Poštnina plačana v Kotovim. Posamezna Številka J «M GLASILO OSVOBODILNE FRONT,E OKRAJA TRBOVLJE Leto III, TRBOVLJE, 6. maja 1950. Štev.- 18. Veličastno proslava pega mala v zasavskih revirjih Delovno ljudstvo okraja Trbovelj je na dan prvega maja z veličastno povorko manifestiralo proti vsem obrekovalcem naše države zasta,v je plapolalo v sprevodu, za katerimi so sledili naši gasilci iz celotnega okraju, s šestimi zastavami, s prikazom mo torke na kamionu in ptjikaaom gorefie hiše. Nad 150 starejših gasilcev do pionir e v in ženskih oddelkov se je vrstilo mimo častne tribune. Sledi velik transparent: »Vsi kakor eden za obrambo svobode JjQ neodvis. nosti FLRJ proti vsakemu pritisku in nasilju.« Dolga kolona naših kolesarjev z V0r liko državno zastavo na čeju, nad 40 mladih kolesarjev je v lepo zvrste-nem redu sledilo gasilcem. Fizkulfura naj postane last najširših množic Predsednik OLO tov. Povše Dušan na govorniškem odru letošnji 1. maj so proslavili v revirjih na izreidno slavnosten način. PAsldpja, ustanove ih obrati so dobili svečano lice, vse je bilo lepo okrašeno, postavljeni slavoloki, povedno s svetlobnimi transparenti, kar jo prišlo do Izraza v večernih urah. Najlepše slavoloke so postavili v Hrastniku pri steklarni in na rudniku. Pa tudi Zagorje in Trbovlje ni zaostajalo. Med kolektivi je bilo razpisano tekmovanje, kdio bo boljše organiziral okrasitev in kdo bo največ pomagal pri izvajanju aprilskega Plana itd. Največji uspeh v t«m tekmovanju je dosegel kolektiv cementarne TrbOvlje, ki je ‘imel 'najlepšo krasitev, prenovil rdeči kotiček, so-loval kot celota pri Tednu cest in pomagal pri izvrševanju planskih nalog, in se tudi deiileja dela udeležil 100%. -ri Na predvečer 1. maja so se vršile v vseh centrih slovesne akademijo. V Trbovljah se je vršila v Delavskem domu slavnostna akademija s sodejovanjem godbe, pevcev, folklore in fizkuiture. Pol odigranju Internacionale je govoril o 1. maju član biroja CK KPS Trbovlje, tovariš Pečar Otmar, nakar je sledil bogat kulturen program. Prvič je nastopil mešani pevski zbor — obnovljenih »Slavčkov«, pod vodstvom tov. Škrinjarja. V Hrastniku se je vršila bogata proslava v Domu prosvete, ki je bila združena z bakljado, pravtalčo so svečano proslavili prvi mlaj že na predvečer zagorski rudarji s slovesno akademijo. Na čelu fizkulturni grb, vodstvo Okrajnega telovadnega odbora, fizkul turmiki Hrastnika, Trbovelj in Zagorja so lepo in strumno korakali v sprevodu, vmes pa so najboljši prikazovali na kamionih orodno telovadbo In preskoke. Sledil je transparent »V letu 1949 smio osvojili 1362 fizkultumih značk, 215% več kot v letu 1948.« Sledilo je yodslvo športnega društva Rudarja, ki si je priboril vstop V III. zvezno nogometno ligo, sledili so juniorji Rudarja in pionirsko mo štvo, nogometaši iz Hrastnika in Zagorja. Smučarji s smučkami, planinci iz vseh krajev s prikazom Al ježevega stolpa. Takoj za njimi so sledili toplo pozdravljeni lovci na kamionu, s prikazom, ki je vzbujal občudovanje. Tudi ribiči niso izostali, nad 60 jih je bilo z mrežami in trnki. Vmes so sledili transparenti, nato pa velik znak ljudske tehnike ter posamezne sekcije, letalci z modeli, radioamaterji, iilmski krožek iz Hrastnika ter pionirski odredi z zastavami. Veselje je bilo pogledati te mlade graditelje socializma! Otroci naša bodočnost Vso pozornost je vzbudil med vsemi prikaz Dečjih jasli rudnika Trbovlje na dveh kamionih, kjer so prikazali celotno ureditev najlepših jasli v Sloveniji. Sledil je na kamionu prikaz otroške restavracije v Zagorju, kjer so malčki sedeli lepo za mizami in se gostili z dobrotami. Godba steklarne Hrastnik je igrala Delovno ljudstvo trboveljskega okraja zaupa_ v lastne sile in veruje le naši Partiji in tov. Titu in nikomur drugemu seben vlak, ki je peljal z Brega do Trbovelj, je pripeljal veliko število ljudi iz Radeč, Zidanega miastu in 1. maj, praznik vsega naprednega ljudstva sveta, se je pričel v revirjih Z budnicami godb, ki so igrale poskočne komade. Motoristi so že navsezgodaj zbudili prebivalstvo z ropotom motorjev. Lep spomladanski dan je marsikoga r&zveselil. Ze ob peti uri zjutraj sd se zbirali po vseh krajih trboveljskega okraja, da gredo Akuprio na proslavo v Trbovlje. Pb- Hrastnika. V svečanem sprevodu *> 'številni delovni kolektivi prikazali 'uspehe svojega dela ifi v skupni povezavi z delovnimi kmeti in vsemi organizacijami manifestirali k velikemu priazniku. Nad 5000 ljudi je sodelovalo v prvomajski povorki Slavnostni sprevod, ki se je pričel pri Sušniku v Trbovljah, se je formiral proti postaji in proti Zagorju od 'Bovškega. Točno Oib 9. uri je krenil sprevod proti Trbovljam. Na čelu velik državni grb, ki so ga nosili 4 rudarji, takoj nato konjenica, velika slika maršala Tita, Mihe Marinka, Edvarda Kardelja, Moša Pijade in Lidije Sent-•jurčeve. Sledila je godba zagorskih rudarjev, za njimi pa obvezniki predvo- jaške vzgoje, ki so strumno korakali mimo častne tribune pri sodišču, tja kateri je bil zbran biro okrajnega komiteta KPS Trbovlje, člani oj^rnj-poslanec Anton Zagarišejc. nega LO, zastopniki JA in ljudi Godba trboveljskih rudarjev je več kot eno uro vztrajno igrala, ko SO mimo defilirali kolektivi v dolgem sprevodu. Občudovanje je vzbujal velik tank, ki je š«l v sredini med obvezniki piredvojaške vzgoje. Nad 30 državnih vztrajna pred zastavami vseh sindt, kalnih podružnic, ki jih Je bilo 36. Ni je sile, ki bi nas odvrnila od našlli nalog, ki smo si jih zadali: še ena petletko bomo izvršili 0o konca petletke! Med vzklikanjem so strumno prfl. korakali rudarji-udarniki, ki delajta že za drugo petletko, med njimi so bili: Kmet Martin, 18-kratni udarnik rudnika Hrastnik, udarniki rudnika Zagorje in rudnika Trbovlje. Sledilci so jurišne brigade Zagorskega irujcL nika, rudnika Trbovlje, Hrastnika ifl steklarne Hrastnika. Velik transparent z znakom LMJ! in rudarska mladina z Vseh rudnikov. Kudnrji zasavskih rudnikov zaupaj« le v lastne sile in verujejo le svoji Partiji in tovarišu Titu! Vrstili so se najprej delovni kolektivni naših rudnikov po obratih, uprava rudnika Trbovlje, kolektiv Zahodnega obrata, ki je na kamionu prikazal mehaniziran odkop S, 'slresalkae mi, obrat Dobrna—Neža je jna kamionu prikazal bager za odkopavanje! novih slojev in odkrivanje premoga). Ta bager je vzbujal največjo pozor' nost. Zn njimi so se vrstili kolektivi Vzhodnega obrata in ostali obrati rudnika -Trbovlje. Kar naprej je tekla) dolga kolona: rudarji Iz Zagorja šd nosili transparente in slike SVOilH najboljših udarnikov. PrikaKali pa sta tudi svoje uspehe v letošnjem letu tefl prikaz strojnega obrata na kamioni^ apnenice rujinika Zagbrjje z maketo svojega obraita. ) Z elektrifikacijo bomo varčevali naše moči na kamionu tople grede In-rastlinjaM, na traktorju pa ražlično orodje. K* Elektiioobrat Zagorje je prikazal ozvočenje, sledili so rudarji rudnika Hrastnik z velikim grafikonom, kjer si videl uspehe njihovega dela. Najboljše KDZ so sledile rudarjem in KLO na vozovih in s harmonikami. KLO Dol pri Hrastniku je prikazal ves razvojni proces vse od pričetka Sejanja pa do požete pšenice. Ekonomija Holomež je prikazala lektiv Papirnice iz Radeč jel nazorna prikazal na treh kamiiuinih ves proces izdelave papirja. Sledili so kolektivi tovarne Izolit Radeče, apnenic in cementarne Zidani most. Tovarna rudarskih strojev CRD j® prikazala n« kamionu avtogensko VU* rcnje, Kemična tovarna iz Hrastnik® Pogled na špalir zastav pred častno tribunu Prikaz »Dečjih jasli« na kamionu pa prifciz svojega dola. »Cement je kruh naših gradtn.šč« je pisal velik transparent kolektiva cementarne, ki je v letoinjem letu dosegel velike usixdie pri izva jan ju planskih nalog. Velike slike Tita in Mihe Marinka go nosili mladi fizkulturoiki kolektiva Elektrarne, ki je najboljši električar-č.irski kolektiv v Jugoslaviji. Takoj za njimi so stopali delavci* in delavke najboljšega kolektiva steklarske industrije v FLRJ, naši steklarji, ki so prikazali na kamionu proces svojega dela. Godba železničarjev iz Zidanega mosta in takoj za njo transparent »Železničarji Jugoslavije bodo izvršili plan transporta v štirih letih.