*MERi$k/t Domovi im/i 7/^ uricam in mm &®m*H m UN0UA6« 0N&? i o National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 26, 1968 $LOV€N(AN MORNING KSWSPAP'ia ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Papež Pave! V!, se je zavzel za uboge sveta Sv. oče je v govoru kmetom v Kolumbiji pozval vlade in bogatine, naj sprejmejo agrarno reformo, kmete pa je svaril pred revolucijo. BOGOTA, Kolumb. — Pretekli petek je govoril sv. oče Pavel Vi. na odprtem polju pri Mas-pueri, kakih 18 milj od Bogote, kakih 35,000 kmetom. To je bilo drugi dan njegovega zgodovinskega obiska v Kolumbiji prvi deželi Latinske Amerike, na katere tla je kdaj kak papež stopil. Papež je pozval vlade in bogatine Latinske Amerike, naj sprejmejo agrarno reformo in u-redijo davke tako, da bodo imeli od tega korist revni, posebno zaostali kmetje. Pozval je tudi napredne in gospodarsko razvite dežele sveta, naj prispevajo več pomoči k napredku dežel Latinske Amerike. Revščina in socialne krivice so postale resno vprašanje, ker so kmetje spoznali svoje potrebe in stisko in nočejo teh več trpeti dolgo, je dejal papež. Nato je pozval kmete, naj ne predajo svoje vere nasilju in revoluciji, ker ta sta nasprotna krščanskemu duhu in nroreta prav tako zavleči, namesto pospešiti socialni napredek, do katerega imajo kmetje polno pravico. V posebni izjavi časnikarjem je sv. oče dejal, da “moli za ljudstvo Češkoslovaške, prav tako kot za one predele Azije in Afrike, ki so prizadeti po vojni. Pri tem je brez dvoma mislil na Vietnam in na Biafro. Novi grobovi John Knaus V petek je umrl v Euclid Manor Nursing Home 67 let stari John Knaus s 1052 E. 62 St., Novembra 1960 ga je zadela možganska kap, ko je pometal v tiskarni Ameriške Domovine. Od tedaj ni nikdar več okreval in je bil v omenjenem domu skoro 8 let. Rojen je bil v Clevelandu in je ostal samski. Bil je sin pok. Jerneja in pok. Frances, roj. Mihelič, brat Mrs. Christine Verbič, Mrs. Charles (Frances) Lausche, Mrs. Vera Gluck (Walnut Creek, Calif.), pok. Viktorja, Jerryja W. in Helen Elsasser (Orlando, Fla.). Pokojnik je bil član SMZ št. 5 in Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 ADZ. Pogreb je danes ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Alice Kumel Na svojem domu v New Smyrna Beach, 12 Lake Ave., kjer je prebivala zadnji dve leti, je umrla 61 let stara Alice Kumel, roj. Papež v Clevelandu, žena Josepha, mati Mrs. Albert (Alice) Božic in Josepha, 4-krat stara mati, sestra Frances Jaklič, ki se je nedavno preselila v Florido, da bi živela skupaj z njo, in pok. Mary Hočevar. Pokojna je bila članica Društva Kras št. 8 ADZ in Podr. št. 10 S2Z. Zaposlena je bila dolgo let pri Fisher Body Corp., dokler ni stopila v pokoj. Njeno truplo bo Kenneth (Jiggs) Hlabse V soboto zvečer je 23 let stari Kenneth (Jiggs) Hlabse z 18907 Kewanee Avenue skočil v privatno kopališče znancev na Neff Rd., pa se pri tem usodno udaril in utopil. Bil je sin Franka in Frances, roj. Tekautz, lastnikov Hlabse Lounge na E. 156 St., brat Mrs. Frank (Nancy) Vi-derval in Edwarda. Pokojni je bil rojen v Clevelandu ter je obiskoval O. H. Perry in Collin-wood High Schools. Bil je član ADZ št. 6, zaposlen pri Uncle Bill’s na Lake Shore Blvd. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 10.30, nato pa na Kalvarijo. Jennie Skopitz Po kratki bolezni je umrla v Euclid Glenville bolnici 76 let stara Jennie Skopitz s 14131 Sylvia Ave., roj. Mlakar v Lju-aljani, od koder je prišla v ZDA 1. 1911, žena Johna, mati Johna, Ann Boege in Victorie Fedela, stara mati štirih, sestra Franka Mlakarja (Jugosl.). Pokojna je bila članica SNPJ št. 53 in SŽZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob desetih na Lakeview pokopališče. Stanley Dybzinski V soboto je umrl v Geauga Community bolnišnici Stanley Dybzinski s 7995 Chardon Rd., Kirtland, O., star 84 let, rojen na Moskva privijaPragozačim višjo ceno nocoj prepeljano v Cleveland, °d U161 '' P™el V ’ ZDA 1901, vdovec Sv. oče se vrnil domov preko Bermudov V soboto je govoril papež Pavel VI. preko 300 v bogotski stolnici zbranim nadškofom škofom Latinske Amerike. Pozval jih je, naj “pridigajo, govore in pišejo” o socialni pravičnosti, o katoliškem socialnem nauku, se trudijo za obnovo krščanskega duha. Papež je polovil osnovno moralno stališče cerkve v vprašanju zakonskega življenja v skladu s prirodnim Zakonom. Poudaril je, da je le v skladu s tem dovoljeno odrejanje obsega družin od strani o-beh zakoncev na temelju zadostnih razlogov. Sobota je bil zadnji dan papeževega bivanja v Bogoti. Ko je obisk končal, je odletel do Bermudov, kjer je njegovo letalo Pristalo, da je naložilo potrebno gorivo. Na Bermudih je sv. očeta pozdravil generalni guverner kot zastopnik britanske kraljice Elizabete II. To je bil prvi obisk Papeža na tleh Britanske drža-vo. Pozdravit so prišli sv. očeta tudi predstavniki cerkvenih in drugih oblasti ter poveljstvo a-Uieriških letalskih in pomorskih sd, ki imajo tam svoja oporišča. Z Bermudov je sv. oče odletel naravnost proti Rimu, kjer je Pristal včeraj zjutraj. Na letališču Leonardi da Vinci so ga pričakali p r e d s ednik italijanske ylade Leoni, predstavniki mesta tn Cerkve. Sv. oče se je odpeljal naravnost na svoje letno bivališče Castel Gandolfo. Hrup moti ženske bolj kot moške Tuebingen, Nem. — javno Povpraševanje je dognalo, da brup; ropot in vrišč motijo ženske bolj kot moške. Žensk se je ^aradi tega pritožilo 56% &kih pa le 51%. , mo- kjer bo jutri od 2. pop. do 9. zvečer na mrtvaškem odru v Zelotovem pogreb, zavodu na E. 152 St. Od tam bo pogreb v sredo ob 8.45, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče. RAIN Večinoma oblačno in hladno, verjetnost dežja. Najvišja temperatura okoli 68. po 1. 1930 umrli ženi Frances, roj. Rumin-ski, oče Victorie Dolatowski, Edwarda, Catherine Dietrich, Stel-le Gerlovsky, Thomasa, Elsie Hernandez, Franka, Esther Gerlovsky, Harryja, Johna, 34-krat stari oče, 20-krat praoče, brat pok. Casimirja, pok. Johna, pok. Walter j a, Alexa, Edwarda in Victorie (vsi na Poljskem). Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kazimirja ob devetih, nato na Kalvarijo. Jennie Krainz Včeraj popoldne je v Mt. Sinai bolnišnici umrla Jennie Krainz š 1236 E. 61 St., stara 57 let. Pogreb bo iz Zakraj skovega Razgovori med predsednikom ČSR gen. Ludvikom Svobodo ter Kremljem se nadaljujejo “odkrito in tovariško,\ Pri njih sodelujejo tudi A. Dubček, generalni sekretar KP ČSR, O. Cernik, predsednik vlade ČSR, in J. Smrkov-sky, predsednik narodne skupščine ČSR. Imenovane tri so Rusi prijeli takoj po zavzetju Prage. Na razgovore so jih pripeljali posebej in jih tudi po njih odpeljali. V Moskvo so prišli k razgovorom tudi predstavniki Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Bolgarije. — Zasedbene čete pritiskajo trše na prebivalstvo, ki kaže proti njim očiten odpor. CLEVELAND, O. — V petek je “Radio svobodna Praga” objavil, da je predsednik republike L. Svoboda v spremstvu podpredsednika vlade Husaka, obrambnega ministra gen. M. Dzura in dveh članov Politbiroja Centralnega komiteta odletel v Moskvo, da se dogovori z vodniki Sovjetije o bodočnosti Češkoslovaške republike. Napovedal je, da se bo še zvečer vrnil domov in narodu poročal o svojem uspehu. Zvečer je bilo objavljeno, da so bili razgovori “tovariški in odkriti”, da pa še niso končani. Nadaljevali so se v soboto, ko so po zanesljivih poročilih pripeljali Rusi k njim tudi glavnega tajnika KP ČSR Aleksandra Dubčeka, predsednika vlade ČSR O. Cernika in predsednika narodne skupščine ČSR J. Smrkovskega. Vse tri so Rusi prijeli, ko so zasedli preteklo sredo Prago. Razgovori so morali biti trdi, pripeljali pa so nemara do nekega kompromisa. Danes naj bi prišli v Moskvo vodniki Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Bolgarije, da sodelujejo pri zaključku razgovorov. Nekatere vesti trdijo, da je Moskva pristala na vrnitev Dubčeka, Cernika in Smrkovskega na oblast, zahteva pa, da ostanejo zasedbene čete za nedoločen čas v ČSR, da vlada v Pragi poskrbi, da bo prebivalstvo takoj prenehalo z odporom proti zasedbenim četam, da o-stane ČSR v Varšavski zvezi in omeji doma svobodo tiska in govora. ... Sinoči je bilo nhisvlipnn v A' Novotnega. Težavnost poga- je bilo objavljeno v Moskvi, da se bodo razgovori med Svobodo in vodniki Sovjetske zveze danes nadaljevali. Rečeno je bilo, da so bili ti “odkriti in tovariški kot vsi prejšnji”. Te besede uporabljajo običajno v Moskvi, kadar se trdo pogovarjajo in ne morejo priti do sporazuma. Zdi se, da predsednik L. Svoboda noče pustiti na cedilu A. Dubčeka in njegovih tovarišev, ki so ga postavili za predsednika ČSR v preteklem marcu namesto odstopivšega pogrebnega zavoda v četrtek zjutraj. Podrobnosti jutri. