iospodarska politika — edina rešitei/. 0« bj kedorkoii -hotel v kratkih, •edrnatib stavkih in brez vseb ovia«ev opisati gospodarsloo-političao staa je v ua&i državi, bi &e labko izrazil ta.ko-l»: Valuta od dae do dae a/.žja, dragmja raste, iadustrija hira, prom&t piied zastojem, uprava 'pomaajkljiva, t pasivaih pokrajioali pomaaj^anje dežela polaa a«zadovoljstva, — v prislrižeiiteni paajlanieatu pa straaKarsko-pditičiea boi za revizijo. nazad ujaSk* ustavte. To bi bila v kratkib ijotezah slika na&9 ujediajeae države^ jKj« ao nevidni vzroki, ki so nas prlv-tdli tako daleč? tako se dandaaes povprašujejo vai, kft so vse svoje živl)8n)» priftakovali svobodo ia aemateni razcvii našega dobnega Ijudsliva v Sas&ii državi. Odgovor na to vprašau .*« j« n.«lcGitiko težaven. Toda poizkusi*o, RKHiebi^ pa uajdemo vire gospodarskega nazadovanijai, K razkrajajo nag, fotifcf) zažejjien razmah. Pr*tlyaem si oglejmo sosedne ia iuje države. Po preobralu se je sosedua Avatrija skržfiai v obliko šestmilijonske republicice, ki je bila vsled jako iežavnih okolaosti že v naprej jbsojeaa aa gospodarsko nazadovaaje. v tej državici imajo vse >predpogoje za praviieu razvoj: obsežno induatrijo, v«ififc» rudnibe, prida© roloe in aebroj. strokovnjakov aa vseh mogOKžiii poljib. Sehaičae zoaaosti.- Imeli so pa saolo; iz. vseh. ozemelii bivše Avstro-Ogrske se je vsula oela armada risokih, nizkJb in nai^ižjlh uradaikov v osrčje bivše države, t. \. sedanja Avstn.jo. Mala državica jim je aiora la dati kmha, tiskala |e miiMjarde ao rih baiikovaev in tezla; vedno globlj© t moivirie gospodarsiciega propadanja V Avetriji je to žalostno staaje utemel ¦teno, B&i še uiti aajboljši iiaaačaiki do dauee niso aašdi LzJboda, V tej drža\-ic' je padla dieaaraa vrednost že mko gjoboko, da je Avstro-ogrska ban ka zafteSa tisfeati 100.000 kroaske baakovo«, ker že s tisočkroaskimi ae mo.peš iprav lajiko poravnati večjib zaeskov. Kljub bedi, ki je v takih razmeraa divjaia posebno med aižjimi sloji, pa ojpazuiemo v AvsMji od preobrata io daoes veadar nekaj svitlega: težijo v»eh merodajnib čiaiteljev, ki stre «ni za zbol^šaajiem gospodarskib) razaifir. Duuaj sie je odločil za gospodar r>ko smer. Oe, okoli katere se vrtijo razpraT« vsega časopisja, se imeau|a: goflpodarstvo. Zato Je Avstrija sto pila ua pot prerafiuajejae g^ospodarske ¦>olitikAt ki vodi navsezadnje vendar. 1o gotovia obdekoristnili ciljev, Pri- bližno eaako se godi Madžarski. Obe iteželici šta premagaai ia zavezaiškto velesie so jima k ostaliin breaieaoui , priložilo pla.6evaaje vojaili odškodain ia drugih, iz mirovnih pogodb izvirajočib dajatev, Lep primer smotrene go spouarske politike in neumornega dela aam pa daje NemSija, Ceboslovaška ia — Bolgarija. Tudi NemčTja ia Uolgarija stojito daaes v vrsfti poai>:anih ia obsojeaih, dvžav* Neiačiji so \- VersaiDesu, kjer jo bila podpisana joirovna pogodba, nalagali zavezaiki ogromne terjajve, 6eš, ntemšlki aarod, ja delaven kakar mravlja, le aaj odplaeuje grebe ia zablodie Viljemov© in iijegovili prijaeljev, Nemški odposlan ci so z boiesitjo v srcih podpisali in zagrizoai franooski mia, predsedaik l Llemfenceau je ob lej prilild povdaril z ' zbada.]očiiii slovesom: ,^0©lili 47 tet sera čaktil aa ta treaulek". — aa treuutek nemškega ponižanja. Nemčija se je odiočila za polif^ko gosj>odarske obnov«. Sedemdesetaili| joaski narod je pod vodstvom treznili, I dalekovidaih mož zagrabil za kladivOj } stapil v tovarne ia delavaice, le vzvišeae templje dela ia po ©aem gainiein letu so se neaadoma pokazali uspelii. Tovarne za vojne potrebščine, kakor j topove, bojne ladje, municijo itd. so se kar 6ez noč spremeaile v podjetja za Izdelovaajie trgovskiii ladij, stroiev pohištva, vsakdaajih; potrebščin. Svoja nadprodukcijo, to so odvišai izdelki, j« Nemčija vrgla na svetov| ai trg, obeaem pa je s svojiin solid, aim blagom aapovedala svojim sovraž  oikom aeejaak koakareačai boi. Valu-<  ta sicer ni bila stalaat toda za pce ciagano ia poteptaao državo nfeaarav no visoka.  