« Nad 80 železničarjev je v uniformah Strumno korakalo ob navdušenju številnih gledalcev mirno tribune. Prikaz za prikazom je sledil: okrajna proizvodna podjetja so uam pokazala, kaj vse že proizvajajo, gradbeno podjetje Zidar, ki je kar na kamionu zadal hišo. Mestna proizvodna podjetja MIX) Trbovlje so prikazovala uspehe svojega dela, pri čimer so pokazala, kaj zmorejo kolektivi oblačilne stroke krojačev in šivilij ter prikaz izdelkov čevljarjev. Radio center Trbovlje je prikazal svoje delo ter ves čas sprevoda neutrudno vrtel razne plošče. Okrajni magazin Trbovlje je prikazal na kamionu potujočo trgovino. Zaključili so pa slavnostni mimohod motoristi iz vseh krajev: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Radeče, za njimi pa so sledile številne množice ostaleRa občinstva, ki so se zgrinjale za ostalimi na slavnostno olepšan stadion SSD Rudarja. Trboveljska cementarna prikazana na kamionu Priznanje vsem kolektivom okraja Trbovlje Na svečano okrašeni tribuni na stadionu so se zbrali gostje in sicer člani OK KPS Trbovlje, direktorji vseh podjetij in ostali. Kolektivi in ostalo delovno ljudstvo pa je zavzelo prostor na stadionu. Drugi del proslave se je pričel z Igranjem državne himne. Nato je se- kretar Okrajnega komiteta LMS Trbovlje, tovariš Klemen Anton pozdravil vse navzoče in podal besedo okrajnemu sekretarju KPS Trbovlje tovarišu Dušanu Povšetu, ki je v svojem referatu čestital vsem delovnim kolektivom Trbovlje k uspešnemu izvajanju planskih nalog, jim izrekel zahvalo tiaallci z maketo goreče hiše v sprevodu ter se zahvalil tudi vsem inženirjem, zdravnikom in kulturnim delavcem za njihauvo delo. Podčrtal je važnost praznika L maja ter pri tem naglasil umazano propagando Informbiroja. Kolektivom so se zahvalili nato še vsi direktorji podjetij. V imenu JA je govoril kapetan, tovariš Piki. Predsednik OSS Trbovlje je ob tej priliki izročil najboljšemu kolektivu v tekmovanju pred 1. majem lep pokal in to kolektivu Cementarne Trbovlje. Združeni pevski zbori so nato zapeti pesem »O svobodi« in »Od Urala do Triglava« s spremljanjem rudarske godbe. Sledil je nato program z rožnimi fizkullumimi točkami, kjer so prav lepo prikazali fizkulturoiki iz Hrastnika del svoje revije »Na delo«. Z himno »Hej Slovani« je bil zaključen dopoldanski program prvomajske proslave, popoldne pa so delovni kolektivi imeli svoje proslave doma s proglasitvijo udarnikov. Predvojaška vzgoja v sprevodu z maketo tanka Na dan I. maja šobili proglašeni številni udarniki Številni udarniki so bili proglašeni na dan 1. maja v podjetjih trboveljskega okraja. Delovni kolektiv Tudni-ka Trbovlje je proglasil 204 udarnikov 47 pa je bilo pohvaljenih. Med terni 204 udarniki sta bila dvanajstič proglašena za udarnika rudar Škrinjar Franc in Ručman Viljem, 11. kratnih udarnikov je bilo 7, 10-kratnih tudi 7, devetič je bilo proglašenih za udarnike 10, osmič 8 rudarjev, sedmič 14, šestič 15, petič 17, četrtič 18, tretjič 17. dTugič 45 in prvič 44 rudarjev. — Na rudniku Zagorje so proglasili 272 Udarnikov, na rudniku Hrastnik pa 74, med njim Kmet Martin, ki dela že za drugo petletko; ta je bil proglašen za udarnika že osem-najstič. Delovni kolektiv CRD je proglasil 22 udarnikov. Kolektiv steklarje industrije v Hrastniku je ta dan proglasil 138 udarnikov, med njimi v idmajerja Ferda že štirir.ajstič, Si-hurja Antona pa trinajstič. Vseh udarnikov je bilo proglašenih ria dan 1. maja 710. Po proglasitvi udarnikov so uprave -odjetij in sindikalne podružnice priredile svojim kolektivom primerne proslave in pogostitve. Kolektivi trboveljskega okraja so uspešno izvršili aprilski pian Delovni kolektivi trboveljskega okraja so svoje planske naloge v mesecu aprilu uspešno izvršili. Tako je rudnik Trbovlje presegel plan za mesec april za 8,3% in sicejr zahodni jamski obrat +0,2%, vzhodni jamski obrat +8,3%, dnevni kop Dobrna— Neža pa +41,1%. Rudnik Zagorje je plan v mesecu aprilu presegel za 4,7%. V rudniku Zagorje je v tem mesecu mnogo pri-pcmntglo k doseganju planskih nalog tekmovanje, ki se je vršilo skozi cel mesec ter je v tekmovanju dosegla najboljše rezultate brigada št. 217 v obratu Podstrana, ki jo votli 15-krutni udarnik Čretnik Jože in Hkratna udarnika Gamntini Vinko in Jozbin-šek Jože. Samo v masecu marcu so zagorski rudarji nakopali ob nedeljah nad 2000 ton. premoga. Do 1. maja je produkcija rudnika Zagorje presežena po osnovnem petletnem planu za 13% ter bo rudnik Zagorje svoj prvotni osnovni plan dosegel že v tem mesecu. Kolektiv steklarne Hrastnik je presegel aprilski plan količinsko ža 4%, finančno pa za 9%. Cementarna Trbovlje je prekoračila aprilski piun v cementu za 7,4%, v poifabrikatu za 12%, v odpžemi pa za 23%. Central-ske rudarske delavnice Trbovlje so izvršile aprilski plan s 108%. — Rudarji rudnika Hrastnik sicer niso dosegli plana, vendar se Vztrajno bore za izpolnitev svoje proizvodne naloge. Kolektivi trboveljskega okraja so z doseganjem planskih nalog častno pričakali svoj največji praimk, letošnji 1. maj. Lahko bi bilo drugače »Jutri bom šla že ob treh zjutraj pred trgovino, da bom prva dobila blago, saj že nimam kaj cjbleči!« Tako je dejala žena iz Zagorja, ki v resnici blaga ni zelo potrebovala, ampak je mislila, da ga mora prav ona prva dobiti. Izgradnja socializmu je v zvezi z mnogimi težavami. Velika težava je pomanjkanje živil ln blaga. Zaradi pomanjkanja se blago razdeljuje po nakaznicah in so zaradi tega pred trgovinami, mesnicami itd. mnogokrat gruče ljudi, ki čakajo na delitev. Kjer so ljudje oziroma žene količkaj pametne in zavedne, ne delajo gruč, prerivanja, suvanja in klepetanja, ampak se žene sproti postavijo v vrsto brez posebnega godrnjanja. Pametne žene sem večkrat videla v Ljubljani. Prihajale so, stopile v vrsto, čakale in v miru odšle, V Zagorju pa je drugače. Žene se nikdar ne postavijo v vrsto. Nekatere bi se, a druge mislijo, da bodo s prerivanjem prej na vrsti. Navadno nastane direndaj in marsikdaj so bojevite žene že razbile šipo, da o potrganih gumbih in raztrganih žepih sploh ne govorim. Svojo bojevitost se posebno izkažejo v pretepu. Huda in včasih krvava je borba za prvenstvo pred prodajalko. — Žene, bodite pametne! Ne stojte v gručah, ampak napravite vrsto, pa boste prej dobile, kar vam pripada. Zavedajte se, da ste vendar ljudje in olajšajte težave sebi in prodajalkam. — Se boste poboljšale žene iz Zagorja? Kadar boste zelo vročekrvne se ne pretepajte, ampak pojdite na udarniško delo. -a. OB PETI OBLETNICI NAŠE VELIKE ZMAGE Stoletja so minula, dolga, mračna In trpka, preden se je mogel uvrstiti naš narod med tiste narode, ki so si z revolucijo sami utrli pot v zgodovini, da si sami grade svojo usodo pod zelo težkimi in vendar častnimi pogoji, z zavestjo, da gradijo socializem, to je lepši jutrišnji dan. To je zgodovina slavnih zmag NOB, zmag lastnega onožja. Toda za nas je ta obletnica, ki je stara komaj pet let. še bolj pomembna kot za narode, ki so vajeni zmag. Važna in pomembna, ker ni bila to zmaga samo orožja ln osebne hrabrosti, temveč vse nekaj večjega in globljega. Bila je to ena tistih redkih zmag, ki ne preusmerja samo kratkotrajno obdobje zmagovalca, ampak preusmerja vso njihovo zgodovino na ta način, kot se lahko zgodi samo z revolucijo vsesplošne miselnosti, ki ji je dal spopad dveh svetov obliko in moč, da je s tem. ko je uničevala sovražnika, uničevala tudi vse tisto, kar je temu sovražniku dajalo potuho in vzpodbudo, da je rasel in zbiral moči za podjarmljenje vsega sveta. Ko so pred petimi leti v Ljubljani In ostalih večjih In manjših mestih širom naše zasužnjene domovine za-vihralp zastave zmagovalcev, ko je v ta mesta vkorakala narodna vojska In je prišla vest, ki je preplavila ves svet da je uničen blok fašizma, so vsi narodi verjeli v boljši svet, svet brez fašizma, svet trajnega miru in sreče, kakor smo verovali mi majhni nebogljeni in goloroki borci v pravic nejši svet. Mnogo borcev proti našemu skupnemu sovražniku, ki So se vrnili odeti s slavo v svoje domove, je danes razočarano Premagali so nemški fašizem — premagati pa niso mogli zarodkov tega strašnega polipa, ki ga je ustvaril kapitalistični imperializem Nemški fašizm so uničili, fašizem pa se pod drugačnimi Imeni razrašča spet v mnogih (jielih sveta. Tam je zopet vse po starem: brezposelnost, be da. glad. zatiranje. brezposelnost predvsem tistih, ki delalo v potu svo ječa obraza Mi pa slavimo zmago drugače! Mi smo si zmago pridobili na drug način Leta 1941. so najbolj zavedni delavci, kmetje in delovna inteligenca s prekaljenim revolucionarnim članstvom Partije zapustili svoje domove in odšli v gozdove goloroki v borbo proti ti Sternu, ki si je upal stopiti na našo zemljo to }e proti nemškemu fašizmu Trda. žilava in krvava je bila la po! a vendar uspešna kljub temu. da si je naše vodstvo skovalo armado brez kakršne koli pomoči od svojih navideznih zaveznikov, brez kakršne koli zaloge orožja, temveč s predanostjo za stvar resnice, zaupanju vodstvu, ki je že ža časa stare Jugoslavije vodilo pravilno naše delovne množice do zaželenega cilja v borbo za napredek. tlničili sn>o sovražnika, ki nas je hotel zbrisati s sveta, in uničili smo tudi njegove pomagače na naših tleh. ki so rastli in se šoprili od naših žuljev V borbi so se razgalili, da so interesi sovražnikov proti ljudstvu po polnoma isti, pa čeprav govorijo slovenski, hrvatski ali pa srbski jezik. Ti so prav tako uničevali ljudstvo kakor niihovi učitelji iz Bertina ali Kima. BiH so med njimi škofje, generali fin redovniki. Vsi po vrsti so bili pri pravljenj poljubiti Hitlerju In Mosnii-niiu škorenj, samo, do bi lahko obdržali svoje nagromadeno bogastvo ter vsni malo oblasti za izkoriščanje ljudstva Zato praznujemo danes dvojno zmago! Postali smo izvrševalci dvojnih misli naših največjih genijev od Prešerna do Cankarja in tistih prvih naših skromnih, toda v borbi neustrašenih Hudi. ko so nam iz ječ, iz Giav-njačo. Sremske Mitroviče, Bdeč in Užičke Požege na glas prebirali prve stavke Marxovih in Engelsovih knjig, ''-ato ni