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v torek popoldne ob petih. janj je nemara v tem, ker sovjetski Politbiro ni edin v pogledih na svoje odnose do Češkoslovaške. Če bo obveljalo stališče stalinistov, Praga ne more kaj prida pričakovati, če prevladajo zmerni, bo prišlo do kompromisa in verjetno do vrnitve Dubčeka in tovarišev na oblast v Pragi. Danes so prišli v Moskvo po vesteh iz Češkoslovaškega poslaništva v Moskvi vodniki Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Bolgarije. Iz vesti ni jasno, ali so to Ulbricht, Gomul-ka, Kadar in Živkov ali pa njihovi namestniki. Pri razgovorih danes naj bi sodelovali vsi člani Prezidija Komunistične partije ČSR, seveda stari, ne tisti, ki jih je izvolil izredni kongres KP pretekli četrtek. Radio svobodna Praga je navedel glavne točke kompromisa, ki naj bi se pripravljal. Moskva hoče obdržati svoje čete v ČSR za “nedoločen čas”, vsak odpor proti njim v ČSR mora prenehati, ČSR mora omejiti svobodo govora in tiska in ostati trden član Varšavske zveze. Zasedbene oblasti bodo izpustile vse osebe, ki so jih prijele od začetka zasedbe pretekli torek. Dubček, Cernik in Smr-kovsky naj bi dobili pravico, da ostanejo na svojih “zakonitih” položajih. Varnostni svet bo danes zopet razpravljal o položaju v ČSR NEW YORK, N.Y,—Varnostni svet Združenih narodov je preteklo soboto razpravljal o resoluciji Kanade, naj ZN pošljejo v Prago posebnega zastopnika, da ugotovi položaj in poskrbi za varnost vodnikov ČSR, o katerih ni od začetka zasedbe nobenih uradnih vesti. Razprava je bila prekinjena in odložena na danes. Sovjetski zastopnik J. Malik je napovedal svoj veto. Tekom razprave se je oglasil k besedi zunanji minister Jiri Ha j ek in ponovno zatrjeval, da Moskva in njeni zavezniki niso imeli nobenega vzroka, da vpadejo v ČSR, da jih tja ni povabila ne vlada in ne prezidij. Hajek je Moskvo in njene zaveznike manj obtoževal, kot obžaloval njihov nastop, ki more samo škodovati socializmu tako v samem sovjetskem bloku kot tudi izven njega. Varnostni svet bo danes razpravo nadaljeval. Iz Clevelanda in okolice Čehoslovaška komunistična partija prva žrtev ruske invazije CLEVELAND, O. — Ruska invazija v Čehoslovaško je prišla nepričakovano za ves svet. Njo sta slutila ravno tako malo Tito in Ceausescu kot Johnson in Wilson. Saj se nihče med njimi ni nahajal na dan vdora v glavnem mestu svoje dežele. Ameriški poslanik v Moskvi je bil pa na počitnicah v Benetkah. Moskva je torej znova pokazala, kako zelo je lahko konspirativna, ako je treba. Menda je ta konspirativnost šla še predaleč. Ni namreč napravila nobenega načrta, kako preobraziti češko komunistično stranko od Dubčekove-ga modela za staro obliko, kot jo je imela pod režimom tovariša Novotnega. Zato se je zgodilo, da ni bilo v trenutku, ko so ruski tanki vdrli v Prago, nobene češke konservativne komunistične skupine, ki bi rekla predsedniku Svobodi, naj ji izroči vodstvo stranke in vlade. Res trdi Moskva, da se je že pojavila “trojka” (tovariši Bilak, Kolder in Indira), toda to so imena, ki za češko javnost ničesar ne pomenijo. Ali se je pa Moskva že odločila za to trojko, tega pa v Kremlju še niso povedali. Sicer pa, kaj naj trojka dela? Komunističen političen sistem postavlja partijo nad vlado, torej politbiro s partijskim tajništvom nad ministrskim predsednikom in njegovim kabinetom. Zato ne pomeni veliko, kdo bo v novi vladi. Važno je, kdo bo v novem politbiroju in glavnem partijskem tajništvu. O teh stvareh Moskva še molči. Seveda bi rada molk pretrgala, toda ga ne more, ker očitno še nima nabrane nove garniture, ki naj bi prevzela vodstvo novega režima. Kremelj bi bil seveda izredno vesel, ako bi se čim več Dubčekovih pristašev odločilo za nov režim. Zato je prve dni le redke Dubčekove prijatelje napadal osebno in jim očital “ k o ntrarevolucijonar-nost”. Čemu si po nepotrebnem delati s o vr a ž n ike! V Kremlju vedo prav dobro, kako strašno sovražen je bil odmev po vsem svetu na moskovsko politično pustolov- stvo napram Pragi. Čemu dajati še nov materij al za napade na rusko politiko? Na drugi strani je čehoslovaška komunistična partija žal sama olajšala Moskvi posel s prehodom na nov režim. Kot se je pokazalo, ni imela “za vsak slučaj” pripravljene nobene podtalne garniture, ki bi prevzela vodstvo, ako bi Dubčekovo vodstvo moralo nenadno prestati poslovati. Tako so posamezni voditelji Dubčkove skupine prepuščeni samim sebi in ne morejo tako hitro obnoviti podtalnih medsebojnih stikov, kot bi bilo treba. Niti zunaj Čehoslo-vaške ni nikogar, ki bi lahko avtoritativno trdil, kaj se zdaj godi med češkimi komunisti. To bo seveda olajšalo Moskvi agitacijo za vstop v “obnov-njeno” partijo. Postopek Dubčekove partije je tem manj razumljiv, ker je moral Dubček vendar vedeti, da se je madžarska komunistična stranka nahajala leta 1956 v istih težavah in zato primeroma hitro podlegla moskovskemu vplivu. Od razvoja stanja v čeho-slovaški komunistični stranki bo seveda odvisen tudi bodoči potek čehoslovaške tragedije. Dokler Moskva ne bo imela načrta za novo čehoslovaško partijo in ljudi, ki naj jim posel preobrazbe zaupa, tako dolgo bo mečkala semintja in skušala z alarmantnimi dnevnimi novicami odvračati pozornost Čehoslovaške in vsega sveta od bistvenih problemov: obnova partije in pre- vzem po partiji novega režima. Vse to se bo odvijalo po formulah, ki so bile že pre-skušene na Madžarskem. Zato ne smemo pričakovati, da bo praški slučaj rodil nove ideje. To pa ne pomeni, da se bo politično stanje na Češkem vrnilo na dobo tovariša Novotnega. Do tega ne bo prišlo. Kar se bo vrnilo na Češko, bodo Stalinove ideje o komunizmu, ne bodo se pa vrnile nekdanje Stalinove upravne metode. Na kaj takega se Moskva ne more odločiti niti na Ruskem, tem manj se bo na Čehoslovaškem. I. A. !i. rsdna koavasidja 0S0 zaseda ¥ Ohigaga? CHICAGO, 111. — Tu se je zbrala včeraj, 25. avgusta, 18. redna konvencija Družbe sv. Družine, katoliške bratske podporne organizacije s preko 71,000 člani. Zasedanje se bo danes nadaljevalo in končalo. Konvenciji želimo obilo uspeha pri njenem delu. Carmichaela vrgli iz SNCC WASHINGTON, D.C. — Znani levičarski študent Stokely Carmichael je igral vodilno vlogo med črnskimi voditelji, saj je bil nekaj let predsednik SNNC ki je vodilna med črnskimi mladinskimi gibanji. Sedaj je vodstvo SNCC izključilo “brata Carmichaela”, ker je ta začel hoditi po svojih potih, SNCC pa zopet po svojih. Seveda Carmichael ne bo miroval, se bo skušal ugnezditi pri kateri drugi črnski organizaciji, ako se že ni. Seja— Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SND na E. 30 St. Vse članstvo vabljeno! Zadušnica— Jutri ob 7.15 bo v cerkvi sv. Pavla sv. maša za pok. M a r y Razinger ob 2. obletnici njene smrti. Obutev za šolarje— Stan’s Shoe Store na St. Clair Avenue ima sedaj novo zalogo naj novejših čevljev za moško in žensko mladino. — Več v oglasu! Posebni policijski oddelek— Clevelandska policija bo dobila posebni policijski oddelek, ki bo opremljen in izvežban za nastop proti strelcem iz zased, roparjem in vsem drugim, kjer je treba računati na streljanje. Asesment— Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala danes od 5.30 pop. do 3. zvečer asesment v šoli sv. Vida. Dobrodošli med nami— Za stalno so se priselili v Cleveland 44 let stari tovarniški delavec Franc Kavčič z Jesenic na Gorenjskem, 22 let stari pek Edvard Ludvik iz vasi Garbek pri Ilirski Bistrici in 26 let stari mesar Ludovik Simčič, doma v Studenem pri Postojni. Prišli so v sredo iz begunskega taborišča Latina pri Capui v Italiji pod sponzorstvom Lige KSA. Pozdravljeni in dobrodošli med nami! Jezikovni tečaj— Oddelek slovanskih in vzhod-no-evropskih jezikov na Case Western Reserve University sporoča, da bo imel letos na rednem programu št. 405 “Srbsko-hrvaški razgovor in pisanje I. vsak torek od 7.30 do 9.30 zvečer. Tečaj bo vodil Vladimir J. Rus, ki je rodom iz Jugoslavije. Žalostna vest— G. Frank Stropnik, 20350 Trebeč Avenue, je dobil sporočilo, da mu je v vasi Ljubija pri Mozirju umrl v petek 67 let stari oče Ivan Stropnik. Zapustil je ženo Antonijo, sina Lojzeta, hčeri Olgo in Faniko v starem kraju, tu pa imenovanega z družino. Kitajski komunisti se zmeraj znajdejo TOKIO, Jap. — Rdeča Kitajska je menda edina dežela, ki je dogodki v Pragi niso presenetili. Do tega je moralo priti, trdi kitajski radio, ki so ga slišali v Tokiu. Ruska invazija je le posledica rusko-ameriškega sporazuma o delitvi sveta. Moskva hoče sedaj pobrati svoj del, A-merika ga pa še bo. Vse, kar drugače govorijo in pišejo v Moskvi in Washingtonu, je samo laž in prevara. 