Kakor Nemčija, tako |e tudi Bol garija zagltedala v ^rdem delu svoio  rešitov. jDobila je v osebi g. Stambali] skega izvaaredao nadarjeaega voditel ja, ki }e izšel iz kmieisikih vrst. Ta jmož je pognal zabavljače ia gosposke nezadovoljn©že od zelene mize, uvodel s pomoejo levičarskili straak (konmaisfpv) tn svojih zemljoradaikov prisilao delo za splošni blagor, držav ao polifko je posadil na teraelj'c zdra vih gospodarski|h odaošajev 9 sosedi ia kmalu aato so se pokazali sadovi dela. AmeriŠko in aagleške iinaačae skupine so opazilo to žilavo delavaost in dobro voljo Bolgarije. Ko jie potrebovala razne kredite, so ji ponuiall dolarje in lunt šterliage pod Hajugodae^mi pogoji. Tako jie Bolgarija kot dobra gospodiaja ia premagaaa državiea danes aa boljšem nego zmagoslavna Jugosiavija. Naravnost posaemanja, vreden pri mer nam nudi Oehosdovaška. Ta re- publika, v kateri še danes aiso poae ! liaie prikrite aarodnostue borbe med | Cehi aa enT. in Nemci ter Madžari na ; drugi straai, je v kratkem času svo- ' jega obstaaka dokazala aeprecealjivo j zmožnosfti ia delavaost svo;ega prebi- j valstva. Miroljnbna, veliko^otezaa po litika mlad'ega Beaeša, dejaaska po- žrtvovalnosl 6eboslovaškega ljjudstva, predvsem pa močno povzdigovanje aadprodukcdje, vse to je doprineslo aladi republiki sioves, ugted in — kredit. Po naporaih lnesecih vztrajaega ¦leia ia dobro asmerjeae gospodarske polifike si je OehoslovaSka zasigura;a med evropskiini aarodi prav bdiic-i uo inesto. Staaje aieae denarne vrednosti aam potriuje to dejstvo v »polai meri. Sedaj si pa ogliejmo našo državo. Kaj vidimo? V Beogradu seJborita 2 .srbski straaki (diemokrateka ia radi- kalaa) za prveasltvo. Miaistrski svet, v katerem sta ti dve stranki za^stopa- jk, se v dolgotraiftilii sejah prepira, radi maleakostoili vpraSanj, radi aa- r inestitve uradatkov pa straakarskfl pri padaosti, aied tem se pa pogrezamo vedao globlje in globlje ,. . V treh, štiriii ieitiii obslpja države smo imeli samo eao vJ-ado,- ki je obetala gospo- darski procivii; to je Ml Proti-žev ka-  biue, v katerem so sodelovali zastop-  niki Hrvatov (Narodai klub) ia 1aaš  dr. Korošec. Koliko veKkopotezaih na- črtov jtt padlo takralj vsled besa© iji zlobne opozitiijte ,,'demokratov" v vodol .Srsclišuja zadruga, definitivna ured- ba u prebraniL pasivnih krajev z ži- vU.v4rajuŁ frgovsko-lpoMiSne pogod- be s sosedaimi in drugimi državami. Evrope, stvobodao koastiitaaato, de- centralizacijo uprav© (samouprave v okviru avtoaomaih pokrajia), zmaaj- šanje uradaižtva in vojaštva, smo- treao, vzaiemao delo vseh čiaiteljev, vlade ia lijudstva za gospodarsko ob- ; novo — vse to se |e pred uaSfjni .o5- i 0ii razblinilo kakor iesenska megla. ; Vlado so prevzeli ošabai predstavitei- ji velekapitalizma, (Pašič ia ajegovi tovariši aa mia. stolcih) ki pozna0o v svojem poBlepu in v svoji grabežlii- vosti samo sebe. Ne bom našteval nen štetth slučajev izkorlščaaja in za- ; pravJjaoje ljudsbega, državnega do- aarja, Na žalost smo pri nas že tako daleč, da se javnost za vse to niti več ii8 žaulma. Naž prom«t stoji »pred po^ jomoin, toda viiada še ai ukreaila za ocivmitev te aevarnosti nicesar. I'arlameat, ki bi moral dajati ^ z^-odbudo, |e nepopolea: 59 delavskib. zasiopaikov sta vrgli demokratska iu radikalna stranka 6ez prag, ker jima je smrdolo aadzorsliva zastopnikov bed nih ia Uadeniii, 63 zastopnikov hrvata kega Ijudstva je to nasilje me^6aaskili, strank tako u)ezilo, da 49 poslancev, (Radičeva straaka) sploli ui prišlo v Beograd, ostali so pa kmalu po otvo' ritvi koastif/uante zapustiiii tq mesto po aižaaega parlameBtariiZiiia. Opozicija; je preslaba, da bC strmoglavila sedaa jo protiljudsko veciao, vlada pa se šo piri v brezdejju ia aima za potreb« ijudsfva ia države nobenega smisla«. Gospodarska politika po vzgledu oraeajeaih držav je aaša ediaa rešitov pred splošaim polomom. Slov«nsko Ijudstva, zavedaj se velikih ia težkih časov, ki te še čakajo. Prišel bo dan, ko se bodo daaašaji oblastnik,i sami zrušili pod pritil^kom, gospa darskih razmer, Takrat bo aapoeil čas. ko bodemo vsit brez izjeme, riorali noč in dan popravlijati greh« siabih krmilarjev aaše domoviiiie. M, G« ¦