nič čudnega, če so tvorili jedro našega oboroženega odpora le ti 'n taki. v borbi za pravico delovnega ljudstva prekaljen« borci. Kali njihove revolucionarne borbe so zajele vse naše narode, vse naše ljudi, zato smo »e borili stari in mladi, možje in žene, starci in otroci — borilo se je vse ljudstvo za veliko, pravično stvar. Vso to veličastno 20letno ilegalno borbo in štiriletno krvavo borbo nam danes teptajo tisti, ki bi bili dolžni, nam v času mirne izgradnje socializma pač največ pomagali, to je informbirojevski blok s SZ na čelu. Ne priznavajo naše štiriletno borbe ki je niso priznavali niti za časa same borbe, o čemer nam dovolj jasno opisuje predsednik Prezidija FNRJ tov. Moša Pijade v »Pravljici o sov jetski pomoči«. Ze v času okupacije so Imeli namen si z Imperialističnimi silami de- liti našo domovino. Tako so tudi po osvoboditvi hoteli gospodarsko izkoriščati naše narode. Le modri politiki našega najvišjega vodstva se imamo zahvaliti, da se je to izkoriščanje nd naših navideznih prijateljev preprečilo in ustavilo. Danes praznujemo dan zmage še z večjim veseljem in zadoščenjem, ker vemo, da imamo vodstvo, ki se ne da zapeljali ne od Zahoda ne od Vzhoda. Hkrati pa slavimo veličastno zmago na področju izvršitve poletnega plana z novo zgrajenimi tovarnami Litostroj,^ Stmišče pri Ptuju, z drugimi novimi tovarnami in hidrocentralami-z izgradnjo novih cest. železnic, stanovanj, šol, kulturnih zgradb, bolnic itd. Kažipot temu hitremu napredku pa so nam naši udarniki, racionaliza- lorjl, novnlorji In prve linijske proizvodne brigade v naših podjetjih, ki dnevno prekoračujejo normo dela in s tekmovalnim duhom zajemajo vedno več zavednega delavstva v svoja borben vrste. Naše ogromne žrtve niso bile za“ man. Tega se zaveda naš sleherni de* lovni človek. Delovcni razred pa, ki je med borbo in v času obnove dokazal, da je graditelj naše lepše pri* hodnnsti. ne bo mogel nikdar dovolj biti hvaležen slavni JA, podoficirjem* oficirjem in njenemu najvišjemUf vodstvu. S pomočjo kmetov in ljudU ske inteligence ter pod zaščito svoj«! ljubljene ljudske vojske bo dokazal, da zna delati ln graditi prav Lakot kakor se je znal boriti in umirati. Tudi v petletki bo slavno zmagal. Naj živi naša slavna, herojska ljudska armada in njeni vrhovni povelj* riik, maršal Tito! Zagorski rudarski kolektiv ob prvem maju Tudi y četrtem letu naše gospodarske petletke bije zagorski rudar ostro bitko za doseganje proizvodnega plana. Čeprav je letošnji plan za ll»/„ večji od lanskega, je delovni kolektiv čvrsto prepričan, da ga bo do konca leta dosegel in presegel. V prvem četrtletju je rudnik bil 5% pod planom, toda do 1. maja bo izpad produkcije v prvem četrtletju deloma nadoknaden, do konca maja pa popolnoma izravnan 13-kraini udarnik Čretnik Jože Izvrševanje plana ovirajo objektivne in subjektivne težkoče. Objektivne tež-koče obstojajo v glavnem v »lomljenem« Izvozu v obratu Kotredež, kar predstavlja zelo občutno ozko grlo. 2o lansko leto bi rudnik moral dobiti vse potrebne izvozne naprave za novi Vinski jašek, s čimer bi se odpravilo omenjeno ozko grlo. Te naprave so bile naročene v Cehoslovaški, toda zaradi nesramne gospodarske blokade Inform-biroja. rudnik ni dobil naročenih strojnih naprav, zaradi česar ostaja izvoz iz Kotredežke jame še vedno v starem, težavnem položaju, kar neugodno vpliva tudi na polno lastno ceno premoga. Nadaljnjo težavo predstavljajo nezadostne priprave v premogu, kar ima za posledico, da ni mogoče organizirati v ustrezni meri delovnih skupin po brigadnem sistemu. Reorganizacija v tem smislu se vrši postopoma, kakor pač uspeva doseganje planiranih pri- pravljalnih det. — Med subjektivne težave moramo uvrstiti neupravičene izostanke, tridnevna obolenja ter visok odstotek nezgod in bolnikov. Semkaj je šteti tudi nezadostno politično zrelost dela delovnega kolektiva. Neupravičeni izostankarji in tridnevni bolniki povzročajo izpad produkcije, ravno-tako tudi bolniki in ostali izostanki. Ker je odstotek vseh izostalih znatno večji od planiranega odstotka izostankov, je jasno, da s planirano delovno silo ni mogoče normalnim potom dosegati proizvodnega plana. Da pa rudnik vzlic temu presega plan, je pač zasluga udarnikov, ki s tekmovanjem zvišujejo storilnost ter na ta način nadoknadijo izpad produkcije, ki nastaja zaradi visokega odstotka izostalih. Požrtvovalni člani udarnih brigad tekmujejo zlasti ob nedeljah ter so na ta način v mesecu marcu nakopali nad 2000 ton premoga. V tekmovanju se je doslej izkazala zlasti.,brigada št- 217 v Podstrani. To brigado vodijo 15-kratni udarnik Čretnik Jože in 14-kralna udar-nike^ Garantini Vinko in Jazbinšek Jože. Ta trojica dela že za avgust leta 1953. Nadalje so dosegle lepe uspehe brigade, ki jih vodijo petletkarji Stan-ear Feliks, Drnovšek Franc, Ocepek Viktor in drugi. Delovni kolektiv rudnika Zagorje je lahko ponosen, da ima v svoji sredi okrog 200 aktivnih udarnikov, od katerih jih 25 dela že za drugo petletko. illiirgitt# -it..':.. 14 kraiui udarnik Garantini Vinko V splošnem zaznamuje rudnik v leE* movalnem obdobju naslednje uspehe: storitve so se zboljšale za 1,2®/», produkcija se je dvignila za 2.4‘*/0, polna lastna cena se je znižala za 2°/o, sortl-ment premoga se je izboljšal za 1 število nezgodnikov pa je padlo za 24V*- Do 1. maja je produkcija po prvotnem osnovnem petletnem planu presežena za 13°/» ter bo rudnik prvotni osnovni petletni plan verjetno dovršil že v maju 1951. is, v - ■ jff ■ ‘gjjgfeš «pMRsl|f§ 14-kratni udarnik Jazbinšek Jože Lepo uspela prvomajska proslava kolektiva 0L0 Trbovlje Sindikalna podružnica OLO Trbovlje je priredila za uslužbence OLO in KLO prvomajsko proslavo, ki je potekala v duhu revolucionarnega razpoloženja uslužbencev. Dvorana in oder sta bila simbolično okrašena z rudarskim simbolom, ki je predstav Ijal jamski odkop, nad njim pa je vi. seta slika udarnika Zagoriška Antona. ■To naj bi simboliziralo tesno pove zavo med državnimi uslužbenci in rudarji v skupni borbi za izgraditev socializma. Referat o tradicionalnem delavskem pruzuiku 1. maja je imej predsednik sindikalne podružnice tov. Levec La. do; govor je bil večkrat pretrgan z navdušenimi ovacijami in skandira ijem klicev »Tito — Partija«. Za tem govorom so podali člani sindikalne iiodružnice kulturni program z glasbenimi, recitacijskimi in foklo mirni (očkami. Ob tej priliki se je razglasil uspeh dvomesečnega internega prvomajske ga tekmovanja. Dobri uspehi so pokazali, dn je tudi v državnih usta novah mogoče uvpsti socialistično tekmovanje in se tako v majhni meri oddolžiti herojskim naporom naših rudarjev. Predsednik sindikalne podružnice je predal prehodno zastavico najboljšo mu poverjeništvu, in sicer poverjeništvu za delo, ki se je v času tek n kovanja najbolj izkazalo, — pover- jeništvo za državne nabave in plan. ska komisija sta pa prejeli pohvalna diplome. Ustno sta se pohvalila poverjeništvo za finance in kmetijsko poverjeništvo, ki sta se v precej težkih delovnih okoliščinah zelo trudila, da s požrtvovalnim delom kar najbolj pripomoreta k napredku v usta, novi. Po razglasitvi izida tega tekmovanja je predsednik podružnice v imenu upravnega odbora predal 22 članom sindikata uslužbencev OLO po« hvalne diplome z oceno »Predanemu in vestnemu delavcu za socializem«. V imenu izvršnega odbora je čestital k uspehom v tekmovanju vsem poverjeništvom in uslužbencem, ki 30 ;rc‘jeti. diplome tajni!: izvršnega odbora tov. Kolenc Anton, — zastopnik republiškega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije tov. Jovan pa je predrti kolektiv« po. ivaii.o diphmio ter ktvižn-o nagrado. Pohvalno diplomo je ta delovni kolektiv prejel, ker je v pred votivnem tekmovanju, ki g« ie napovedal kolektiv OLO Trbovlje v*»t* kolektivom OLO LRS, dosegel najboljše usnehe. Predsednik sindikalno podružnice se je zahvalil za prejelo dj doma ter poudaril, da stojijo ,-j državnimi uslužbenci v letošnje rt letu zelo ve. like naloge, ki jih h- *rebt izvršiti še z vočjo revolucionarnostjo in veste nostjo. — Stran 4 V čast 9. obletnice OF in zasedanju Ljudske skupščine FLRJ so v četrtek tekmovali v rudnikih Zasavja Na dan devete obletnice OB' Slovenije je bilo v zasavskih rudnikih tekmovanje pod geslom »Cim več premoga za dosego«. 