700 milijonov Kitajcev tej domišljiji lahko verjame, ako hoče. Tudi Čehi na Kubi ne marajo za Moskvo HAVANA, Kuba. — Na Kubi je okoli 200 čeških strokovnih delavcev, ki so priredili shod in demonstracijo proti ruski invaziji. Na shodu se jih je nabralo okoli 200, govoril jim je tudi češki poslanik Pskolka. Vsi so burno obsojali moskovsko invazijo. Kubanski varnostni organi se jv demonstracijo niso vmešavali. Vsekakor se bodo pa v Moskvi močno namrdnili, ko bodo brali, da so bile celo na Kubi demonstracije proti njihovi politiki. Ali niso ravno v Kubo vtaknili na sto in sto milijonov dolarjev, da bi iz Castrove dežele ustvarili zvestega zaveznika. Rusk zanikava tihi pristanek ZDA WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik D. Rusk je v posebni izjavi odločno odklonil vesti, da bi kdaj Združene države sklenile s Sovjetsko zvezo kak dogovor o delitvi sfer v Evropi ali kje drugje, pri čemer bi bila ČSR na sovjetski strani. Prav tako je v izjavi odločno zavrnil vesti, da naj bi ZDA dale ZSSR tihi pristanek na njeno vojaško zasedbo ČSR. SMERISKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1968 Ameriška Pomoviiha jg.-'/.V . Vvi I-I <:i: Vt, i: 6117 St. Clair Ave. — HSnderion 1-0621 — Clsveland, Ohio 44103 National and International Circulation Publis’icii daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec I NASOCNINA; K& Združene države: > $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesec« Ba Kanado in deželo izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 me*ec« Petkova izdaja $5.00 na leto 1 SUBSCRIPTION RATES: United States: i $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: |i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 164 Monday, Aug. 26, 1968 Demokratska stranka in njena konvencija Tekom 4 let pride človek velikokrat v skušnjavo, da se muči z vprašanjem, kaj je pravzaprav naša demokratska stranka. Odgovorov na to vprašanje je najmanj toliko, kolikor je demokratskih državnih strank, torej najmanj 50. Demokratje so namreč v vsaki državi organizirani v svojo stranko, v tem pogledu se ne razlikujejo od republikancev. Pa vendar skušajo republikanske državne stranke živeti med seboj v dobrih sosedskih stikih. Pri demokratih tega ni. Vsaka njihova državna stranka se ne briga za sosede in njihove težave, ne hodi tudi nikamor na pomoč, zato pa tudi na nikogar ne vali svojih porazov. Praviloma se vseh 50 strank peča le na predsedniških konvencijah. Že zato so konvencije potrebne, akoravno govori mnogo razlogov, da naj bi tudi predsednika volili na primarnih in novembrskih volitvah, kot volimo senatorje in kongresnike. Demokratske državne stranke skrbno varujejo svojo lokalno avtonomijo. Ne dajo si zlepa kaj diktirati od svoje “centrale”. Sicer pa, ali jo sploh imajo? Kadar je predsednik demokrat, tedaj ga naravno vsi demokratje smatrajo za svojega načelnika, ki o vsem odločuje. Obstoja sicer tudi centralni demokratski glavni odbor, toda pride le redko do besede. Saj ta odbor ne vživa nobenih simpatij tudi v Kongresu, je v tem pogledu ravno tako porinjen na stran kot pri republikancih. Zato je pri demokratih — kadar imajo namreč predsednika v Beli hiši — vse odvisno od tega, kdo tam gospodari. Ako je predsednik močna politična osebnost ali vsaj hoče biti, takrat glavni odbor stranke res malo pomeni. To je bilo v dobi Johnsonovega režima. Johnson se ni brigal za glavni odbor in za njegovega načelnika, je vse, kar se je tikalo stranke, urejal kar sam. Zato je tudi zavest strankine vzajemnosti močno popustila. Postalo je kar pri-rodno, da se je vsak demokrat obračal v strankinih zadevah kar naravnost na predsednika Johnsona in obšel vse voljene strankine organe. Tako je v dobi Johnsonovega režima stranka obstojala iz 50 državnih organizacij, vez med njimi je bil pa v prvi vrsti Johnson sam. Naravno se je smisel za skupnost in so lidarnost zelo zrahljala. To vidimo že od 31. marca naprej. Takrat je Johnson povedal, da ne bo več kandidiral. Vsi so vedeli, da bo v januarju zapustil Belo hišo. Kdorkoli bo prišel za njim, se njegovih nasvetov ne bo držal. S tem je Johnsonov vpliv na stranko začel pešat: že od aprila naprej. Pešanje se je hitro stopnjevalo, kakor hitro je senator Robert Kennedy posegel v volivno kampanjo. Kennedyjeva diktatura ni samo hudo okrnila Johnsonov političen vpliv na stranko, je tudi stranko razcepila. Na koliko struj, se je točno pokazalo šele v dnevih pred konvencijo in na konvenciji sami. To se je lahko opazilo že v pripravah na konvencijo. Na površje so priplavali lokalni demokratski magnatje in iskali pota, kako bi si na konvenciji zagotovili čim več vpliva. Prilik za to so našli dosti. Kdo naj govori, kaj naj govori, kdaj naj govori, kje naj imajo v konvencijski dvorani njegovi pristaši in prijatelji svoje sedeže, kdo naj manifestira in kako dolgo in kdaj, kako naj se delegatje obnašajo v trenutkih pred glasovanjem in v glasovanju samem. O vsakem med temi vprašanji sta le izjemoma dva demokrata istih misli. Tako da beseda besedo, debata rodi debato, nihče noče popustiti in vse se potaplja v morju besedi. Vse to pa pomeni tekmo in boj za delegate. Ta tekma in ta boj sta letos še posebno živahna in večkrat naravnost ostra. Tudi ta pojav ni padel iz neba. Ga je bilo treba pričakovati že takoj po atentatu na senatorja R. F. Kennedyja. Kennedy je po vzgledu svojega pokojnega brata sistematično nabiral delegate in delegacije za svojo kandidaturo, drugi verjetni kandidatje ga niso vneto posnemali. Ob njegovi smrti so pa njegovi delegatje ostali brez vodnika in se niso niti do avgusta znašli. Šele potem sta Humphrey in McCarthy začela vneto iskati pristaše med delegati. Seveda nista imela večine niti pred začetkom konvencije. V tem pogledu se je političen položaj na demokratski konvenciji bistveno razlikoval od republikanskega, kjer je Nixon imel kolikor toliko zavarovano večino delegatov že pred konvencijo. V dnevih pred konvencijo in ob njenem začetku se je zato boj za delegate stopnjeval od dneva do dneva in se izražal v potegovanju za vpliv na potek konvencije. Demokratski magnatje so si tako sami zavreli kašo, ki je marsikdo med njimi ni mogel pojesti. Tako so na primer nekateri “priljubljeni sinovi” dali svojim delegatom svobodo glasovanja že na prvem glasovanju. So spoznali, da ne obvladajo svojih državnih rojakov. Več kot živahen je bil tudi boj za “sporne” delegate. Teh je bilo veliko, saj je bil ospora-van povprečno vsak šesti mandat za delegata. Prav tako oster je bil boj za volivno platformo. Sicer, plaforma ne pomeni veliko v politični praksi. Na konvenciji pa vendarle veliko pomeni, čigavo stališče je v demokratski načelni politiki obveljalo. Take stvari navadno močno vplivajo na delegate, ki omahujejo do zadnjega, kako naj glasujejo. Še dva pojava padeta letos v oči. Konvencija je postala tarča za demonstracije raznih levičarskih skupin in prilika za ostro kritiko skoraj vseh črnskih organizacij. To nam je dobro znano že od prejšnjih konvencij, do tako ostrih nastopov in kritik pa takrat ni prišlo. Značilno je tudi odmikanje predsednika Johnsona od vrveža na konvenciji. Je bilo podobno odmikanju, ki ga je predsednik pokazal pred dvema letoma pri kongresnih volitvah. Takrat je pravilno slutil, da ne bodo dobro potekale za demokratsko stranko. Letos taka slutnja ni potrebna. Naj je razburjanje na demokratski konvenciji še tako divje, nasprotja še tako ostra, za predsedniškega kandidata bo le izbran demokrat. Koliko bo pri tem imel Johnson svoje prste vmes, bo pa skrival do zadnjega. Taka je pač njegova navada. I. A. BESEDA IZ NARODA | rajo okrog njega. Mladi in stari prihajajo h krstu ali k poroki po več letih ‘koruznega” življe nja — javno ali na skrivaj. Tin ček pa se smehlja in jim stiska roko: “Seveda Vas bom z veseljem krstil, če želite! Veste, da sem jaz Vaše poroke skoraj tako vesel kakor Vi sami!” Ob novem škofu ljubezni je zrasel nov prošt ljubezni. Kako čudovita je šola življenja in zlasti šola trpljenja za tiste, ki znajo odpreti oči in srce! Pri Tinčku je banesla beseda tudi na škofa Držečnika. “Dober človek je,” je pribil Tinček. “Če ne more komu ustreči, mu je ta ko hudo, da se ti mora on smiliti. Hvala Bogu, da smo njega dobili!” Ta naš škof Držečnik bo kmalu med nami. G. Miodrag Saver-nik, naš glasbeni vzgojitelj in [ BE OIi obisku škofa dr. Držečnika KENT, O. — Prvič sem ga videl v mariborskem malem semenišču leta 1938. Nisem še bil dvanajst let star, a višješolski prefekt dr. Držečnik mi je bil Všeč. Vedno se mi je prijazno