januarja rešen, in da dobe potem tudi tisti deželni zbori časa za zborovanje, ki niso mogli zborovati doslej, S pomočjo odkazov iz finančnega načrta bi tedaj ležehii zbori lehko izvršili regulacijo učiteljskih oiač
' KOMISARIAT BREZ DENARJA.
Praga, 18. Na včerajšnji seji upravne komisije je bilo poročano, da znašajo dohodki iz doklade na pivo šele 60.000 kron. Zaradi tega je taorala dati državna uprava komisiji meseca avgusta 1,200.000 K, zdaj pa še pol miljona kron predujma Do konca leta upajo, da prinese doklada na pivo deset miljoiiov. (Blagor jim, ki lako lehko upfjo.)
ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVA.
Praga, 18. »Narodni Politika« javlja, da hoče vlada v najbližjem času aktivno poseči v češko - nemška spravna pogajanja. Konference bodo na Dunaju pod predsedništvom ministrskega predsednika ter v navzočnosti ministra za notranje zadeve in namestnika kneza Thuiia ti pride 20 ali 21. t. m. na Dunaj. Vlada hoče predložiti posredovalne predloge in povabiti vse stranke, tudi socialne demokrate.
deželni zbori.
Salcburg, 18. Deželni glavar prelat Wink-ler j« včeraj otvoril saleburški deželni zbor.
KOLERA.
Dunal 18. Zdravstveni odsek notranjega ministrstva naznanja. V okraju Skole na Ga-IMkcm so dognali štiri nove slučaje kolere, in sicer v občini Oporzec dva. v občinah Tuchla in Tucholka po en slučaj. V Oporzecu Je obolela dne 14 t m. neka kmetica, dne 15. pa je umrl poldrugoletni otrok nekega krznarja. V Tuchli tedne 15- *• neka krnet!ca obo,e,a' v Tuchol-ki pa neka kmetica umrla .
Budimpešta, 18. Pri ministrstvu za notranje zadeve Je naznanjenih sedem novih slučajev kolere.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Inomost. 18. Nek saksonski tovarnar se je vozil s svojim avtomobilom po dolomitni cesti proti dolini Adiže. Spotoma se je na stroju ne-kai polomilo, zavora je odpovedala in avto je 'zdrčal v divjem tempu navzdol. Prijatelj lastnika tovarnar Bžislet; iz Wedaua je skočil z voza in je obležal, ter je kmalu nato umrl. Avtomobil se je zaletel v nek voz s senom m se Je 'ustavil. Ostalim potnikom se ni nič zgodilo.
BOLGARSKA IN TURČIJA.
Carigrad 17. Po današnji konferenci je izjavil bolgarski delegat Načevič: Sporazum v mejnem vprašaniu se še ni dosegel. Turčija zahteva Se vedno Dimotiko z vsem ozemljem. To nasprotje bo dalo še današnji seji dela. Na vprašanje če upa. da se reši Dimotika za Bolgarsko, fe Načevič odgovoril: Boiim se. da ne. Na vpra-lanje. če dela takozvano traciisko vprašanje težave, je pa dejal: Ne. Turčija odpokliče svoje Jete čim bo sklenjen mir. naša armada pa zajede Gimildžino, Dedeagač in Ksanti.
SRBIJA IN GRŠKA.
Belgrad. 11 Glede na mejo Južno od Djevdjelija je dosežen sporazum med srbsko in grško vlado. Meja drži mimo vasi Sovo.
ALBANSKE HOMATIJE.
Rim. 18. Tukajšnje vesti iz Albanije pravijo, h pripravila Esad paša revolto in da huiska prebivalstvo proti provizorični vladi, ki hoče preložiti svoj sedež v Drač. (Menda ni treba mnogo hujskanja za to.)
KOKOVCEV IN SAN GIULIANO.
Berlin. 18. »Beri. Tagebl.« poroča iz Peterburga, da pojde Kokovcev 26. t. m. v Italijo. kjer se snide z italijanskim zunaniitn mi-liJstrom di San Giulianom.