27. april ni bil planiran delovni dan, vendar so ta dan rudniki Zagorje, Hrastnik in Trbovlje dali k izvršitvi aprilskega plana 5270 ton premoga. V tekmovanju ta dan je po vseh točkah dosegel najboljši uspeh rudnik Trbovlje, ki je dal 2560 ton premoga; imel 100% obložitev, neupravičenih izostankov pa je imel 0.1 %, Izostala sta dva delavca neupravičeno. Delo naslednji dan zaradi tega tekmovanja ni trpelo. Se lepši rezultat zaznamuje rudnik Trbovlje na predve čer obletnice OF, ko je dosegel dnevne produkcije 2680, ton premoga Na rudniku Hrastnik so tekmovali 2e v sredo, 26. aprila, in nakopali ta niso dosegli, imeli so 10 neupravičenih izostankov ali 0.7%. Vendar pa so temeljito pripravili delovišča ter tako dosegli na dan 9> obletnice OF prav lep uspeh; dali so 150 ton premoga več kot 26. aprila. Osnovni plan so ta dan presegli za 11.4%. V rudniku Zagorje tekmujejo že ves mesec v čast 1. maja. Na dan 27, apr. so dosegli dnevno produkcijo le 1570 ton; dnevnega plana niso dosegli zaradi težkoč, ki so nastale v jami, vendar pa je bila obložitev 100% ter je bilo neupravičenih izostanko le 0.1 %. Dan pred 1 majem pa je dela prost dan, vendar so sklenili najboljši brigadirji v Zagorju in Trbovljah, da bodo dopoldne tekmovali za večjo storilnost dela. Poleg tega pa bodo izvrševali ta dan individualne obveze, ki so si jih posamezniki zadali v pomoč izvršitvi nakazal konkretne naloge Fronte v sedanjih pogojih graditve socializma v naši državi. Govor tovariša Ferlu-ga je napravil na vse prisotne močan vtis. Po tem govoru se je razvil pisan spored. Nastopali so učenci osnovnih šol ter gimnazije z recitacijami, petjem in igrokazi (slikami). Glasbena šola je dala reprodukcijo na harmo niki. Pevski zbor »Vesne« je zopel tri izbrane pesmi. Posebno pozornost so vzbudile pesmi, ki so jih pod vod- stvom prot. Žnidarja zapele učenke nižje gimnazije v Zagorju. Med sporedom je igrala sindikalna godba Ict je tako ves potek akademije bil povezan v harmonično enoto, ki je praznično vplivala na čustva navzočih. Posamezne točke sporeda so spominjale prisotne na preteklo borbo za osvoboditev, druge so zopet v srcih poslušalcev budile nove sile, ki so potrebne za dokončno zmago socializma v naši državi. dan 990 ton premoga; dnevnega plana polletnega plana Svečane prestave 9. obletnice OF v trboveljskem okraja Deveto obletnico OF Slovenije so v trboveljskem okraju svečano proslavili. Po vseh frontnih odborih so bile slavnostne seje, na katerih so se sprejemali novi člani OF. Sprejetih je bilo ta dan nad 500 novih članov fronte. Člani fronte so se seznanili z delom In zgodovino OF; ob tej priložnosti so se razdelile med člane OF nagrade in pohvale. V Trbovljah je bila svečana proslava, 27. aprila v dvorani Delavskega doma, ki so se je udeležili številni člani fronte kakor tudi predsedniki okrajnega komiteja KP in JA ter ostale množične organizacije Godba SKUD Lojze Hohkraut je zaigrala himno, nato Ba je začel proslavo sekretar OS Trbovlje tovariš Zarn. Referat o pomenu OF je podal tovariš Kokalj Franc, sekretar okrajnega odbora OF Trbovlje, pevski zbor »Zarje« je zapel tri pesmi, godba je zaigrala venček partizanskih pesmi Tovarišica Kužnikova je lepo recitirala Toneta Seliškarja »Partiji«, mladinski zbor gimnazije pa je zapel več pesmi. S spremljevanjem godbe so vsi navzoči ob zaključku zapeli himno »Hej Slovani«, Slavnostne akademije go bile tudi v Zagorju, Hrastniku in Radečah. V Hrastniku je bila akademija v domu Ljudske prosvete s pisanim kulturnim sporedom. Pred akademijo je bila bakljada. prj kateri sta sodelovali obe godbi. Obletnica ustanovi tve OF v Zagorju Na predvečer 9. obletnice ustanovitve OF so v Zagorju priredili svečano akademijo s pisanim in privlačnim sporedom. Akademije se je udeležilo nad 500 ljudi. Akademijo je začel sekretar Mestnega komiteja OF tov. Močilnikar Fr., ki je pozdravil navzoče zastopnike podjetij, krajevne oblasti, množičnih organizacij in ostale udeležence. Referat je imel tovariš Ferluga Fer- Gradnjjo vodovoda v Zagot Slaba udeležba frontovcev pri prostovoljnem delu V Zagorju gradijo nov vodovod. Primanjkuje pa delovne sile. Zaradi tega organizira Fronta prostovoljne akcije za izkop jarkov, v katere bodo polagali vodovodno cevi. Toda odziv za to akcijo je zelo slab. Na prostovoljno delo prihajajo predvsem tova. riši in tovarišice, ki so razen svojega rednega dela obremenjeni še z delom v politični, sindikalni in drugih množičnih organizacijah in društvih. Ostali, zlasti pa žene, ki nimajo stalnega zaposlen j a razen gospodinjskega dela. se ne udeležujejo teh akcij, izgovarjajoč se, da ne utegnejo. To so žene, ki jih vidimo po več ur stati pred poslovalnicami, čakajoč na delitev raznega blaga. Take žene vidimo dnevno brez tlela, ko po cele ure kritizirajo pomanjkanje artiklov široke potrošnje, opravljajo aktiviste in sploh debatirajo o samih negativnih stvareh Te žene terjajo od skupnosti vse ugodnosti, — da bi pa k skupnim naporom delovnih ljudi tudi same kaj prispe- vale, to jim še na misel ne pride. Konkretno kritizirajo pomanjkanje vode, ki jo stari vodovod ne more več dajati v zadostni količini, same se pa nočejo udeležiti prostovoljnega dela, da bi s tem pospešile dovršitev no ve-ga vodovoda in omogočile zadostno oskrbovanje gospodinjstev s pitno vodo. Graje vredna je v tem pogledu tudi neaktivnost nekaterih članic AFZ, ki ne dajejo same dobrega zgleda ostalim nezavednim ženam. Ce bi bile zagorske žene količkaj zavedne, bi lahko vsaka napravila nekoliko prostovoljnih ur, in vodovod bi bil v dveh, treh mesecih gotov, in konec bi bilo godrnjanju zaradi pomanjkanja vode V nasprotnem primeru pa se bo to delo po krivdi onih, ki bi lahko šli na prostovoljno delo, tega pa nočejo storili, zavleklo v nedogled, keV primanjkuje potrebne delovne sile za dovršitev lega važnega in potrebnega objekta. Posvečajmo več pozornosti organizacijam vojnih invalidov! do, ki je orisal zgodovino borbe našega delovnega ljudstva za politično svobodo v nekdanji Jugoslaviji, podal konkretne podatke o ustanovitvi OF Slovenije v letu 1941, pokazal vlogo B’ronte za časa NOB, poročal o uspehih Fronte po osvoboditvi, zlasti pa o borbi Fronte za uresničenje petletnega gospodarskega načrta v zvezi z nesramno gonjo informibiroja proti našim voditeljem in naši državi ter ZVVI sektorja Zagorje posvečajo masovne organizacije in društva vse premalo pažnje. Marsikdo v Zagorju niti ne ve, da ta organizacija obstoji in dela. Vzrok je pač v tem, da so člani odbora preveč skromni, radi če sar se ne morejo afirmirati v javnosti. In vendar je tudi ta organizacija zelo važna-, združuje vse vojne invalide in svojce padlih v svetovni vojni v skupno zvezo, ki ima za cilj ščititi njihove interese. Zato je tudi osrednji problem zveze, d-a pomaga reševati vprašanje invalidnine vdov in sirot, da gmotno podpira invalide in ostatp člane ter jih politično vzgaja Krajevna zveza VVI zagorskega sektorja šteje 335 članov ter je v preteklem obdobju imela 2 masovni zborovanji v Zagorju, eno pa na Izlakah. Na tem mestu ugotavljamo, da se zbo- rovanj, konferenc in sestankov zveze niso udeležili zastopniki ostalih množičnih organizacij, čeprav so bili nanje izrecno vabljeni ter je njihova prisotnost bila močno zaželena zaradi reševanja raznih perečih vprašanj. Zveza dobiva nekaj denarne pomoči od okrajne ZVVI, z materialom in drugimi potrebščinami pa jo podpira oblastni odbor. Od uprav podjetij Ih od množičnih organizacij zveza doslej ni prejela še nobene materialne podpore ali dotacije. Oblastni komitet je z ačlane izposloval ugodnost, da imajo prednost, pri nakupih v poslovalnicah, na avtobusu, pri obrtnikih itd. Toda to se v Zagorju ne upošteva. Krajevna oblast in množične organizacije naj bi imele v prihodnje več razumevanja za pozitiven razvoj te ustanove. Ivan Kosec (flvan Keše); Trbovlje v času kapitalistične dobe Socialni S tem, da je dobila TPD svoj od ločujoči vpliv v slovenskih denarnih zavodih in s tem posredno na ostalo industrijo, je postala tudi politična sila. Ze zveza s Slavonsko banko je bila za TPD neprecenljive važnosti, poseb no če vemo, da so bili člani večinskega sindikata delničarjev Slavenske banke sledeči gosjiodje: Praprotnik, dr. Kavčnik, dr. Brezigar, dr. Lipold, Anton Kristan in tedanji minister za socialno politiko dr. Žerjav, torej sami predstavniki takratne »demokratske« stranke s svojim glasilom »Jutrom«; družbo jim je delal Anton Kristan s priveskom svoje »socialne demokracije«. Cim bolj je prihajala Sla-venska banka v odvisnost Trboveljske d. d., tem vdanejo so morali služiti njeni politični predstavniki, t. J demokrati in orjunaši s svojim glasilom »Orjunio« na čelu, Trboveljski d. d., kar so najbolj jasno pokazali prvega junija 1924. leta v Trbovljah, ko so pod njihovimi revolverji padali slovenski rudarji... Spredaj smo videli, da je po prevratu leta 1918. TPD proizvajala skoraj polovico (40%) vsega premoga v Jugoslaviji, S konsolidacijo kapitala leto 1925-26, so pit začeli rasti pre- prerez mogovni obrali na jugu države. Držav ne in privatne družbe so začele izki rjščati bogate premogovtne plasti v Bosni in Srbiji. Da bi TPD zdržala konkurenco, je bilo treba obrat teh nično izpopolniti — racionalizirali Stroji in ostala tehnična izpopolnitev pa stane in za to je treba imeti raz položljiv kapital. TPD ga je imela to koj pri rokah. Pet desetletij so ji ga v znoju kopičili rudarji v podzemnih rovih. Leta 1925. je družba začela s sistematičnim tehničnim izpopolnjevanjem obratov. Tako je samo vrednost stroj, nih naprav narasla od leta 1926. do leta 1932. od 10.6 milijonov din na 31.6 milijonov din. V svojem letnem poročilu za leto 1933. navaja družba, da znaša njena montanska posest in posest zemljišč 51.6 milijonov din; visoke zgradbe, rudniške naprave in vrednost predčasnega odkopavanja na dnevnih kopih 98.8 „ milijonov din. Premičnine in nepremičnine pa ceni na 300 milijonov