nasmejal, kadar sem ga pozdravil. Ko se je sprehajal po seme-niškem vrtu, je navadno prebiral brevir. Vendar smo ga radi srečevali in pozdravljali, ker se mu je poznalo, da je tudi on nas imel rad. Višješolci so nam mlečnim pripovedovali, da sta gospoda Držečnik in Trstenjak zelo učena. Ko nikjer več ni luči, je v njunih sobah še vedno svetlo. Kar naprej še študirata in pišeta. Morda bo kateri izmed njiju enkrat še škof. sedanji neumorni predsednik Ta zgodnja opazovanja je pre- Štajerskega kluba, me je prosil, trgala nemška okupacija. Polnili so se zapori in koncentracijska taborišča, v celjskem “starem piskru” so odmevali streli. S kolesom sem se vozil na Stern-tal, Borel in v Rajhenburg, kjer bo bili zaprti rodoljubni Slovenci. V Rajhenburgu sem se petnajstleten vsedel na kmečki voz, ki so ga straže spustile skozi zapornice po cesti proti bivšemu trapiš tičnemu samostanu. Po vsem hribu je mrgolelo jetnikov. Bili so sestradani in obgrizeni od stenic, ko so krampali v kamnolomu ali podirali drevje. Med mnogimi starimi znanci sem tam zopet srečal dr. Držečnika. Bil je v zidarskih hlačah, brez srajce. Pozdravil sem ga, kot nekoč v semenišču. Obstal je za trenutek in se prijazno smejal, prav kakor nekoč na se-meniškem vrtu. Samo dveh jetnikov se spomnim, ki sta se takrat tako veselo smejala, kot da bi ne bila trpina sredi gorja, ampak zadovoljna in srečna moža: dr. Držečnik in naš nekdanji kaplan, sedanji dekan v Savinjski dolini, g. Jože Orešnik. Potem sem tukaj v Ameriki čital, da je dr. Držečnik postal mariborski škof. Vesel sem bil te novice. Vedel sem, da ta mož ni zmožen nikogar sovražiti, nikomur delati krivice. Vedel sem, da bo ljubil verne in neverne, konservativne in napredne, da bo vsem oče, duhovnik in brat. Takih mož potrebuje naš čas, sem si mislil. Bog daj srečo novemu škofu! Pred tremi leti sem obiskal sedanjega dravograjskega prošta Tinčeka Štefancjozo. Čudovit človek, ta Tinček! še pred mašo opravi kravico, sam pleska in zida, oblečen je v preprostih delavskih hlačah in srajci. V nemškem taborišču smrti je delil svojo skorjico kruha drugim jetnikom. Tudi Tinček zna samo ljubiti, nič sovražiti. Vedno je bil poln ljubezni — tudi do tistih, ki niso hodili v cerkev, ki niso dali krstiti otrok, ki so živeli “na koruzi”. In rezultati? Vse fare daleč naokrog imajo Tinčeka rade, kakor ima on rad farane. Otroci se v gručah zbi- naj nekaj napišem o tem škofu in njegovem obisku. In napisal sem nekaj drobcev iz osebnih spominov in opazovanj. Zdaj pa najvažnejše! V nedeljo, 1. septembra, ob enajstih bo škof Držečnik maševal pri lur-ški votlini na Chardon Road. Po maši, nekako okrog ene popoldne, pa mu štajerski klub priredi svečani banket v dvorani Slovenskega narodnega doma na Holmes Avenue. Zgrnimo se v množicah okrog škofa, ki ljubi vsakogar in vse! Kdor ima narodno nošo, naj zagotovo pride v njej! Po banketu bo priložnost, da tudi sami pozdravite škofa in posebno bi bilo prav, da se mu predstavijo zastopniki naših zamejskih ustanov in društev. Slišimo, da ima dvorana zdaj moderne hladilne naprave, tako da ne bo nikomur prehudo vroče. Vstopnice za banket so naprodaj pri vseh odbornikih Štajerskega kluba, kakor tudi v potovalnem uradu g. Mirka An-tloga na St. Clair ju. Za mašo pri lurški votlini na Chardon Road pa seveda ne rabite vstopnice. Torej, 1. septembra pokažimo škofu Držečniku, ki prihaja na jubilejno proslavo najstarejše slovenske župnije v Ameriki, da je med nami v resnici IZ SRCA DOBRODOŠEL! Član Štajerskega kluba Slovenski dom na Holmes vabi na pečenje ostrig CLEVELAND, O. — Slovenski dom na Holmes Avenue vabi v nedeljo, 15. septembra, na 2. letno pečenje ostrig. Pripravila in servirala jih bo družba z Maple Heights, ki se ukvarja s takim poslom, od 4. popoldne do 6. zvečer v Domovih prostorih. Vstopnice so po $4.00 in jih je mogoče kupiti v klubskih prostorih Doma. Od petih dalje bo igral v spodnji, hlajeni dvorani J. Whitov orkester. Dostop na ples je za vso javnost brez vstopnine. Na sporedu je tudi tekma v balinanju, na katero so vabljeni tudi vsi ostali narodni domovi. Ed Grbsel, preds. Newburski upokojenci CLEVELAND, O. — Predno mine poletje, smo se odločili pri našem klubu napraviti še en izlet z avtobusom. Drugi teden v septembru se bomo peljali v Presoken Park v Pennsylvaniji. Dan bomo določili v sredo, 28. avgusta, na seji kluba v SND na E. 80 St. Na seji bo priložnost za vsakega, da se prijavi, če želi iti z nami. Zopet smo imeli obisk bele žene. Iz naše srede je odpeljala brata Jakoba Resnika, ki je bil splošno znan društveni delavec in vnet podpornik cerkvenega in verskega življenja. Z njim je newburska naselbina izgubila enega najbolj trdnih slovenskih narodnih delavcev. Dočakal je 90 let. V imenu kluba naše sožalje pokojnikovi ženi, družini in sorodnikom! Pozdravljeni! J. Pugely Kam na mirsn oddih? STOCKTON, Calif. — Potopisni sestavek je namenjen potujočim, katerih cilj je v času počitnic miren oddih, lepota narave in odmik mestnemu hrupu in ropotu za kratek čas. Tudi moja družina je letošnje leto želela v prirodno življenje, kjer imajo gozdovi svoje kraljestvo. Iz vseh krajev pelje cesta do mesto Stockton. Tam stoje ob glavnih velecestah napisne o-znake s številko 88. Gladka kot s perjem posuta cesta spremlja v hitrosti se vrteča kolesa avtomobila. Zelena barva levo in desno. Narava, v kateri je gospodar kmečki človek. Samo glave so vidne iz rjavih brazd ravnih, kot bi jih potegnil z ravnilom. Tu paradižnikovi nasadi, preko ceste zopet fižol, paprika, krompir in še marsikaj, kar človek potrebuj.e za dnevno življenje. Krave obračajo glave za drvečo mehanično kolono, konj v veselju rezgeta, ko vidi, da mu je dan prinesel novo življenje. Tam zopet pes in mucka dnevna prijatelja na tej kmetiji in pod senco velikih dreves site ovce iskoč prijetnega hladu. Sonce se je povzpelo na nebesnem travniku in boža s svojimi žarki o-kolico. Že so misli obrnjene v drugo smer, kar se zapodi preko ceste nebroj kokošjega rodu. Plašne, pa vendar dovolj hitre, da jim kolesa niso vzela življenja. Vse to smo videli v hladnem jutru, pa še marsikaj več. Če ne bi opazili napisa in obcestne številke, ki naznanja, da moramo obrniti desno, bi ne vedeli, da smo sedaj pri številki 12, saj barva ceste je ista in njena širina neizpremenjena. Samo kratka vožnja, pa tolika razlika. Zelena narava se odmika in rjav-kastorumeno steblišče spremlja naše poglede. Tu je drugačen način življenja kot na velikih travnikih in poljih San Joaquin okraja, kjer je kmetijstvo razvito. Zanimivo je vse. Takih slik nam ne nudi mesto, niti dan ali teden. Samo takrat, kadar potujemo, kadar želimo na drugo o-bliko življenja. Naslednje nadaljevanje je cesta št. 49. Med večjimi gorskimi mesteci teče naša pot, skoro je ni razlike med večjim in manjšim mestom. Dobiš vse in kar hočeš. Tudi cene niso preveč različne z ozirom na oddaljenost nabave. San Andreas se lahko vzpenja v višjo lego. Tam župniku j e slovenski župnik č, g. Martin Starc. Pa gremo naprej, je službeno odsoten, pa čas in naraščujoča vročina ne dopuščata čakanja. Marsikdo ne ve, da vsako leto golobček popolnoma bele barve meseca maja imajo tu posebne tekme. Že preko sto let tekmujejo s skoki žab in tako je leta 1966, v kolikor imam podatke, ta božja stvarca skočila v enem samem skoku 19 čevljev in 3 in pol desetinke daleč. To ni samo zanimivost ožjega kroga, pač pa pridejo tekmovalci na te prireditve iz Afrike, Evrope, Avstralije, Azije in Južne Amerike. Kaj pravite sedaj? Kaj ni res to nekaj, kar pri vas nimate? Bili smo prepozni in nismo prišli do tega užitka, saj je bilo na koledarju zapisano — mesec julij. Od tu obrnete na cesto št. 4. Najraje bi jo po svoje imenoval gozdni čar. Lepa podvojeno ši roka. Z desne je prihajal gost dim. Gori, morda gozd, hiša ali kdo ve kaj? Ko smo prihajali bližje, smo opazili gasilce, ki so pridno gasili, kar so zažgali. Iz previdnosti, da se preprečijo požari, so požgali kraje, kjer bi neprevidni odvrženi cigaretni o-gorek povzročil veliko nesrečo Tu in tam je požar, pa ne v krajih, kjer smo se zadrževali. Tako je naš avtomobilček drsel in se polagoma vzpenjal proti cilju. Pol ure vožnje in zavozili smo pred gozdno hišico slovenske družine, katera nam jo je dala iz ljubeznivosti brezplačno na razpolago in jim gre vsa naša naj iskrenejša zahvala za prijetne preživeče dni v krasoti in miru. Kot doma! Kuhinja, sprejemnica in spalnica, veranda in zunanja kuhinja. Nad mizo v kuhinji je lepo barvan lesen krožnik, viseč na steni nosil verz: V slovenski hiši mi je zibel tekla, slovenska mati meni kruh je pekla. Take umetnije delajo v ribniški