BOJI V TRIPOLITANIJI.
Rim. 17. »Agenzia Stefani« poroča Iz Ben-tjazlja z včerajšnjim dnem: Pod poveljstvom cenerala Torellija stoječe čete so davi odkorakale. da naskočijo in razprše vstaše. ki so se zbrali v znatnem številu okrog doline TeknLz. Po trdem boju so bit! vstaši prisiljeni, da so se
V	neredu umaknili v severozapadni smerj. Ge-iteral Torelll. ki ie bil v prvi vrsti, ie padel.
rra^ffcTtakTrdvfčasthikl' in 28 iftWTfile" čast? niki in 70 mož. med njimi 19 Italijanov, je ranjenih.
Bengazl. 17. Včerai ob 7. zjutraj ie odšla iz Derne karavana po vodo k studencem pri Bumansuru. Spremljal jo je oddelek pehote pod poveljništvom podčastnika. Na povratku so jo v neki soteski napadli Bedvini. Eskorta se Je branila, dokler niso prišla od bližnje postaie po-jačanja. ki so krila povratek karavane. Na italijanski strani sta dva mrtva in osein ranjenih. Izgube Bedvinov niso znane.
NESREČA V GORAH.
Curih, 17. Od sobote so tukaj pogrešali brata Kristijana in Franca Kasparia iz Pontre-sive. nekega Wilkowskega iz Samadena in gospodično Biinzli iz Celerine. Vsi so bili napravili izlet v hribe. Danes je neka ekspedicija našla vse štiri mrtve v razpoki nekega ledenika na Bernini in ie spravila truplo v dolino.
STAVKA.
Stetln. 18. Mestni delavci v luki so stopili v stavko, ker niso mestne oblasti izpolnile njih zahtev. Od 900 delavcev v treh okrajih jih stavka 600.
Koroško.
—	Skrivnostne zveri po Labodskih planinah. Urednik lovskega lista »Halali« poroča, da so sledi zveri, ki napada živino na znanih aipah. fotografirali in kažejo brez dvoma, da gre za zver mačjega plemena. Zraven velikih sledi se pa nahajajo enake manjše, iz česar sklepajo. da gre za zver ženskega spola, ki ie ušla iz kake menažerije in na prostem povila mladiče. ki se sedai pod materinim vodstvom vadi v klanju govede. Po zanesljivih poročilih drvarjev pa so na alpi tudi volkovi — vsaj enega so videli, in nekdo trdi celo. da ie videl hijeno
—	torej je na Koralpi kar cela menažerija. Včerajšnja »Tagespost« poroča, da je zverina 15. t. m. poklala na Wielu nad Eibiswaldom dve govedi, nekega bika ie pa hudo ranila, vendar se ie bik z rogovi obranil. Zverine so se preselile s Stubalpe na Koralpo. Pojavile so se tudi v občini Garanas v kraju Wilfreseh. Tu so na »Dippoldshaldi« napadle bika in ga strahovito razmesarile. Pri posestniku Hochscheucherju so raztrgale dve ovci. Kraji spadajo pod okrajno glavarstvo Deutsch-Landsberg. Planšarica na Garanas-alpi je videla dva volkova, ravnotako drvarski mojster Heinrauch. Zlezel je na drevo, da bi ga ne napadla. Priredila se je takoi gonja. Ekspedicija, prirejena od izdajatelja »Ha-laliia« in nadporočnika Zajca, je bila brez uspeha, ker se je vršila na Stubalpi. kjer pa zverin baje več ni.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zaije«.
Ti^n HfiteUska tiskarna« v Ljubljani.
40 letni uspeh,
tisoče priznanj.
Želodčna === tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
'IS'; 0. PiCCOli, Ljubljana.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „Slavlje“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira		Stanovanje
	dopol.	popol.	
Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje	_	1-3	Frančiškinska ul. št. 2, II. nadstr.