zlatih din. Tako izjavlja družba sama v letnem poročilu za javnost. Za naše skromne razmere so vsote, s katerimi obratuje družba, bajne, saj je n. pr. leta 1929. znašal letni promet nič manj nego 409 milijonov din. In dohodki? Ze v svojih letnih poro. čilih izkazuje, na primer leta 1928: ‘106,226.000 din; za leto 1929: 107,705.000 dinarjjcv in za leto 1930; 96,421.000 dinarjev kosmatega dobička. Vseka, kor ogromne številke. Imamo pa do- Iz policijske kartoteke v Bileči Keše Ivan volj razlogov dvomiti v točnost številk, ki jih nudijo letna jx>ročila tega ali onega kapitalističnega podjetja. Številke so črpane iz knjig, te knjige se pa vodijo v svrtoo javnega polaganja računov. Razumljivo je, da skuša vsak podjetnik *vo*je knjige in I račune prilagoditi svojim lastnim željam, in potrebam. V poslovanje družbe nimamo vpogleda, iz njenih objavljenih letnih pa. ročil pa je razviden le padec nzird-ma porast proizvodnje in prodaja ter kosmati dobiček. V svojih poročilih ne navaja podatkov o posameznih strokah (kakor je znano, proizvaja TPD poleg premotgn še cement in apno), Iz njih niso razvidne posamez-mezno tono> štej motnj so navedene ne postavke proizvajalnih stroškov skupne produkcije, prav nič za posa-rnezde delavstva In pluče uradništva« Vse to bi poslovanje družbe v mno-gočem osvetlilo in kar je najvažnejše, jtazlika med dobičkom in mezdami bi ostreje stopila na dam, kar 'družbi seveda nikakor ne gre v račun. Tb pa je tudi najbolj občutljiva točka vsakega kapitalističnega podjetja* ki jo skuša na vsak način prikriti, ker je sicer v nevarnosti, da razredno na. sprotje in mezdno gibanje rudarjev zavzame ostrejšo obliko Rudniki TPD so našli v Jugoslaviji nadvse ugoden položaj, kakor smo videli — dokler država ni začella sama izkoriščati svojih rudnikov in sama kriti svojih potreb; kajti uprava državnih železnic'je največji koaizumcnt in odjemalec premoga. K temu se pridružijo še privatni rudniki na jugu države, ki jim-, vsled znanih socialnih razmjer (nečloveške mezde rudarjev, neižplačevBrtlje zasluženih mezd itd-* — - Uspehi poverjeništva m komunalne zadeve pri OLO Trbovlje v tekmovanju med okrajnimi ljudskimi odbori Slovenije Med okrajnimi odbori ljubljanske oblasti, poverjeništvo za komunalne zadeve, se vrši tekmovanje za čim boljši uspeh na področju komunalnega gospodarstva Okrajni ljudski odbor Trbovlje je v prvem tromesečju dosegel lepe rezultate Mesečno so se vršile konference s krajevnimi poročevalci, Redno se vršijo študijski sestanki poverjeništva, ki so 100% obiskani. Na zborih volivcev se je obravnavalo predvsem vprašanje, da krajevni odbori pristopijo k olepšavi naselij, popravilu cest, napravi novih otroških igraiišč ter pobiranju krajevnega samoprispevka, ki služi za delo pri komunalnih napravah. Pristopilo se je k zbiranju sredstev iz lokalnih virov; pridobile so se betonske plošče in nabavilo 4000 kosov zidne ter 1000 kosov strešne opeke. Izvedla se je kanalizacija, prepleskale 4 hiše in postavili novi dimniki, Očistil se je park pred poslopjem OLO Trbovlje, uredila in očistila kanalizacija v dolžini 300 metrov na KLO Zagorje. Očistile so se tri čakalnice v Zagorju, Hrastniku ln Trbovljah Ceste so se posule V Trbovljah se je posula cesta v dolžini 4 km. Napravile so se nove vrtne ograje v dolžini 25 m kjer je bilo izvršenih 6513 prostovoljnih ur — V prvem tromesečju je bilo zbranega odpadnega materiala, železa 24.664 kg, krp 187 kg, kosti 6201 kg, papirja 743 kg, stekla 1018 kg. Letni plan je bil izvršen 42 %. V prvem tromesečju se je ustanovila mlečna kuhinja v Trbovljah, štiri remontna podjetja v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku ln Radečah, ter otroška restavracija v Zagorju. V precejšnji meri se je izboljšal Izgled naselij; uspehi v tekmovanju bi bili nedvomno lahke boljši, vendar so zaradi nezainteresiranosti nekaterih KLO .slabši V nadaljnjem tekmovanju v mesecu aprilu pa so bili doseženi lepi rezultati. Iz lokalnih virov se je zbralo 2000 fcg apna, 400 kg cementa (n 400 kosov zidne opeke. V območju Krajevnih ljudskih odborov je bilo izvršeno večje število raznih del; MLO Trbovlje je obnovil ves klavniškl inventar, prepleskal 4 hiše; v Zagorju sta se prenovili dve gostilniški stavbi; v Loki pri Zidanem mostu se je temeljito prenovil »Dom oddiha«. V ce. lem okraju je bilo obnovljenih 90 Stavb. V okviru KLO Trbovlje se vršijo dela na obnovi Društvenega doma. ki bo predvidno gotov v drugem tromesečju. Vršila so se dela na stadionu SSD Rudarja pri napravi kariere in tekališča, kar so povečini izvršili člani Rudarja in opravili 680 prostovoljnih ur. Zgradila se je nova celica za kino-projektor, dela se novo tenis-,igrišče, za kar je bilo izkopanega 120 kubikov materiala — Nasadilo se je 5000 kosov borovih sadik, očistilo pa 1200 kv. metrov gozda, Na ekonomiji Božič v Trbovljah so se vršila obnovitvena dela. — V KLO Zagorje so očistili 350 m kanalizacijskega omrežja, razširilo se je vodovodno omrežje z 38 priključki ter na- redilo 46 m betonskega opornega zidu ob glavni cesti. — V KLO Hrastnik so popravili 1700^ m ceste in poti, za kar se je porabilo 230 kubikov gramoza. V Zidanem mostu se je uredil peron v KLO Mlinše popravila cesta v dolžini 1 km. V KLO pri Hrastniku se je razširilo vodovodno omrežje za 150 m, električno omrežje pa za 500 metrov. Na območju KLO Loke-Kiso-vec se je napravil betonski most in dve brvi, kjer so frontovci opravili 400 prostovoljnih ur. — Na novo je bilo zbranega odpadnega materiala 17.416 kg železa, 1355 kg papirja. 448 kg krp, 2667 kg kosti in 813 kg stekla. Na novo so se ustanovile tri gostilne, 1 bife, 1 mlečna kuhinja ter obnovilo kegljišče v Trbovljah. — Pri vseh delih komunalne dejavnosti je bilo v aprilu opravljenih 4500 delovnih ur. V drugem tromesečju so predvidena obsežna dela v vseh KLO, posebna pozornost se bo posvetila olepšavi naselij. Krajevna ZB v Zagorju je zelo aktivna Krajevna Zvoza borcev NOB v Zagorju je ena od najbolj aktivnih zvez v trboveljskem okraju. Ta delavnost se opaža od teta 1949, ko je bila v odboru izvršena reorganizacija. O delu zagorske ZB je bilo do sedaj le nekaj malega objavljeno v naših časopisih, zaradi česar je potrebno, da damo kratek pregled našega dela, da seznanimo publiko o svojih naporih in uspehih. V letu 1949 je krajevna ZB organizirala proslavo 7. obletnice 1. revirskega bataljona v obliki partizanskega tabora na Plešah. Tabor je bil masovno obiskan; na njem je govoril naš narodni heroj Daki — Semič Stane. Zveza je nadalje priredila dvoje masovnih zborovanj borcev, dala 4 kulturne prireditve, uprizorila igro »Put«, organizirala proslavo »Jugoslovanske armade«, izvedla 4 civilne pogrebe svojih članov ter imela tri žalne komemoracije. V letu 1950 je ZB delo še poglobila. Ob priliki praz. moranja Novoletne jelke je Organizirala »Partizanski kotiček«, kjer so stari borci pripovedovali obdarjenim otrokom doživljaje lz NOB in jim razkazali primerne slike iz teh časov. Popis žrtev NOB v mesecu februarju je organizacija odlično izvedla. Organizirala je za kr*j Zagorje 45 popisnih ekip, kj so v 19 dneh obiskale 721 družin, popisale 212 žrtev NOB in vpisale 71 novih članov. Razen tega je organizacija oskrbovala okoliške ZB s formularji za popis ter komisijam zagorskega sektorja znatno po- magala pri njihovem delu za časa tega popisa. Prj tem so ji sicer pomagale tudi ostale množične organizacije, vendar so glavno delo morali opraviti odbor in člani zveze. V marcu je ZB priredila v Zagorju dobro uspeli koncert. — Posebno pozornost je pa krajevna ZB posvetila odkritju spominskih plošč padlim žrtvam NOB. V letu 1949 je odkrila 3 plošče, v letu 1950 pa še 3, sedaj pa so v teku priprave za odkritje spominske plošče talcem, ki so bili ustreljeni v Colni-šah. Pri teh odkritjih je bilo navzočih mnogo ljudi, kar priča, da naš narod ni pozabil grozot in trpljenja za časa lašistične okupacije in da zna pravilno ceniti žrtve, ki so dale življenje za svobodo svojega naroda. Krajevna ZB sodeluje tudi pri ostalih prireditvah, konferencah itd. Njeni člani so se udeležili tudi akcije za popis ln pri. dobivanje delovne sile za rudnik Zagorje. Poleg zgoraj navedenega dela pa krajevna ZB tudi ni pozabila na svojce padlih žrtev. Vodi točno evidenco o materialnem stanju vdov, otrok in sirot. V marcu je svojcem padlih žrtev razdelila nekaj blaga ln čevljev. Največ zaslug za uspešno delo organizacije imajo predvsem tajnik tov. Tomažič Pavle, tov. Bantan Rudi in Jelen Franc ter še mnogi drugi. Ko pa na eni strani objavljamo na pore in uspehe krajevne ZB v Zagorju, moramo na drugi strani ugotoviti, da nekatere krajevne ZB zagorskega sektorja slabo ali skoraj nič ne delajo. Vzrok leži pač v malomarnosti teh odborov, ki' jih bo treba reorganizirati. Gotovo si bodo ostale krajevne ZB vzele za vzgled ZB Za„ gorje ter začele delati bolj aktivno kot doslej. Nagrado podaril socialnemu skrbstvu Tovariš Zupančič Franc, vodja zahvalne brigade v obratu Kisovec, je za izboljšavo vodovodnih pip in za odlično organizacijo dela v svoji brigadi prejel od rudnika Zagorje denarno nagrado