dolini, sem pripomnil ženi in spomini mladostnih dni, ko sem jedel še z leseno žlico, so me spremljali ob čitajočih verzih in lepo barvastem Blejskem otoku kot ornamentu krožnika. Po kratkem počitku smo obrnili vozilo v komaj 7 milj oddaljeno mestece Murphy. Tu je več zanimivosti, pa bom naštel najvažnejše, v katere vključujem tudi muzej. Muzej kot tak je najzanimivejši predvsem iz razlogov, ker je ustvarjen v o-kraju, kjer je število prebivalstva majhno. Poleg imenovanega je v isti stavbi trgovina naravnega kamenja in mineralov. So v njej prave redkosti. Ista trgovina nudi čiščeno in obdelano kamenje in minerale, pripravljene za male in večje spominčke. Vsa okolica je pravzaprav zgodovinska zanimivost in zato se poslužite brezplačne prilike in pišite naslov: na Mr. Kenneth M. Castro, Preš. Goldon Chain Council Murphys, Cal. 95247 in sprejeli boste “mapo of the Mother Lodge”, katera vam nudi prav vse, kar potrebujete podatkov, krajev in njih zanimivosti. Nazaj v.trgovino zanimivosti samih. Mater zemlja je v svojem premikanju, presnavljanju, oblikovanju, erupcijah in kristaliziran ju ob spremljevanju raznih plinov in kislin izoblikovala n e v e r j e tnosti, katerih nekaj vam mislim opisati. Vulkanska tvorba “Rhyolite”, katera je bila najdena pri okraju Follon v državi Nevadi, (starost neznana in neugotovljena) in bila v študijske namene žagana po svoji dolžini, je prinesla pravo iznenadenje in čudo narave. Plasti oziroma življenj-so in ga imenujejo sveti duh. Ta naravna vrednota, kateri še ni cene, pa ni naprodaj in je bil ta kos blagoslovljen v katoliški cerkvi misijonskega samostana St. Michael v Kaliforniji. To ni morda potvorba ali izmišljotina, pač pa opozarjam vse čitatelje, kateri se bi v bodočnosti mudili v tem kraju, da vprašate za te Ne daleč od tod pa smo v An- ’ ske črte tisočletij gels Čampu. Z leve in desne sta-'barvah na prvi strani oblikova-ro naselje. Zunanjost romantič- le pravo obliko “Matere Božje” nejša, prijetna in zanimiva. Za (Brezmadežne), tako skrbno, da trenutek smo ustavili, še nekaj rabi žena, da kupi za lačne želodčke. Začudeni, da je cena ista, nič več, nič manj kot v našem mestu, kar je res 'skromni denarnici. ob prvem pogledu nisem veroval. Ne samo' oblika, pač pa tudi rožni venec, ki je dokaj dobro viden, se spušča ob plašču Brez-dobrodošlo madežne. Druga stran tega rhyolite pa je krasno izoblikovani zanimivosti. Drugi zanimivi ostanek dela prirode je kamen v obliki školjke, ki se tudi odpre kot školjka. Sredina ima krasen odtis praprotnega lista, tako precizno izdelan, kot bi to delala človeška roka. Najdenina je iz reke Ma-zon v državi Illinois. Vidimo lahko tudi lepo izoblikovanega 3lona, katerega je prinesel na svet kamen Thindergg, in še marsikaj več. Naj bogatejši kamen, ki je tudi po teži vkljub svoji mali dimenziji na ogled, bosi gosto kopičenje srebra in je ast okraja Wallace v državi Idaho, kjer so najbogatejši rudniki srebra v Ameriki. Torej veliko ::eči v malem prostoru. Malo več od milje vzpenjajoč ;e v hrib pridete do državno o-skrbovane podzemske jame 'Mercer”. Nosi ime odkritelja, hi je po naključju naletel na nalo odprtino, iz katere je izbami svež zrak v trenutku, ko se :e ves utrujen, lačen in žejen skajoč pitne vode vračal proti lomu po nesrečnem in neuspe-em iskanju zlata, ki ni nobena redkost teh krajev. September eta 1885 je prinesel sedanjo )odzemsko lepoto, katero skozi eto obiskujejo ljudje v tem medu z vseh mogočih krajev kot v ■asu žabjih tekem. Jama nudi >recej zanimive oblike, katere ahko primerjamo od angelskih )eroti pa do oblike korenja ali nrzlo plazeče se kače. Tempera-ura je 55 stopinj in je prijetna )b lepo barvanih električnih larnicah. Tu smo obrnili nazaj na vele-■esto 49. Najprvo v podzemsko amo Mooning cave. Njen odkri-elj je bil geolog dr. John Broad-aan Trash leta 1851 po zapiskih Iržavnega knjižnega zaklada v lacramentu. Bili so najdeni znaki in okostje pračloveka. Na o-;led so še kosti žena in otrok, ratere so Indijanci darovali razam bogovom v neznane namene. Cenijo, da so te kosti ostanki !o 300 trupel. Odkritje ostankov aračloveka je pripisati raziskavi Trumanove ekspedicije iz mesta 3t. Barbare v Kaliforniji, oddelka za naravoslovje in zgodovino. V časif našega obiska so v globini, katere točno nižino ne vem, idkrili novo, malo odprtino, iz :atere je privel po pripovedova-iju raziskovalca čist, mrzel -.rak. Raziskovanje se nadaljuje. Poslovili smo se po okrepča-iju s ciljem, da pridemo do Colombia državnega parka. Ista smer, ista številka ceste, sicer :a so obcestna znamenja v veli-u skrbnosti obdržana. Dosegli mo cilj, pa presenečeni ugotovili, da bomo porabili precej več časa za ogled, kot smo si od pričetka mislili. Torej računajte tudi na to. Zanimivosti več kot oreveč. Zgodovina vas popelje stoletje nazaj, stoletje bi dejal skoro naprej. Kako prijetno je že skoro preživelemu rodu, ko vidi vse ■o, kar je bilo za časa njegove mladosti nekaj čudovitega, nekaj, kar bi si človek mislil neiz-premenljivega, pa zopet v pouk mlajšemu rodu, da si ogleda razliko v napredku moderne tehnike, naravnega življenja na naši oolobli. Vendar najdemo med starim sistemom in moderno tehniko nekaj sorodnega, le da je danes vse to*, kar je bilo nek-v raznih daj započeto in rojeno v industriji in drugih panogah, zmo-dernizirano. Kot sem dejal, zanimivo in obujanja spominov vredno. Ure so bežale, prišel je čas počitka tudi za tamkaj zaposlene in poslovili smo se v na-di in želji, da se prihodnje leto vrnemo v ta zanimivi kraj, pred-(Dalje na 3. strani) ^ S. FINŽGAR: MIRNA POTA Mama ima čisto prav. Ni ti reba iskati zraka po mestu. Do-ga je na našem vrtu. Rudi l?a naj ti bo za varuha, da te ne 0 strah,” je oče potegnil z ženo. Oče, tako je po pameti. Spreletita se po vrtu!” je potrdila ^ama in z njo vred sta priznala rnia in Rudi, da je tako bolj pray. Irma je skočila v sobo po t^ašč, Rudi se je poslovil, z Irmo SM odšla na vrt. Molče sta šla nekaj kratov po Pečeni stezi gor in dol. Rudiju Se je zazdelo: Sedaj naj sprego-^0rim! s tresočo se besedo se ji razodel. Irma je molčala, le ^rce ji je razbijalo, da je pritis-hila roko na prsi. Ko je Rudi Razprostrl roke, se ga je Irma Csno oklenila krog vratu in tako obstala v tesnem poljubu rez besed. Prelivala se je duša v dušo, RRce v srce. Obema je zmanjšalo esed. Tesno drug ob drugem S*:a Potem molče korakala po Sladki stezi. H'o konca sveta bi hodil ta-°^e s teboj,” je Rudi prvi spre- Sovoril. Irma se je-še-tesneje privila njemu. “Ne do konca sveta. 'el° večnost.” . Potoma je Rudi Irmi razodel, ^aj sta se menila z očetom. Ir-'aa mu ni segla v besedo. Pred ’.;ati Strgarjeve hiše je rekla: ’Se to je očetovo gospodarjenj6) ki se mene ne tiče. Da si le 1 ^oj, ves moj, samo moj!” ^Obstala sta dobrišen čas v veJ 1 Sorko objeta, nato mu je Irma Rdkleniia in izginila po stopni- P’r. Slak je odšel proti stano-J^lju. Najrajši bi bil vriskal. °djetno je zamahoval s palico S Srebrnim ročajem. Podarila ^ jo je bila mati ob doktoratu. Vsem svetom bi se bil rad ob-161- In če bi bil srečal berača na bi ga bil poljubil in mu P°daril srebrni tolar. IX . rugi dan proti večeru je sod-^ Slak truden sedel doma. osrečilo se mu je dolgo in za-^otovičeno razpravo razvoljati 2at6s pametno. Vleklo ga je k Str- garjevim, a ni hotel, saj ni RR66!, se mu je zdelo. Naj se vse, ‘ar se je zgodilo, ohladi in umi-ri' In tedajci mu je prišlo na ' lSel, da te nedelje spet ni pisal Damici. Doslej ji je svojo Ijube-R611 strogo skrival, poslej je ni ll0gel več. Sedel je in začel pi- sati najdaljše pismo, kar jih je !:ria] pisal materi, ki jo je zares ■IV nubil. Nadrobno es začetek, opisal ji ^'UŽi; je razodel Strgarjevo no in ji predstavil Irmo, ki R'1 je njegova zaročenka. Irmo 1 j6 orisal s tako sončnimi bar-jaihi. kakor je najbolje mogel. jy0sil je mamo, naj mu odpusti, i ° je tako dolgo molčal o ljubezni. Sin je poznal mamo. Slutil je, he bo dolgo, ko bo pri njem. s °bro je vedel, da večje Ijubo-“Utnnosti na svetu ni, kakor gori ^ srcih vseh mamic do sinčkov .hrčkov. Njegovo pismo bo ka- strela iz jasnega. Rudi, njen '■Mn ki je bil doslej ves njen, ^u< ^'aj bi bil poslej last kake druge "hske. Bog ve kakšne? v '-hdi je pravilno slutil. Nista hiinilu dva dneva, ko je ma-s a vsa v skrbeh, polna Ijubo-^hanosti že privršala k njemu, hru ne sporočila in se mu ni kazala; saj je vedela, da je v ^abu. Zato je obletela vse w SI°) koder je imela znanke, dre g0Spe_ Tam je iskala ražnja o nesreči, ki ji je začela p Toda varala se je. Vse ^sPe so ji povedale, da je Str-^Deva hiša brez graje, Irma (j da je po srcu in lepoti prvo v mestu. je bila nekoliko pomirje-’ Potolažena ni bila. Težko je Prič da akovala sina na stanovanju, v ‘"h je vrnil iz urada. Rudi je athico prisrčno objel in ji koj povedal: “Saj sem vedel, da ne boš strpela, če je ne vidiš.” Mamica ga je objemala in solze so ji tekle. “Ah, moj Rudi, če je vse res, kar sem slišala, saj ti privoščim.” In spet ga je objela ter med jokom povedala: “Odvzela te mi bo in nič več ne boš samo moj.” “Tudi tvoj, mamica. Privošči mi. Irma je zlato.” “Če se ti v zakonu ne prelije v pelin? Ali še pomniš, kako sem te opozarjala: ‘Pazi, pazi! Lovili te bodo.’ V tako majhnem mestu ni fantov doktorjev na pretek. Vsak oče in posebno še mati se rad postavlja s takim ženinom.” “Mamica, pri Strgarjevih se mi tega ni bati. Dodobra sem prepričan. Govoril sem odkritosrčno tudi z očetom.” Tedaj se je v mamici zbudila gospodarska skrb. “Torej tudi z očetom? Kako pa zaradi dote? Takile trgovci se večkrat šopirijo, so pa hudo prazni.” ‘ Oče Strgar mi je vse to omenil. A jaz sem mu gladko odbii, ■češ! da ljubim Irmo, ne njeno doto.” “Rudi, ti si še vedno otrok, ki hoče drago igračo in ne ve, da je starši ne morejo kupiti.” “Mamica, pustiva to! Strgarjeva hiša je poštena; kar se spodobi za nevesto, bo Irma dobila. Kaj, jih ne bom nikoli vprašal, laz jih nisem lovil, oni tudi mene me.. Pogovoriva se rajši, kaj mi boš ti oskrbela. Nekaj prihrankov imam, da ti ne bo treba trošiti iz svojega.” S tem je sin speljal mamico na drug tir. Pogovarjala sta se do cdhcda vlaka o vseh podrob-■ nos!ih, ki bi jih Rudi sam ne bil nikoli iznašel. Pred slovesom ga je mamica še enkrat pregorko pritisnila na srce, še enkrat za-jckala in odšla. Vso po’t se je zdela sama sebi oropana naj-dražjega, kar ji je naklonilo življenje. Ko je Irma razodela očetu, kako sta si z Rudijem odkrila ljubezen, je Strgar odločil: “Sedaj pa čimprej! Mama, ti skrbi za svoje, jaz za svoje.” In začelo se je, da so se čudile šivilje, krojači in mizarji. Vsi so morali druga naročila odriniti, da so ustregli Strgarjevim za Irmino balo. Ko je bil nekega večera Rudi pri Strgarjevih, je oče, na vse plati skrben gospodar, sprožil misel, da je treba oskrbeti tudi zaroko. Mama je ugovarjala: “Le čemu uganjati nepotrebno gospoščino? Midva sva kmečke krvi, pri kmetih to ni navada.” “Imaš prav, mama. A to moramo narediti zaradi jezikov. Natisniti bomo dali zaročna obvestila.” “Povrhu še to! Daj si umeriti še frak in si kupi tak klobuk z visoko štulo, da se ti bo vse smejalo. Ne nori!” “Povedal sem že, da je treba jezike zavezati. Kaj praviš, Rudi?” “Sem tudi za to. Naj le zvedo, da je naše znanstvo res in pošteno. Potem bo tudi moj pogostni obisk pri vas opravičen, vsa podtikanja meni ali vam bodo s tem izpodbita.” “Tako je,” je potrkal Strgar ob mizo. “Irma izberi si dan za zaroko. Naj bo brez nrupa. Tav praznik opravimo med seboj. Povej nam.” “Sprejemam tvojo in Rudijevo misel. Če smem izbirati dan, bi želela praznik Brezmaoenžne.” “Izvrstno! Tvoj god je takrat,” so vsi pritrdili. (Dalje prihodnjič.) -----o------- Vse blizu morja NEW GLASGOW, Škot. — Na Škotskem ni noben kraj oddaljen od morja v ravni črti več kot 35 milj. KAM NA MIREN ODDIH? (Nadaljevanje z 2. strani) vsem pa v svečarno, kjer je moja hčerka Marjanca pustila s svojim bratom Tedijem in njihovo mamo toliko želja po lepih umetninah, katere pa so ostale le v spominu in očeh. Mrak je raztezal svoje peroti preko gozda, ko se je naša družina vračala. Sveta tihota je vladala naokrog, le šumenje drsajočih se koles avtomobilov je motilo tajne gozdne noči. Utrujeni smo legli k počitku in že je sonce rinilo skozi veje gostega drevja, ko so naše zaspane oči zagledale nov dan. Mirna prespana noč, telo navžitega svežega zraka, nam je dalo novih hrepenenj, da si v današnjem dnevu ogledamo več in več in izkoristimo vsako minuto v času našega bivanja v gorskem raju. Pot nas je nanesla proti Big Trees parku, z uradnim imenom Calaveras Big Trees State Park. Povzpeli smo se v višino 4,000 čevljev, kjer je mala vasica Eb-bett’s Pass nekak vhod za gorovje, katero je zapisano pri smučarjih z veliko črko Mt. Reba — čar in prostor zimskemu športu in njegovemu gostu, belemu snegu. Big Trees državni park je skrbno negovan in nudi ne samo užitek, pač pa tudi fotografom in filmskemu snemanju dovolj romantičnih in zgodo vinskih točk, katerih ni mogoče posneti na nobenem drugem delu sveta. Veličanstvo rdečega lesa “Reed-wood” je gostitelj obiskovalcem med skakanjem veveric in prepevanju ptičjega rodu. Že od leta 1854 so ti kraji najbolj obiskovani. Če bi “Reedwood”, katerega uporabljajo pri konstrukcijah raznih stavb za zunanja dela vsled njegove odpornosti in vzdržnosti proti vsem vremenskim neprilikam, bil bolj trd, bi ga lahko uporabili tudi za notranja dela. t Imamo drevo, katerega višina je dosegla 300 čevljev in bi lahko nažagali iz njega materijala za 15 stavb, od katerih vsaka bi lahko imela po pet sob. V to je vključen samo čisto obdelan les, odpadki pri žaganju niso vračunani. Park ima več mest obširnih parkališč za vsa mogoča prevozna sredstva. Poleg tega ima kraje za taborjenje, kjer se lahko človek naužije gorskega sonca, primerno tople gorske vode in ribarjenja. So prostori, v katerih lahko plavači pokažejo svoje spretnosti, pa se zopet v plitvi reki poigrajo brezskrbno vaši o-troci. Park meri okoli 5,440 akrov. Kače so redki pojav in se ne zadržujejo med ljudmi. Ni zaznamovati kakega slučaja letošnjega leta. Po okoliških jezerih je priložnost za vodno smučanje in čolnarjenje; ob dovoljenem času je lov na divjačino zelo priljubljen šport. Če se zanimate za naravoslovje in minerale, imate dovolj priložnosti, kakor tudi umetniki si lahko s spretno roko upodobijo najrazličnejše prirodne motive. Poseben šport v zimi je sankanje poleg že omenjenega smučanja in tekmovanje s sanmi s pasjo vprego. Golfarji imajo prekrasen prostor za užitek, ravno tako je več različnih organizacij, katere nudijo vse potrebne informacije. Če si hočete u-stvariti lasten dom v prijetni tišini, so vam na razpolago reali-tetne pisarne. Planiranje na različnih krajih bodisi ob cesti, globlje v gozdu ali ob gorskih jezerih je organizirano in parcele naprodaj. Ravno tako so stavbeniki in lesna trgovina pri rokah; ako ste spretnih rok, si lahko sami postavite po svoji zmožnosti in spetnosti. Torej za vsakega nekaj, od upokojencev do komaj doraščujoče mladine. Ne skrbite, da boste predaleč od cerkve. Za vse to je organizirano, preskrbljeno na več krajih, da vam v nedeljski hitrici ni potreba misliti, da bo obisk bogoslužja nemogoč. Da pa se vam rana pri kakem ponesrečenem padcu zaceli, skrbi za to gorska apoteka in zdravnik, kateri vam bo ob vsakem času in na vsakem kraju na razpolago. Tako smo preskrbljeni z vseh .strani. Vkljub vsem navedenim ugodnostim, če porabite gotovo dobo za razgled, najdete končno primeren prostor, primerno ceno in ugodno življenje, katero vam lahko nudi ameriška zemlja v tem času življenja. Želeč, da bi našel ta spis zanimanja in bij vam bil vsaj v grobih obrisih v j orijentacijo začetka vašega potovanja, vas toplo pozdravljam in svetujem še enkrat: Ustavite se v mestecu Murphy ob veleee-sti št. 4 pri g. Castru v trgovini mineralov, da vam bo ta obisk dal nekaj misli, kaj lahko najdete tudi v času obiska. Maks Simončič —-----o------ lilo obsodi! Moskvo Predsednik S FR! ne verjame v “prošnjo” ČSR za vojaško pomoč in je označil zasedbo ČSR za “težek udarec socializmu”. BEDGRAD, SFRJ. — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je dal TANJUG-u ob vdoru sovjetskih in satelitskih čet v Češkoslovaško ter zasedbi te izjavo, v kateri pravi: “Vstop tujih vojaških enot v Češkoslovaško brez povabila ali odobritve zakonite vlade nam je vzbudil globoko skrb. Suverenost socialistične države je bila s tem kršena, pohojena in težek udacer je bil zadan socialističnim in progresivnim silam v svetu. V času mojega obiska v Pragi in mojih razgovorov s češkoslovaškim vodstvom s tovarišem Dubčekom na čelu sem bil prepričan, da je bilo odločeno preprečiti vsak poskus protisocialističnih sil oviranja rednega napredka demokracije in socialističnega razvoja v Češkoslovaški. Skupni dokument, odobren ob tej priložnosti, to dokazuje. Odločitve šestih, sprejete skupno v Bratislavi, so bile enostransko uničene in sprejeti so bili ukrepi, ki bodo imeli dale-kosežne in zelo negativne učinke za celotno revolucionarno gibanje v svetu!” Tito je podpiral liberalno komunistično vlado v ČSR in ga je zato sovjetski ryojaški nastop proti njej globoko zadel, zadel je tudi jugoslovansko javnost, kar so pokazale obsežne demonstracije v Belgradu in drugod. Zdi se, da se Tito in njegovi tudi sami ne počutijo preveč gotove pred kakim za nje bolj u-sodnim “iznenadenjem” iz Mo-[ skve. VETER JO ŽENE.