§0 Povsod je dobro, a doma najboljše.
¦^1^-                                                (Resnična dogodba.)
Mnogo ljudi je dandanes, katerim v domovini ne dopade več. Zdi se jim, da je predolgočasno doma med svojimi; vse jim je predrago, ali jim je pa pretežavno obdelovati zemljo, katero so njihovi pradedi orali. Nekaterim ni vlada po godu; nekaterim zopet to in <5no ni po volji, a tudi taki so, ki sami ne ved<5, česa jim nedostaje. K tem nezadovoljnostim se pridružijo še vabila prijateljev in znancev, ki so domovino uže poprej bili zapustili ter so odšli daleč tja nekam preko moija v tuje kraje. Morda da je ta ali 6ni izmed sto takih ljudi tudi zadel svojo srečo, ter mu v daljnej deželi gre vse dobro in srečno izpod rok — ako je nanireč priden delavec ali pa razumen rokodelec: Tak potem sporočuje svojo srečo domtfv — in glej! takdj jih je mndžica, ki hiti za njim v tujo deželo iskat sreče, ne pomislčč, kam gre, kak(5 in zakaj.
A še mnogo več jih je, ki prišedši na nov svet, niso tako srečni. Ali ne znajo tujega jezika, ali niso dosti premožni, ali niso vajeni težkega dela, ali jih pa — in to se največkrat primeri — zalezujejo bolezui ia varalci (go-ljufi); ob kratkem: huda se jim godi. Taki se tedaj hitro in zel6 kesajo, da so zapustili drago jim domovino ia se podali v tuj svet. Radi bi se vrnili dom6v, ali sram jih je stopiti domaeim pred oči s praznimi rokami, a tudi novcev jim manjka za daljno pot v domačijo.
Naj bi pod istiin solncem v tirjej deželi Mo še tako dobro in prijetno — doma v dragej domovini je vendar še boljše in prijetnejše. Delati mora človek povsod, in nikjer ne lete lenuhu pečeni golobje v usta. A kdor je tako nespameten in misli, da, ako jo je preko morja v tuje kraje potegnil, da mu ondu ne bode treba delati, ter bo brez vsega dela in truda le dobro vžival, — ta se strašno vara in kmalu se bode kesal, a prepozno ! Pokazati vam hočem v naslednjej pripovedki, da je temu res tak<5.
Pred nekaj leti je živel na Ceškeru iinovit, pa uže precej priletea kmet. Naveličal se je bil, kakor je sain večkrat pripovedoval, dolgočasnega kmeto-vanja in sklenil je v Ameriko se podati. Morda si je mislil, da je ondu bla-žena dežela, v katerej kar po drevesih klobase rast6 ia se mleko in vino kar v potokih cedi; da ondu ni treba delati in se mučiti, da se ondu le posčda in postopa, a živeža in drazih tacih potrebnih stvari je kar na kupe.
Imel je kmetič, o katerem vam pripovediijem, odraslega sina in tudi odraslo hčer. Sin, ki je bil še dosti pameten in previden, prizadejal si je mnogo, da bi odvrnil ljubega očeta od njegovega sklepa in cesparnetnega pre-selevanja v daljno, tujo deželo. Ali bilo je yse zamžn. Sinove prošnje in pregovarjanja razjezile so starega očeta še bolj. Prodal je vse svoje po-hištvo, izplačal sinu njegov delež ter ga je preklinjal, ker rajši ostaja doma v krompirjevej deželi, nego da bi se preselil v deželo zlata in obilosti. Po-basal je starec lepo gotovino in odrinil v — Ameriko.
Pretekli ste dve leti, da nista sin ne hči slišala nič od njega. Oče jima iz daljne Amerike ni nikoli nič poročal. Sin, ki je bil doma ostal, vzel si je pobožuo in pošteno dekle za ženo,  ter je ž njo tudi majheno kmetijo pri-
51
ženil. Gospodarila sta obž pridno in varčno, ter sta si kmalu nekoliko sto goldinarjev prihrauila.
Naposled pride vendar pismo od očeta iz Amerike, a ne na sina, nego v roke omožene hčere, katera ni bila ravno premožna, in bi bila mogla iti tudi za očetom, kakor hitro bi bil oče za njo v Ameriki neko posestvo kupil. To je bilo veseJje, ko je pismo prišlo. Drago poštnino so radi plačali, ker so mislili, da Bog zna, kako velika sreča se jim v pismu sporočuje. Naglo raz-pečatijo pismo, ber<5 in bei<5, ali svojim očem ne verujejo. Niti najmanjše besedice ni od velike sreče! Nič od domišljenega ugodnega življenja y Anae-riki! Drago in zanimivo pismo ni imelo druzega v sebi nego obžalovanje in kesanje zaradi velike neumnosti, da je zapustil domovino in se podal v daljno, tujo deželo, kjer nima nobenega prijdtelja, uobenega znanca.' Na koncu pisma je bila pristavljena prošnja: ,,Za božjo voljo, prosini vas, pošlji.te mi toliko denarja, da se morem vrniti k Tam dom<5v!u
Hči je prinesla pismo svojemu bratu. Ko ga je tudi ta prečital, rekel je: ^Starega očeta ne smeino zapuatiti, ker to bi bilo zoper zapoved božjo. Jaz mu pošljem toliko denarja, da se vrne dora6v." Dobri in pošteni sin je to tudi takdj storil.
Oče se povrne iz Amerike. Ko stopi v sinovo hišo, malo da se na tla ne zgrudi od velike sramote. ,,Za hlapca ti hočem služiti," govori oče ves skesdn, nsamo to te prosira, odpusti mi mojo neumnost!"
rnTega ne, ljubi oče,"" reSe sin, n,,jaz vam hočem skrbeti za vse, da vam ne bode treba pomanjkanja trpeti na stare dni!"" —
Tacih žalostnih dogodeb se znabiti še več nahaja po svetu, a tacih po-Stenih sinov gotovo ni mnogo.                                                                 J.š.