v znesku od 1000 dinarjev. Tov. Zupančič je to nagrado v celoti dal na razpolago socialnemu skrbstvu KLO Kiso-vec-Loke za podporo vdovam in sirotam. v ' Tov. Zupančič je za nedeljo dne 9. aprila v imenu svoje brigade napovedal tekmovanje vsem zahvalnim brigadam v rudniku Trbovlje in Zagorje. V tem kosanju je njegova brigada zmagala, | tem, da je presegla planirani odkopni učinek za 15%. Udarniki, posnemajte tovariša Zu* pančiča! Prva državna obrtna mojstra v okraju Trbovlje V soboto 22. aprila je podelil minister za komunalne zadeve LRS v Ljubljani prvim obrtnim mojstrom v našem okraju naslov državnih obrtnih mojstrov in sicer tovarišu Kovaču Mir-kotu, mizarskemu mojstru v Hrastniku — Studenci ter tovarišu Lazniku Mirkotu, kolarskemu mojstru v Radečah. Navedena obrtna mojstra, ki se vidno odlikujeta z veliko strokovno sposobnostjo in izkušenostjo pri opravljanju obrti ter z visoko kakovostjo dela, sta podarila svoja mehanizirana obrata splošnemu ljudskemu premoženju (državi FLRJ). K njunemu visokemu odlikovanju iskreno čestitamo! OBVESTILO Zveza borcev Trbovlje priredi cine 8. maja ob 8. un zvečer slovesno zbou rovnnje pred rudniško restavracijo v počastitev 5. obletnice zmage jugoslovanskih narodov. Pozivajo se vsi člani ZB kakor tudi vse množične organizacij'6, da se polnoštevilno udeleže tega zborova. nja. Mestni odbor ZB Trbovlje PREKLIC! Izgubil sem sindikalno knjižico na ime Kržan Franc, roj. 24. 9. 1914, stanujoč Vrhovo štev. 40, izdano od sindikata tovarne »Izolit« Radeče. Preklt-cujeiVl jo za neveljavno. kar je razvidno v II. delu), vsled nji hfflvega priviligiranega položaja TPD Vedno težje konkurira, posebfto še zaradi prevelike oddaljenosti njenih rudnikov od središča države, saj znaša razdalja Trbovlje—Vojvodina do 500 kilometrov. Katastrofa je tukaj kur pokaže sledeči primer; Nabave državnih železnic se v posameznih proračunskih letih delijo tako-le: Delež 1929/30 1930/31 1934/35 1935/31 % % % % 45.2 29.1 27 240 18.4 19.2 4.0 5.2 30 4.6 5.2 Slovenija, pr. r. TPD.............. Srbija, priv. rud................. . Hrvatska, priv. rud. . ■ • ■ < Dataat.—Bosna rud. DržavnS rudniki Očividno so bili rudniki v Sloveniji la leta v leto bolj zapostavljeni pri dobavi državnim železnicam, kar sc je najbolj očitno pokazalo leta 1935., Ko je v mesecu avgustu ministrski svet sklenil zmanjšali količino dobav državnim železnicam. Od skupnega Znižanja 6140 ton mesečno (od 133.470 ton na 127.330 ton) pade po tem mi histr/jkem sklepu v breme slovenskih rudnikov 4600 ton ah celih 75% celokupnega znižanja, medtem ko bi, pri enakomernem znižanju na vse udeležene rudnike pri dobavah državnim železnicam, pravilno palo na Slovenijo le 27.6% redukcije. Najbolj so Pri tem prizadeti rudniki TPD, kjer se zmanjšale dobave mesečno zn 3300 ton ah za celih 54%, kar v prak-si pomeni, da delajo rudarji po tem sklepu 1—2 dneva manj in so zapo- 27.8 43 sleni le 12—13 dni mesečno ter so ta-ko prikrajšani za nad 4,000.000 din letno na mezdah. Zaradi priviligiranega stališča rud nikov na jugu države prihaja danes prlemog v Slovenijo iz rudnikov, ki so oddaljeni do 900 km od Ljubljane. Da pri tem ni krivično prizadet le slovenski rudar In slovensko narodno gospodarstvo, temveč tudi direktno državna blagajna, naj pokaže en sam primer. Nabavna cena premoga rudnika Rtanj znaša 194.30 din za tono, prevozni stroški do Ljubljane znašajo 180 din. Tako stane tona premoga iz rudnika Rtanj v Ljubljani 374.30 din. Medtem pa plačujejo državne železnice naš premog od 140—160 din za tono. Prevozni stroški stanejo 20—70 din, kar znaša skupno največ 230 din za tono. ^ri naj višji dob. in prevozni ceni našega premoga znaša razliki, napram rtanjskemu 144.30 din pri to nt, O kvaliteti premoga, dobavljenega iz rudnikov z juga države, pa vedo posedati kurjači mnogo zanim) vega. Tako n. pr. rtanjski premog sam sploh ni uporabljiv, temveč edino v mešanici z našim premogom Pomislimo, da so samo v proračun skem letu 1934/35 dobavili rudniki z juga za ljubljansko železniško direkcijo 40.000 ton premoga, kljub temu, da je znašala najvišja potreba le 13 tisoč ton in so domači rudniki na ta način zgubili 25.000 ton letne dobave, potem bo katastrofa slovenskih rudni kov očitna. Cini bolj je bila TPD v defenzivi napram prodiranju premoga iz južne, ga dela države, čim bolj se je zaradi splošne krize zmanjševala poraba premoga v privatni industriji, kakor tudi delno za hišni konzurn, tem bolj so se zaloge polnile, delavstvo odpu ščalo in mezde zniževale. Kriza je bila tu! Toda za koga? Za dobiček TPD? Ne! Pod masko krize TPD spretno čuva svoje dobičke. Poglejmo prvo leto krize, t. j. leta 1930., kjer kaže letno proročilo družbe znatno znižanje dohodkov. V tem letu je bila zmanjšana proizvodnja za 542.750 ton (od 1,957.640 ton v letu 1929. na 1,414.890 ton v letu 1930.), kar je imelo za posledico odpust 2000 rudarjev, ostalo delavstvo pa je praznovalo mnogo več, kakor je bilo običajno. Cene premoga je država znižala v tem letu za okroglo 6%. Nadalje pravi poročilo: »Ker proizvajalni stroški, predvsem mezde, niso bile zmiža. .ne v istem obsegu, je moral biti kosmati dohodek rminjši.« Površnemu očesu bo tako poročilo izzvalo sočustvovanje z družbenimi delničarji, ki so se odpovedali na račun rudarskih mezd svojim dividendam; zares, prav francoska velikodušnost, kakršno le redko srečamo med pridobitnimi krogi. Ako pa malo natančneje pregledamo poročilo in pretresemo bilanco, se pokaže ta velikodušnost v povsem drugi luči. Znano je, da tvorijo v rudarskih podjetjih najvišjo postavko med proizvajalnimi stroški izplačane mezde. Iz letnega poročila ni razvidno, koliko je izpla. čala družba v teku leta na mezdah Vsekakor pa je družba prištedila v tem letu na mezdah, ki bi jih prejelo 2000 delavcev, ki so bili v tem letu odpuščeni. Vsega je bilo — pri 6547 zaposlenih rudarjih, ki so napraviti 1,847.722 šihta okrog 230 delovnih dni. Ako vzamemo povprečno mezdo 33 dni, potem je družba samo na mezdah prištedila 15,180.000 din (2000 krat 230 krat 33). (Nadaljevanje.), CRD Trbovlje razstavlja svoje izdelke Za praznik 1. maja so Centralne j kjer gosta mreža belih nitk prikazuje rudarske delavnice v Trbovljah v Iz ložbenih oknih Delavskega doma mi originalen in mičen način opozorile mi svoje povovrslne izdelke. V gorrtnjem izložbenem oknu jo postavljen majhen vrtiljak na električen pogon, kjer so na majhnih rudniških vozičkih — v Trbovljah pravimo tem vozičkom »cicke« — naloženi v miniaturi izdelani Izdelki CRD: zobala kolesa, vlnčilna motala, sesal, ke, rudarski stroji itd. Kakor so vsi Trboveljčani veseli te srčkane razstave, imajo posebno veselje s tem »ringelšpiiom« naši malčki predšolske star*>sti. Da jih vidite tri-, štiriletne fantke in deklice, s kakšnim čudenjem, zanimanjem in veseljem gledajo to svetovno čudo! Oči se jim svetijo, svoje majhne noske pritiskajo na izložbeno šipo, da bi čim bolje videli ta prekrasni »ringelšpil«. Tako zaverovano pritiskalo svoje ljubke obrazke nn izložbeno Sipo, da sc jim noski na šipi ploščijo, zlasti, ker je pol vrtiljaka izdelano kot »tunel*. Pomislite tunel, v katerega izginjajo vse industrijske kraje in mesta naše države, ki se zalagajo z izdelki naših CHD. Drugo izložbeno okno je pa seri ozno, »otmeno«! — Tam je razstavil oddelek CRD za fitvo mehaniko svoje lepe, precizne in filigranske izdelke: analitsko tehtnico, anemometre, manometre, diferencialne manometre, Orsat-aparale, — kaj vem, kako se Se vse reče lem učenim aparatom ta in. štrumentom, ki jih izdeluje ta oddc lek naših Centralnih rudarskih de lavnic! — V obeh izložbenih oknih vidimo nadalje v elegantnih okvirjih izležene diplome In pohvalna pisma, ki so jih dobile posamezne udarne brigade naših CRD, fotografije, me-dajle dela, odlikovanja. — Vsak dan je na stotine in stotine ljudi z največjim zanimanjem gledalo to origi nalno in lepo razstavo, zlasti pa še naši cicibani V izložbenih oknih pri Fortcju na Vodah pa je priredila razstavo naša PAZ in naši gasilci. Tudi Vi dve raz dojemanje predvidene učne snovi. — Prav dobro je uspel tudi tečaj za kmetijske poročevalce, ki ga je obiskovalo 24 tovarišev. Kot zadnji tečaj se je vršil tečaj za novoizvoljene predsednike in tajnike. Trajal je tri tedne. Tečaj je obiskovalo 18 predsednikov in 7 tajnikov. Tečajniki so se spoznali z zako- s splošno zakonodajo ter z ostalimi predpisi itd. Ob zaključku tečaja jih je obiskal predsednik 01,0 Trbovlje* ki jim je ponovno nakazal smernice za delo. Ob tej priliki jim je čestital k uspešno zaključenem učenju. Vseh 6 tečajev je obiskovalo 115 tovarišev. Tečaji bodo v znatni meri pri-t ti majhni vozički in se zopet prika- : stavi vzbujata zanimanje našega ob ■žejo! 1C tej sijajni »pogruntaciji« — Ka- činstva. , kakor razstava rudnika Trbovlje ozir. rudarske sindikalne po kor pravi naš nasmejani inženir Ma- dužnice v izložbenem oknu piji Po tija — naše čestitke! (Mirku Ruplu se čivnvšbu, kjer nam je naš slikarski niti ne sanja, kake izvrstne izraze mojster Sva gel j na veliki sliki pri-imarao v Trbovljah za eno in drugo kazat težko delo našega