— Veter napenja bela jadra in žene jahto po morju v bližini Bermu-•, dov, ko v ozadju na desni drvi v dalj. skupina jet letal. Jadranje je se vedno priljubljeno pri ljudeh, čeprav je staro že tisoče let. Morda pa prav zato? ¥ flomuniii zaskrbljeni BUKAREŠTA, Rom. — Tu so se v zadnjih dneh širile vesti o zbiranju bolgarskih čet na romunski meji in o premikih čet v drugih komunističnih sosedah Romunije. Nastop proti Češkoslovaški je vzbudil bojazen, da bi se utegnilo zgoditi kaj takega tudi proti Romuniji, ki je v pogledu svoje suverenosti in neodvisnosti v zadnjih letih posebno odločno nastopala proti Sovjetski zvezi. Saj je postavila znova celo vprašanje Besarabije, ki so jo Rusi odtrgali od Romunije in jo priključili ob koncu vojne Sovjetski zvezi kot posebno Moldavsko republiko. V petek, ko so slavili Romuni svoj glavni narodni praznik, je predsednik kitajske vlade v Pei-pingu Ču-Enlaj na sprejemu v romunskem poslaništvu ostro obsodil sovjetski vojaški vpad in zasedbo ČSR ter obljubil polno kitajsko pomoč Romuniji, če bi bila napadena od Sovjetske zveze. V Bonnu je zahodnonemški zunanji minister W. Brandt na sprejemu na romunskem poslaništvu pretekli petek zvečer dejal: “Obstoji bojazen, ki jo delim z več drugimi vladami.” Pri tem je zahodnonemški zunanji minister mislil na bojazen pred sovjetskim vojaškim vdorom v Romunijo. ------o----- Anglikanski protestantje nameravajo ženskam omogočiti duhovniški poklic LONDON, Ang. — Med organizacije, ki imajo največ vpbva na angleške protestantovske cerkve, spada znana “Lambeth konferenca”. Je to rahla povezanost, ki združuje okoli 460 anglikanskih škofov in jim daje nasvete v vseh problemih verskega življenja. Kadar konferenca ne zaseda, jo nadomešča anglikanski posvetovalni odbor. Konferenca je letos napravila izreden korak: sklenila je, da svetuje škofom, naj ne nasprotujejo več načelno možnosti, da ženske izberejo duhovniški poklic. V praksi bo to zvezano z neštevilnimi težavami, ki naj jih pa škofje skušajo premagati s pomočjo anglikanskega posvetovalnega odbor. Posvetovalni odbor bo pa imel vsaki dve leti tudi svoje sestanke. Člani odbora so lahko škofje, duhovniki in lajiki. —-----o----- Rusi prisluškovali Mau skozi dolgo vrsto let? HONG KONG. — Publikacija Rdeče garde je obdolžila Sovjetsko zvezo, da je namestila prisluškovalne naprave v dom in urade načelnika KP Mao Tse-tunga že pred več kot 10 leti. Tako so Rusi prestregali Maove pripombe in izjave o njegovem zdravju, o stanju dežele, o vladnih načrtih in vsem drugem. Prisluškovalne naprave naj bi nadziral posebni odbor Narodnega ljudskega kongresa, poročila pa dajal predsedniku republike Liu-Shao-chiju in sovjetskemu poslaniku v Peipingu. ------o----- Jezdec in konj v istem grobu v Novem mestu NOVO MESTO, Slov. — Raziskovalci starodavnega pokopališča so našli tod v enem izmed grobov, ki so ga uvrstili v 4. stoletje pred Kristusom, poleg o-kostja moškega tudi okostje njegovega konja. To je za ta predel nekaj res nenavadnega. Iliri in Kelti, ki so v onem času tod živeli, niso pokopavali konj s svojimi poglavarji, bila pa je taka navada pri Ščitih in nekaterih drugih ljudstvih vzhodne Evrope in Azije. V nekem drugem grobu so dobili okostje ženske, okrašeno z bakrenimi zapestnicami, obročki na nogah, zaponkami za obleko in vratnimi obeski iz barvnih steklenih kroglic. Drama “Tri sestre” vržena s programa v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Med najbolj priljubljene drame, kar jih je napisal znani ruski pisatelj Anton Čehov, spada dramsko delo “Tri sestre”. Igrajo ga že desetletja po vsem svetu. Tudi v Sloveniji je dobro znano in se še zmeraj nahaja na gledaliških programih. Političnega pa ni V drami čisto nič. Drugače je ne bi bil pustil igrati ne carski režim ne komunistični — do letos. Letos pa je ruskim cenzorjem padlo nekaj v glavo. Odkrili so, da jo lahko režiserji tako vpri-zarjajo, da predstave pomenijo kritiko sedanjih razmer v Rusiji — in so igro črtali iz programov. Duh tovariša Ždanova, ki je preganjal rusko literaturo pod Stalinom, ni torej še mrtev. Kitajski čaj najboljši PARIZ, Fr. — Mrs. Heloius Leroux, 84 let stara lastnica male prodajalne “Mirna sreča” v bližini palače Elysee, ki je znana po najboljšem čaju, trdi, da je kitajski čaj še vedno najboljši, toda ne ves, le izbran. Ko so ji pred leti hoteli prodati "navadnega”, kot ga pijejo kitajske množice, je sporočila Kitajcem, da ona takega čaja ne potrebuje, ker imajo- njene stranke “prefinjen okus”. Nato so ji dobavili čaj nekdanje kakovosti. -------------o----- Ne pišite pisem na Č ehoslovaško! CLEVELAND, O. — To je čisto pameten poziv, saj bodo Rusi gotovo vpeljali cenzuro vsaj za pošto iz tujine. Kdor bi pisal svojini družinskim članom, sorodnikom, prijateljem in znancem, jih lahko spravi v zadrego, kajti cenzorji imajo navado, da se spodtaknejo tudi nad najmanj sumljivimi besedami. Ženske dobijo delo Delo za žensko Lepa soba, hrana in nekaj plače se dobi v zameno za lahko hišno delo in družico starejši ženski v Cleveland Heights. Kličite 946-7300. -(166) Female Help Wanted Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214 (x) Wanted Counter Girl From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call FIE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon. (x) Hiša naprodaj Krasna hiša, 3 spalnice, na E. 246 blizu Lake Shore Blvd. Blizu šole, cerkve in busi. $26,500. Kličite 261-1261. MALI OGLASI V najem Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158. (x) FrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 Lastnik prodaja dobro 2-družinsko hišo, 4-4, garaža, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Prebarvana lansko leto. Kličite 431-9798, po 4. uri pop. (166) Ugodno prodam dobro ohranjeno kovinsko posteljo, omaro z ogledalom, orehovo mizo in štiri stole za jedilnico. Kličite 391-6730. V najem Lepo 5-sobno stanovanja na 1260 E. 71 St. zgoraj. Najemnina $75.00, vključno plin. Kličite 431-0866 ali 431-4558. (168) D. RAUL JEN: Mrtvi ognjenik “Res je, dragi umetnjakar, obračune sklepam!” je rekel hripavo. “Štaknetovega si poravnal? Povej!” je terjal Mirt. “Tvoj mi je bližji!” je zdajci zahropel Ignacij. Ko je naglo potegnil desnico iz žepa, je v pesti stikal črno pištolico. “Majhna stvar, ki pa precej zanesljivo ubija.” “Ha, kakor na divjem zapa-du!” je vzrojil Mirt, priskočil in ga zgrabil za zapestje. “Norec, to pa rajši meni daj, da ne bo nesreče!” Izvil mu je drobno orožje iz rok. Ignacij Orehek je zmedeno gledal in se čudno zarežal: “Hehehe, hehehe!... Ustrašil sem te pa le, ustrašil. Imenitna šala, kaj ne, Melita?” “Nevarna šala, Ignacij! S pištolo hoditi na obisk... ne, Ignacij, drugod bi jo drugače izkupil!” “Pojdi!” ga je zapodil Mirt, stoječ pri vratih. “Tepec, potrpi vendar! Saj niti ne veš, zakaj sem prišel in koga sem ti pripeljal... Stopil je k vratom in jih odprl. Iz teme je v luč stopila Lenka. Vse je bilo jasno. Lenka se je bila pod večer pripeljala, in ker ni vedela sama za Mirtovo stanovanje, je poiskala poslovalnico Ignacija Orehka. Nato sta Ignacij in Lenka hotela presenetiti Mirta. Toda presenečenje je bilo dvojno. Za Ignacija hudo bridko. “Hehehe, saj sem vedel,” se je spet posiljeno smejal Ignacij, ko je Mirt stopil k Lenki in jo CHICAGO, ILL. FEMALE HELP MAIDS Experienced. Motel. Short hours, good pay. MGM, 9424 Waukegan Rd., Morton Grove 965-6400 sprejel z razprostrtimi rokami. Medtem ko sta se pozdravljala z neprisiljenim, odkritosrčnim veseljem, je Ignacij oprezal, kako bi se približal Meliti. Sedela je zdaj kakor na žerjavici, nemirno utrinjala ogorek, brž prižgala novo cigareto in hitela goltati dim. Bilo ji je tesno, izdajale so jo oči in drgetajoča lica. “Ignacij, zdaj sva menda odveč!” je rekla užaljeno in segla po plašču. -i - y *, “O, seve, srček!” je hitel streči Ignacij. “Nocoj si prosta? Krasno! Ali želiš najprej v kino in potem k večerji... ali morda narobe?” “Kakor je tebe volja. Nocoj sem ti na razpolago, Ignacij!” Odšla sta na oko složna kakor še nikoli, Mirt pa je vedel, da v obeh plapola hud ogenj jeze in ljubosumja, ki sta ga komaj krotila. Veter je nenehno metal goste šope dežja na njegovo veliko okno. “Kolikšno presenečenje, kako sem te vesel!” je hitel zatrjevati Mirt, ko je posajal Lenko na zofo, prav tja, kjer je bila prej sedela Melita. “Čakaj, da ti v oči pogledam!” se je Lenka zagledala vanj. “Ali po resnici govoriš... Ali si videl, kako me je pogledala ta ženska, ki sama prihaja k tebi? Tako me je pogledala, kakor zadnjič pod Smrekovcem. Oj, fant moj, nevarno se igraš z ognjem. Opekel se boš, Mirt!” “Pri tebi?” se je pošalil in jo prižel k sebi. “Ali večkrat prihaja k tebi?” se je iz objema iztrgala Lenka. “Povej, ali jo imaš rad? Ne bi ti rada bila v nadlego!” “Sama boš videla, sama izvedela! Potrpljenje, Lenka!” ji je vlil nove vere. “Ali si trudna? Ali pa morda želiš kam po mestu?” “Doma, pri tebi ostanem, Mirt. Večerjo pripravim.” CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Two children Stay or go. $25 week. 224-0821 F 'f ' (166) HOUSEKEEPER — Exper. Full or part time. Gen. housework. Morton, Grove. YO 7-6123 i\ (165) REAL ESTATE FOR SALE RIVER GROVE — Brick Inc. Bldg. By Owner. 