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	'/2 11	-'/tl	Dunajska cesta št. 6, pritličje
Dr. Robida lan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje	10-12	—	Mestni trg št. 3, I. nadstropje
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni	10-12	2-3	Frančiškanska ul št. 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni	10-12	5-6	Prešernova ulica št. 3, III. nadstr
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
V	’ riTdnilnT^a ' Gofenjslfsprejmem veC
rudarjev kopačev
(ITauer) v akordno delo. Ker je delo nujno se od metra boljše plača. Za stanovanje je oskrbljeno. A. SUŠNIK, Ljubljana.
Arena Narodnega doma.
Od srede 17. t m. naprej odprto vsak dan od 4. popoldne do 10. ure zvečer.
Prvikrat v JSvropi!
s== Misteriozna =
AFRIKA
obstoje6a is 100 divjih bojevnikov, plesalcev, plesalk, godcev, rokodelcev, borilcev, plesalcev z me6i itd., kakor tudi predvajanje isvirnega
orientalskega harema s poglavarjem favoritom,
trebušno plesalko Rekio, Bcnt Mohamedom, Ben Amerjcm, plesalkami narodnih plesov Aziza, Ben Mohamedovi, Kadijo, Fekirjem, Hadjo Fatma, Aby Sennem in za postrežbo določenimi zamorkami ter evnuhom Mdiamcdom Ben Dida.
VMopuina: Odrasli SO vin., otroci 10 vin.
Ravnateljstvo: Leon Czutzka.
Naročajte se na Zarjo!
V' ,JNarodni kavarni,
od danes naprej vsak večer
KONCERT
elitne dunajske damske kapele.
o To S.	"V stop prost.
Za obiskovalce koncerta prikladna zlasti restav-; racija „Zlatorog“ poleg ,,Narodne kavarne*4 $ svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi vini in' izbornim češkim pivom.
Priporoča se sl. občinstvu ter prosi za obilen poset
Fran Krapeš.
Zakaj pač
je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ?
Le zaradi svojih prednosti! krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost
Tovarniška znamka:
Kavin mlinček.
■1 trn 151/28.61?
pF* Letalni teden v Ljubljani
JLa,ttex2^CL&rxn ovem <3.roiedu. Moderno. Zrakoplovstvo z aeroplanom.	Moderno.
Z električnim obratom!	Samo	kratek	čas	vsak	dan otvorjenol
Ali ste se že vozili z aeroplanom? Pravim Vam, čudovita vožnja! Največja zabava mladim in starimi Poslužite se prilike!
Ves veliki obrat goni 25 PS prevozni Deutzerjev bensolni motor z magnet. elektr. vž^ganjem nem drž. pat. Čarobna razsvetljava (okoli 300 žarnic in ebločnic) s pneum. elektr. orglami iz tvor-niče Vilj. Bruder Sohn v Waldkircbu (Badensko).
Usojam si cenj. prebivalstvo mesta in okolice vsakega staru, m!ade in stare, najvljudneje povabiti na eno vožnjo.	Z	velespoštovanjem	lastnik
J. G. Lautermann iz Darmstadta. Vsak dan od 4. ure popoldne naprej odprto do 10. ure zvečer.
Št. 69 o. n. š.
RAZGLAS.
Na ebrtro-BRdalje^alnUi S lah v Ljubljani in sicer: na strokovnih nada-ljevalnicah za mehansko-tehniške obrti, za stavbne obrti, za umetne in oblačilne obrti, ter na splošni obrtni nadaljevalnici se prične šolsko leto 191314
v četrtek, dne 2. oktobra 1913.