rudarja v reč.) jami. Vse te razstave dajejo Trfoov V izložbenem oknu vidimo med ljam k velikemu dnevu rudarja in drugim tudi zemljevid Jugoslavije, delavca, k J. maju, praznično lice Trboveljski rudarji se zahvaljujejo pionirjem bežigrajske osnovne šole V zadnji številki našega Usta smo priobčiU. ljubeznivo pismo, v katerem čestitajo učenka 4.b razr. bežigrajske osnovne šole,, tovarišica Trček Alenka in drugi pionirji tega razreda udarnikom in drugim rudarjem trboveljskega rudnika k doseženim uspehom v pridobivanju premoga. Direkcija rudnika Trbovlje se ie v svojem in v imenu rudarjev zahvalila mladi pionirk: Tičkovi in njenim tovarišicam In tovarišem za njihovo izredno pozornost takole: Trbovlje 19. aprila 1950 Tovarišici Trček Alenki, učenki 4. b razreda državne osnovne šole, Ljub. ijana Bežigrad Draga Alenka! Tvoje pismo z dne 13. L m. smo v redu prejeli in se Ti za Tvoje vrstice najlepše zahvaljujemo. Sporočamo Ti, da sms sc Tvojega pisma vsi zelo razveselili in ga tudi našim radarjem sporočili s posebno okrožnico na vse naše obraze, taka da so vsi naši rudarji obveščeni o Tvoierr ljubeznivem pismu Tudi naši rudarji so Tvojega pisma zeio veseli ta ponosni, da si se jih spomnila Zahvaljujemo se Ti za Tvoje prisrčne vrstice m tudi vsem pionirjem Tvojega razreda. PisjTKi. ki si nam ga pisala, boš brala tudi v našem listu »Zasavski udarnik«, ki Ti ga bomo pot-lali v nekaj dneh S posebno pošta pošiljamo Tebi in Tvojim tovarišicam in tovarišem nekaj sladkorčkov. Razdelite si jih med seboj in se z njimi posladkajte ter mislite na naše rudarje, ki globoko pod zemljo kopljejo premog za naše železnice, naše tovarne in seveda Uidi za stanovanja po naših lepih mestih. V Tv-ijem pismu praviš, da vi pionirji še rastete in ne morete šc veliko pomagati našt socialistični domovini, da pa se zato v šoli pridno očite. Prav je tako. Marljivo se učite, bodite vedno z ljubeznijo pri učenju, Ce se boste t ljubeznijo učili m prav tako, ko boste odrasli, v st z Ikrbernijo delali, bo imelo to delo uspeh Srečni boste takrat i« srečni bodo vsi eni, ki bodo prav tako z ljubeznijo delali za našo prelepo domovino Zapomnite sl vsi, da je v življenju srečen samo tisti človek, ki dela z ljubeznijo. Samo tako delo prinese srečo v življenju. Zapomnile si vsi ta naš zadnji stavek nikdar ga oe pozabite! Prav lepe pozdrave Tebi. draga Alenka, ki si $e spomnila naših pridnih rudarjev ki delajo globoko pod zemljo za našo lepo socialistično domovino, prav take pozdrave tudi vsetu Tvojim lova lisicam in tovarišem in seveda tudi tovarišu učitelju, ki vedno ubogajte! Za domovino — / Titom naprej! nam o ljudskih odborih, z Ustavo in ] pomogli k izboljšanju dela KLO. Mesec ma] naj kritično analizira sikrfc za matere in otroka Tudi letos bomo proslavljali od 4. do 11. junija »Teden matere in otroka*. Vendar je potrebno, da v mesecu maju tudi naš lokalni tisk veliko prispeva k pripravi tega tedna. V našem okraju imamo mnogo nezdravih primerov za skrb matere in otroka, kjer bi nam ljudstvo lahko veliko pripomoglo z dopisovanjem v naš list, — Stav-ijajte predloge, kako bi se skrb za mater in otroka zboljšala, kako bi se izboljšala vzgoja naših otrok! Vse dobre primere je treba po našem listu prikazati ljudstvu! Ne bojte se kritike tam, kjer je ta nujna in potrebna, kjer je skrb za mater in otroka zaradi birokratizma zanemarjena. Birokratskih primerov v skrbi za mater in otroka pa je v našem okraju veliko. Vendar se opaža, da se naši ljudje nad takimi birokratskimi primeri samo razburjajo, ne najde se pa nobeden, ki bi tak primer opisal in ga poslal v naš Ust. Ako si kdo sam ne upa napisati, naj se zglasi v uredništvu »Zasavskega udarnika«, kjer bomo tak primer opisali ta dali v list Verjemite, da bomo vse take birokratske primere v našem listu grajali konkretno in z imenom. Opažajo se razni nezdravi primeri v skrbi za mater in otroka na raznih področjih našega družbenega življenja. Razna podjetja še do danes niso pristopila k osnovanju Dečjih jasli ali DID, zaznamujejo se nepravilni odnosi do žen v produkciji, še več graje vredni so nepravilni odnosi do nosečih žen v podjetjih. Omalovažuje se prednost noseče žene pri nakupih raznih artiklov za noseče, tako da mora takšna žena ravno tako čakati v vrsti kot druge. Nepravilni birokratski odnosi se opažajo do matere in otroka zlasti v trboveljski rudniški ambulanti, čeravno bi človek moral pričakovati tukaj največ razumevanja. Tudi drugače imamo številne nepravilne odnose v skrbi za mater in otroka. Naprošamo naše ljudstvo, da v mesecu maju posveti kar največjo pažnjo našemu tisku, kjer bomo sodelovali vsi, da čimpreje odpravimo nepravilne birokratske odnose v skrbi za mater in otroka. S tem bomo znatno pripomogli k pravilni vzgoji našega naraščaja. Petnajst dni v Izlakah . . . * - * mi Strokovni tečafi za eiUsarnlke Da sc- novoizvoljeni odborniki, predsedniki m tajniki ljudskih odborov čim bolj seznanijo z nalogami, ki se postavljajo pred nje, je okrajni ljudski odbor Trbovlje pristopil po navodilih zakonodajnega odbora predsedstva Vlade k formiranju tečajev. Tečaji za ljudske odbornike se vršijo v Zagorju. Teh je bilo dosedaj že šest. Prvi tečaj se je vršil za poverjenike za delo. Trajal je teden dni. Udeležilo se 5-a ie lji obiskovalcev. Poleg rednih predavanj so imeli tečajniki tudi praktične vaje ta sicer kakor se vodijo seje KLO in kakor se n. pr. ugotavlja rezervna delovna sila. Ogledali so si nadalje filialo socialnega zavarovanja' V Zagorju ter tovarno kleja in miia istotam. Ob zaključiva tečaja so bili trije najboljši tečajniki nagrajeni s knjižnimi nagradami. Drugi tečaj se je vršil za poročevalce za trgovino In preskrbo; trajal je prav tako teden dni 1er se ga je udeleževalo 111 tovarišev. Tudi ta tečaj je uspel prav dobro. — Tečaj za poročevalce za finance ni bil 100% obiskan; od planiranih 25 tečajnikov ga je obiskovalo le 18 tovarišev. Nadalje so se vršili še tečaji za poročevalce za industrijo ta obrt in se zaključili s prav dobrim uspehom. Med tečajniki je vladala tovariška disciplina. Zavzeli so se prav dobro za študij.’ Priredili so tri študijske krožke za lažje Mladinci predvojaške vzgoje na taboren ju v Izlokuh iz štirih krajev so prihajali mladinci na taborenje predvojaške vzgoje. Tu so se našli mladinci iz Izlak, Cemšeni-ka, U Mlinš in Trojan. Bratsko so se povezali med seboj, tovarištvo je bilo popolno 5. marca t. t. sc začeli z vajami, katerim so sledili z vso vestnostjo in ubranostjo. Disciplina je bila na višku in s tem je bil ie dosežen velik uspeh. Veliko zanimanje je vladalo za vse predmete, ki so jih predelali s svojimi inštruktorji. Pa tudi iznajdljivi so bih. Organizirali so si svojo godbo, ki jim je igrala pri korakanju ali pa pri zabavi. Dnevi so potekali hitro. Vedno jasneje jiin je postajalo, kaj terja domovina naše nove stvarnosti od vsakega državljana Mnogo jih je bilo, toda nekaj jih je le manjkalo. Ne po svoji krivdi, marveč po krivdi raznih cfbrtnikov, pri katerih se uče ti mladinci. Ostali so se vpraševali: »Zakaj jih ni, ali morda ne vedo ti obrtniki, kaj je dolžnost vsakega člana naše skupnosti? Ali ne poznajo uredbe o predvojaški vzgoji? Ali se jih to prav nič ne tiče?« — Potrebno ‘bi bilo, da jim nekdo razjasni zakon o predvojaški vzgoji. Upamo, da se bodo v doglednem času seznanili z njo. Bližal se je čas zaključka tatoorenja. Težko so se razšli, saj so postali med seboj pravi tovariši. Vendar poklicno delo kliče ta odšli so voljno vsak v svoj kraj. kjer bodo nadaljevali delo v svojih edinicah in v JA s prav isto marljivostjo, kol tu. To je bila njihova parola za prihodnost S. F. Pričel se je tečaj atito>mafo društva v TrbovSjah Po oživljanju avlo-moto društva v Trbovljah se opaža velika razgibanost pri članstvu, saj so takoj pristopili k rešitvi raznih organizacijskih vprašanj, ki jih hočejo izvršiti še letos. Kot eno glavnih nalog so si zastavili obvezo, da izvedejo v letošnjem letu več tečajev, kjer si bodo vzgojili nov mlad kader motoristov, hkrati pa razširili svoje vrste z mladino. Prvi tečaj se je pričel 17. aprila; obiskuje ga 64 tečajnikov. Vodia tečaja je tov. inženir Jenčič Franc, ki je hkrati s tovarišem Pucljem tudi predavatelj. Pomaga jima prometni referent tov. Bremen Vili z notranje uprave. Na tečaju se opaža veliko zanimanje tečajnikov za predavanja in praktično delo. Predava* telji si prizadevajo, da bi tečajniki pridobili čim večje znanje in postali dobri elani avto-snoto društva. Cilj starih, izkušenih članov društva pa je, da pre* nesejo na mladi kader kar največ izkušenj in znanja Prepričani srno, da se bo tečaj zadovoljivo končal ta da ne bo zadnji y. tem letu. Kreftovi »Celjski grofje" v Trbovljah Sindikalno gledališče SRUD »Lojze Hohkruut« v Trbovljah bo še ta mesec uprizorilo Bi-utico Kreftove »Celjske grofe«. — Kakor pred dolginu leti, obeta biti to Kreftovo odrsko delo tudi letos gledališki dogodek v Trbovljah, — »Celjski greli« prikazujejo dramo iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačani li naši predniki. Dejanje se godi na celjskem gradu lela 1448, ko je