6 mod. units. 4-4%’s & 2-3%’s. Nr. schools & expressway. Asking $100,000. 832-7916. i (165) MALE OR FEMALE HELP HAIRDRESSER wanted. Male or female. Gd. oppty. for ambitious person. Exper. pref. Salary & comm. For inform, call CL 5-3933. (166) BUSINESS OPPORTUNITY SUPERMARKET $350,000 yearly gross By Owner. 227-6228 _____________(164) GROCERY Business For Sale. In fast growing area. $10,000 including stock. By Owner. 739-5319 Bollingbrook, 111. (164) BRICK 2 FLAT — 2-6’s plus 3 rm. bsmt. apt. 1500 W. — 6250 N. Owner leaving city. Storms, heated gar. Nr. schools. Call Owner AM 2-7743 (165) BEAUTY SALON — Hillside. All new equipment. Must see. 627-9614 !, , i (164) MALE HELP Dll DESIGNER Experienced in progressive design for multi-plant automotive parts manufacturing company. Presses up to 400 ton, gage to 200. Permanent position, excellent fringe benefits. Plant location suburban Akron-Canton area. METAL. STAMPING DIVISION MONARCH RUBBER COMPANY j - Hartville, Ohio AC 216-877-9311 An Equal Opportunity Employer Začela je jemati iz torbe. “In čaja si privoščiva, takole, vidiš!” je hitel pomagati Mirt. “Naravnost bom vprašal, Lenka: ali so te nujni opravki pripeljali v Ljubljano?” Malce je ostrmela, nato je prikimala: “Nujni, nujni! Da bom kratka, Mirt: povabil si me, stožilo se mi je po tebi — zdaj sem tu!” To pot je ostrmel Mirt. Toda samo za trenutek. “Hvala ti, Lenka, srčna hvala!” To uro in to noč se je Mirt oženil brez oklicev in brez poroke. * Po treh se je Lenka poslovila. Ljubljano ji je bil razkazal, vodil ji je bil razkazal vodil jo v kavarne, gostilne, v okolico, obiskala sta velike trgovine, počutila sta se kakor otroka, ki sta zašla na veliki sejem in se zlepa ne moreta vsega nagledati in se naužiti vseh dobrot, dasiprav niso kaj boljšega kakor sejemska medica in turški med. V družbo je ni uvajal, vesel je bil, da jo ima zase. Poslednji večer sta ‘šla v gledališče, zapela je Carmen. Prevzeta od večera se je potem Lenka doma privila k Mirtu: “Še enkrat: povej, ali jo imaš rad?” “Kako moreš vpraševati!... Kdaj ti je pa spet ta misel preblisnila glavico?” “Takrat... veš... takrat, ko je pela Mikaela. Zasmilila se mi je, da mi je bilo hudo.” “Ha, slutil sem, da bo tako. Zaman me izprašuješ. Lenka. Ne z besedo, z ljubeznijo sem ti odgovoril!” Več ni zahtevala. Ravnala se je kakor gospodinja, Mirt jo je zadovoljno opazoval. Docela je v njem dozorel sklep, da bo njeno življenje združil s svojim. Brez mesta resda ne more živeti. Toda luč, ki zdaj trajno sveti v njegovo delavnico, sije od daleč, tam gor iznad domače planine. Hotel je Lenko kar za trajno obdržati pri sebi. “O ne,” se je izpolznila, “tako poceni pa ni ta reč. Nisem ti prišla na ponujo. Pome prideš na dom! Boš?” “Bom!” je slovesno pritrdil. “Na pomlad!” Potem mu jo je vlak odnesel izpred oči. Toliko misli se je pletlo v njegovi glavi, da jih je komaj sproti razvozlaval. Ko se je vrnil v atelje, se mu je izprva zdelo, kakor da je stopil v grobnico. Toda že je spet stopila predenj njena podoba, beli sij njenega telesa, ki ga je občudoval kot umetnik in užil kot ljubljenec. Brez odlašanja se je spet lotil dela. ❖ Na Smrekovec se je selila jesen, razposajena, da take še nikoli na planini. Vsaj Artniku se je zdelo tako. Kaj lov, kaj drvarjenje, kaj spravilo, — vse to je gospodar prepustil drugim, sam pa je imel opraviti z visoko politiko. Vedno več vojakov je prihajalo na planino. Počivali so pred hišo, zgovorni so bili, radi so zapeli. Častniki so prijazno pristopali k Artniku in se pomenkovali z njim. Včasih si je domišljal, da mu zaupajo več, kakor bi smeli in kakor bi bilo treba. Daleč onkraj Smrekovca so gradili utrdbe. Med tednom, še bolj pa ob nedeljah so prihajali z onkraj planine nakupovat za svoja taborišča. Posadke so se menjavale. Vse je govorilo o vojni. Artnik pa je modro molčal, kadar so ga o tem izpraševali sosedje, ki so ga ob večerih pogosteje obiskovali, ali pa so ob nedeljah po maši kar bezali vanj. Vojna je blizu, to je Artnik dobro vedel. A medtem ko se je drugih loteval poplah pred ognjem in pokoljem, se je Artnik kdaj pa kdaj samemu sebi čudil, kako malo ga tare skrb za domačijo. Ko je to premišljeval, jo je uganil. (Dalje prihodnjič) AVGUS’ 5pnnl mmm r ts m Mi? 2ŽU Mgi KOLEDAR društvenih prireditev AVGUS1 31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo trajala do 2. septembra. SEPTEMBER I. in 2. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 8. — DSPB TABOR priredi spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi. 15. — Fara sv. Vida praznuje 75-letnico ustanovitve z banketom v farni dvorani. 22. — Trgatev na Slovenski pristavi. 22. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo s plesom. Igra Rudy Tomsich. Začetek ob petih popoldne. 28. — “Mladi odrasli” Par-Fi prirede polka ples v farni dvorani pri Sv. Vidu ob 75. letnici obstoja fare. 29. — Slov. narodni dom na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. priredi svoj letni banket. Začetek ob petih. 29. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, 0,; v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku. OKTOBER 5. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 5. — DSPB Tabor priredi ob 25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave. 12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20 — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue “card party”. 26. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30. 27. — Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 27. — Podružnica št. 25 SŽZ praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne. 27. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES. 3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na POLINEZIJSKI MALIK? — Tako pravi bivši mornar iz Kalijornije, ki je kip izdelal in ga sedaj pleska. Zamisel zanj naj bi dobil na Velikonočnih otokih. St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 9. — Lilija poda veseloigro SVOJEGLAVCEK v Slov. domu na Holmes Ave. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. 16. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. 24. — Letni festival Zahvalnega dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne. 24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro. 28. — Tony’s Polka Party — Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue. 29., 30. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd. DECEMBER 1. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 15. — Društvo sv. Jožefa št. 1®® KSKJ priredi ob treh popoI‘ dne v Slov. domu na HolmeS Avenue božičnico. JANUAR 20. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St-Clair Ave. “Pristavsko noč ■ Igrajo “Veseli Slovenci”. FEBRUAR 15.— Lilija priredi NAGRADNO MAŠKORADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. APRIL 19. — DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VECEh V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. C 1 a i1 Ave. Za ples igrajo “Vesel-Slovenci”. MAJ 4. — Pevski zbor Triglav prired* svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. Lepi, modemi, trpežni čevlji najnovejših modelov 1968 za vso družino. Kupite jih pri nas. Boste gotovo zadovoljni ! STAN’S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. Phone: UT 1-5027 ■* * 4« 4- * 4* 4' * f f 4- 4* 4- 4‘ 4 4- 4» 4 4« 4 4 4 4 I 4 4* 4 * 4< 4 4< 4a * 4 4- 4« 4 * 4 4< 4- 4* * 4« 4< 4< 4* * ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA TJNUSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA. POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK 'Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 ________________________________________________________________________________________________ - RIMSKI MOZAIK — Ko so pred 8 leti gradili v Britaniji vodovod, so naleteli na ostanke rimske palače iz prvega stoletja po Kristusovem rojstvu. Načrtno so začeli odkopavati in sedaj razkazujejo sijajna mozaična tla, kot jih kaže slika.