Vpisavalo se bode:
a) za strokovno nadaljevalnieo mehansko-tehniških obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici;
b) za strokovno nadaljevalnieo stavbnih obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške šole na Cojzovi cesti;
c) za moški oddelek strokovne nadaljevalnice umetnih in oblačilnih obrti v v vodstveni pisarni IV. mestne deške šole Na prulah;
č) za ženski oddelek strokovne nadaljevalnice umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni mestne nemške deske ljudske šole na Erjavčevi cesti 21 (pritličje);
d) za splošno obrtno nadaljevalnieo v vodstveni pisarni III. mestne deške ljudske šole na Erjavčevi cesti 21 (II. nadstropje); puvsod v petek in soboto dne 26. in 27. septembra 1913 od 0. do 7. zveetr m pa v nedeljo dne 28. tep* tenibra 1913 od 9. do 12 dopoldne.
Sprejemali se bodo vajenci in vajenke. Vajenci in vajenke, ki vstopijo v šolo na novo, se morajo pri vpisu izkazati z odpustnicami ljudske šole; vajenci in va jenke, ki so obrtno šolo že pohajali (e), pa s svojim zadnjim izpričevalom.
V	smislu določil obrtnega reda z dne 23. februarja 1907 je vsak (a) delodajalec (delodajalka) zavezan (a), da vpiše svojega (svojo) vajenca (vajenko) v obrtno nadaljevalno šolo. Če bi tega ne storil (a), bi se ž njim (njo) postopalo kazensko, kot določa to zakon.
Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani,
dne 14. septembra 1913.
Vsled sklepa c. kr. deželnega kot konkurznega sodišča v Ljubljani z dne 5. septembra 1913, opr. št. 31013J4 se bode
trgovina Fr. Igliča
prot. trgovca v Ljubljani, Mestni trg št. 11
nadaljevala,
vsled česar se bode v konkurzno maso spadajoče blago, in sicer:
papir, zvezki, pisalno orodje, galanterijsko blago, oprava za turiste, žepni in stenski koledarji i. dr. -
na drobno razprodajalo po globoko znižanih cenah.
Dr. Fr? n Novak, odvetnik v Ljubljani
začasni upravitelj konkurzne mase.
'mm
— Potniki
v severno in Južno AMERIKO
se tok^o sedaj le po domač! •▼atrijski progi
AVSTRO AMER1KANA
Trst-ftewyork, Buenos Aires-Rte de Jaielro
Mjnoveittari brzoparaBrt > *vmm »rBalmaia, atektrifao nmi<(|«w, trezllčalai braoJavoA, n katerih J« m raškega pataSra pri^illMi, *a
dobi	domačt	Irm	s	Thi«,	aval krofe, partrija, kapaj itd.
S
e
s
E
E
S
Odhod parnikov«
v m*. Amerik« vsako soboto, v Južno Ameriko vsakih 14 M.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila dal« drage volj« brezplačno pri glavo! agenturi ra Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26.--------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1018 sklenilo, ds se Hranilne vtoge čianoa
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 90 dni do 6 nese cev se imajo računati obresti po 6 odstotkov n	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od SO dni naprej	ss
Hranilne vloge sprejema drettvo vsak dan med uradnimi mami od 8. sjntraj do IX Oopoldne tar od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni rok! so pri draftvu najprimernejši Is varnost vlog najboljSa, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vredno«. Vsak član asjfcije zanpa
svoje prihranke svojemu zavoda.
Načelstvo.
Družinski kruh
Iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
S \
m
■
■
je najboljši in najcenejši. £ Hlebi po 1*75 kg veljajo ■ s samo 56 vin.	■	8
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
S i
aana
S
■
■
■
■
■
■
8
a
■
S
■
n
a
■
■
S
n
S
s
■ ■
bkbbbbbb
BBBBBflBBBBBBBBBnaBBBBaBBBBBBaBBBBBBBB
S
H
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri n	Ljubljani.	-
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	«
Delo je vedno solidno; točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajši	šem	času.	••
Konsumno društvo
m
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
K m
■*W..-J-
0
2
'od dne vloge 0 dne dviga.
hranilne vloge članov po
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekama v Spod. Šiški, Celovška cesta.
rNadzorstvo.	Načelstvo.