divjala na Češkem vojna s Husiti in je bila nemška država v velikih homatijah, kakor vsa tak.raitna Evropa. Anglija je bila v osvojevatei vojni s Francijo, kjer se je Istega leta pojavila devica Orleanska. Režijo »Celjskih grofov« vodi tovariš Milko Rak. — V vlogi Hermana II., grofa celjskega, nastopi tov. Odlazek Leopold; Friderika, njegovega sina, n aro bo prikazal tov. Mervič Igor; vloga Barbare, ogrske kraljice, je poverjena tov. Aškerc Stefi, Ulrika, sina Friderika iz zakona z Elizabeto Fran kopan.sko bo igral tov. Pleskovič Ivko. Veroniko, drugo ženo Friderika, pa tov. Pleskovič Silva. V vlogi Jošta Helfemsteinskega, poveljnika celjskih čet, nastopi tov. Malovrh Karel, patra Gregorja, Heimanovgea dvornega kaplana bo igral tov. Kužnik Minčc ml., Uspehi lutkovnega gledališča v Hrastniku se iz dneva v dan večajo Vzbujajo pri igralcih in med prebivalstvom vedno večje zanimanje za to še dosedaj nerazvito področje kulturnega delovanja. To gledališča se je ustanovilo že leta 1946. Ustanovile so ga pridne roke članov letalske grupe Hrastnik, ki so izdelale vse lutkovne figure razen lutkovnih glav, ki so jih dobili v Ljubljani Sp začetnem udarcu, sta si obe moštvi prizadevali, da bi za svojo barvo dosegli vodstvo, vendar jima to za. radi dobrih obramb ni uspelo. Rudar je bil sicer fizično slabši, kar pa je nadoknadil z borbenostjo in imel tudi bdljšio igro kot gostje. Najboljši del moštva, so bili Cestnik, Traun, Savšek, Kralj. Vodilni gol je dosegel v 11. minuti Zupančič, ko je iz kota streljano žogo plasiral mimo vratarja v gol. Po odmoru je moštvo Rudarja nekoliko (»opustilo, a je proti koncu tekme zopet prevladovalo na igrišču. Rezultat je povišal zopet Zupančič v 27, minuti skoraj iz iste pozicije kot v prvem polčasu. — S to zmago so mladinci Rudarja dosegli lep uspeh in si zaslgurali prvo mesto v prvenstvu. Kljub temu, da je bila tekma prvenstvena, je bila tehnišno lepa in ostra, vendar ne surova. Sodnik je sodil z manjšimi napakami. Dve zmagi SŠD »Bratstva« Hrastnik SŠH »Itratstvo« Hrastnik : S Šil »Kamnik«, Kamnik 5:4 (1:3) V nedeljo 23. aprila sta se pomerila v okviru oblastne lige zgoraj navedeni moštvi. Gostje iz Kamnika so bili v prvem polčasu boljši od domačinov, kar se je tudi izražalo v tem, da so vodili i 3:1, medtem ko so v drugem polčasu prevladovali domačini ter zaigrati tako kot še nikoli. Najslabši na terenu je bil vsekakor vratar Ovnik, ki je tudi kriv treh golov. Najbolša sta bila Groznik in Kavšek v obrambi ter Zorko, Zadel in Jelenc v napadu. Gole za »Brastvo« so dosegli Jelenc tn Zorko po dva ter Simerl enega. Sodnik Sušnik iz Ljubljane je sodil dobro. V predtekmi je drugo moštvo »Bratstva« visoko porazilo^ moštvo SSD »Volno« iz Laškega s 5:0. Tudi to moštvo je pokazalo od zadnje tekme velik napredek: pozna se mu, da pridno trenira, predvsem mladinci, ki bodo kmalu lahko zamenjali svoje starejše tova-rišer prvega moštva. Najbolj so se odlikovali Gošler in Tavčar v napadu ter Grum, Emeršič in Horjak v obrambi S. V. ' Proletarec : Subota 2:1 (2:0) V četrtek 27. aprila se je odigrala prvenstvena nogometna tekma med zgoraj navedenima moštvoma, To pot je zmagal po težki borbi, a zasluženo, Proletarec. Zmago si je zagotovil že v prvem polčasu. Po hitri igri se je položaj menjal tako, da zadnjo minuto ni bilo mogoče reči, kdo bo zmagovalec te, za Proletarca važne tekme. Za Proletarca sta bila uspešna Rupnik in Le-beničnlk Lojze. Tekma je bila napeta; igralci Zagorja so se tepli zagrizeno za vsako žogo. Omeniti moramo, da sla tov, Hauptman in tov. Vipotnik na krilu popolnoma odpovedala, vratar pa je opravil svojo nalogo ustrezno, — Najboljši mož na igrišču je bil Martin, ki je imel spričo dveh novih halfov bratov Repovžova zelo težko stališče. Slednja ' sta se pri lej tekmi obnesla zadovoljivo. Na razvoj pravilnega poteka igre je kvarno vplival sodnik Goli iz Ljubljane, ki je sodil popolnoma začetniško. Pri tem je oškodoval Proletarca z dvema grobima fauloma v kazenskem prostoru. Niti ni znal soditi diagonalno. Spričo tega je v drugem polčasu spregledal sedem ofsidov, ki mu jih je mahal stranski sodnik tov. Brunšek. Želeti bi bilo, da bi fizkulturna zve* za posvečala igranju tako važnih tekem več pozornosti. V NEDELJO 7. miaja bo na stadionu SSD Rudarja —- prva prvenstvena nogometna tekma lil. zvezne lige: MILICIONAR (Skoplje) : RUDAR, ob 16. uri s predtekmo. Prijatelji nogometa, podprite našega predstavnika s polnoštevilno udeležbo. * ŠAH Mod narod ni turnir v Beogradu Pretekli torek se je začel v Beogradu mednarodni šahovski turnir. Žreb ie določil naslednji vrstni red udells. zencev: 1. Dunkelblum (Belgija), 2. Prina (Nizozemska) 3 Tordion (Švica), 4. fot, 5.Matanovič, 6. Hugo (Francijaj; 7. Božič, 8. Keller (Avstrija), 9. Grob (Švica), 10. Caslaldi (Italija), 11. Milič. 12 Kataklaič, 13. S, Nedeljkov®1, 14. Janoševič. 15. Diaja. 16. S. VuKS. viČ. V I. kolu so bili doseženi nasledr mi rezultati: Dunkelblum : S. Vukovič remi, Prins : Diaja prekinjeno. Tordion : Janosevic 0:1, Tot : Nedeljkovič remi, Matanovič : Karaklaiič 1:0, Hugo 5 Milič prekinjeni. Keller : Grob ran«. Partija Božic : Castaldi ie odloženih-. Drugo kolo se ie končalo z nasledr njimi rezultati: Vukovič : Grob 1:0, Nedeljkovič : Matanovič 1:0, partija Castaldi : Keller je bila prekiniena v negotovi poziciji, prekinjene pa so bile tudi partije Milič : Božič Karaklaiič : Hugo. Dunkelmann : Prins in Jano-ševič : Toth. V prvih treh partijah ima boljše pozicije prvi. v zadnji pa drugi igralec. Odložena je bila oaTlfja Diaja : Tordion. Po drugem kolti vfr-dita Vukovič in Nedeljkovič z 1 in pol točke. • Mo.isirski knmlidnt kane lan Stok jo v rx>častitcv obletnice ustanovitve OF odigral simultanko proti 25 dijakom srednjo veterinarske šole. Zmagali so dijaki. Rezultat: 20 ir nol : 4 in pol. Moilsrskl kandidati Vludo Siokau. Mlinar in Sušnik so v Kranju odigrali simultanke proti 95 lgalecm. Slokan je do. bil 20, izgubil 5, remiziral 2 partiji. Mlinar Je iskal proti 20 igralcem JA. Dobil jo 25 in izgubil 1 partijo. Sušnik je dobil .10. izgubil 4 in 2 partiji remiziral. Zasavski ocvirki iz Hrastnika nam pišejo: Učenika Z. H. v frizerskem salonu na rudniku Hrastnik ima prefine prste in roke, da bi okrasila za proslavo dne 27. aprila In 1. maja okna. — Ta učenka naj se spomni, da so imeli tudi naši partizani ne le fino, marveč tudi plemenito kri, ki so jo za nas žrtvovali. — Menda ne bo treba še posebej prositi to dekle, da spoštuje naše državne praznike, ki so zapisani s potoki krvi! • Tudi tovarišica Rak Geni, učiteljica na vodenski šoli v Trbovljah ima prefine roke, da bi okrasila za proslavo 1. maja svoja okna. Aktivist tega terena je bil sam pri njej in jo vprašal, če bo kaj krasila; odgovorila mu je, da ne more, ker še svoje sobe ne more očistiti. Tej tovarišici so nato okrasili okno delavci, ki dnevno delajo po 10 ali še več ur, in razobesili veliko revolucionarno parolo, ker jim je sama dovolila, da okrasijo njeno okno. Vendar se je zaradi parole čutila užaljeno in jo še drugo jutro raztrgala, kar je aktivistu terena tudi priznata. Takšne odnose do proslave 27. aprila in 1. maja imajo torej še nekateri protiljudski inteligenti — ne zavedajo se pa, kakšne žrtve so dali delovni ljudje, da laliko svobodno proslavljajo 1. maj in druge državne praznike. • V mestni brivnici v Trbovljah vlada »vzoren« red. — V soboto pred praznikom 1. maja je bila brivnica polna ljudi. Ni dovolj, da ljudje čakajo, da pridejo na vrsto, čakati morajo — čuj-te — da gre pomočnica iskat na MLO brivsko milo, ki si ga brivnica ni pravočasno preskrbela. — Ali je res treba, da moramo opozarjati nekatere ljudi na izpolnjevanje samo ob sebi razumi ljivih dolžnosti? AH pogledate kdaj v Trbovljah, naše potoke? Zatrpani so z naj razi ione j širni odpadki, ki tamkaj gnijejo, trohnijo in razpadajo. Zlasti potok Trboveljščica je sramota za vso dolino. Vse vidiš v njej: mrhovino, klavniške odpadke, da ne omenjamo še najrazličnejše druge predli mete in nesnago, ki nas jo je sram nar vesti — vse se meče — bumf — v por tok! — Ne čudimo se, če bo ob taki nesnagi potokov izbruhnila kdaj v Trbov* lj-ah kaka epidemija! • Rudarji kolektiva na vzhodnem obratu v Trbovljah se vprašujejo, če bo treba poslati po inozemske specialiste, da bodo spravili v obrat novo kopalnico, ki je zunaj v lepem stanju, znotraj pa ji manjkajo še nekatere malenkosti. Desetine rudarjev morajo čakati v vrsti, da umijejo s t oj> 1 o vodo znoj, premogov prah in drugo nesnago s sebe. Cas bi že bil, da se kopalnica uredi, da bo uporabna za kopanje. Kinematografi Kino Trbovlje predvaja švedski film »Tuja luka«; predstave od petku do ponedeljka. Naslednji teden predvaja jugoslov. umetniški film »Zgodba o tvornici«; predstave v torek in sredo. ' Kino »Triglavu Zagorje predvaja v soboto 6. maja ob 5 in 7 zvečer, v nedeljo 7. maja ob 3, 5 In 7 zvečer nemški lilni »Rudnik Jutranja zarja«. — Vi sredo 10. maja, v četrtek 11. maja ot> 5 in 7 zvečer sovjetski film v naravnih barvah »Povest o sibirski zemlji«. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.