Posamezna številka 20 stotink v i r«u, v neoeuo aa, novempra 1920 Posamezna številka 20 stotink Letnik xisf — t2vzem§i p :-r.» : — vsak dan zjniraj. — UrcdaiStvo: ulica sv. - ?ka A;!$Kcga Štev. i. — Dcpisi naj ss pošiljajo crtd- ... — Ncfrank: na pisma se ne sprejemaj roV.opisi s?, ne \ra£«iJo. — lajatelj i.\ odgovorni urednik šttian O od i na. — LasLiik konsorcij lista , o:- v — Tisk tiskarne La.nosi. — Naročnina znaša na nase- 1 32 — in celo leto L <30.—. — Tc-efon medništvj K iziovom ministra Sforze o v* EDINOST Posamezne številke v Trsti: in okolici po 20 stotink. — OgU?t so r«?ansj.? v Sirokostl ene kolone (72 mm). — Oglas? trgovcev in obrtnikov mm po 4 osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L l.—, ogla?! denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2J stot. beseJa, najmanj pa L 2- — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsti- v.lic- sv FranČiSka AsiŠkega štev. 20, !. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave iWr»T V flMii| ......>u,isKn ztornita odobrila rnpdlsko pogodbo novih lugoslouenstlfl flrždu- Hinistrsk'predseanlk stavil vDraianis zaupnice - Glolttl o usodi primorshlh Jasosiovenov Ijanlli Italije Itz1; i-; vnanje stvari, italijanskem besede o »novih TTcTcet" fc »Moramo koneeno imeti poguma, da javimo, da ljubezen do naše domovi? 1 ne srne pomenjati p» iziranja čutstev RIM Ker se je včeraj zaključila j vo, nahajajo že v ital janskih tradicijah ' " J - ki pogodbi, S in zakonih, ker Italij i da je bila prva ijansKi minister za Sforza, je govoril 1 ri a men tu tople — žavljaniH tT3tflE*rieo in lom — hočemo zagotoviti najp-šo svobodo jezika in kulture. To bo za na5 častna obveza in čin politične Liodrosti. Gotovi srno torej, da se bodo iašl novi državljani tudi v tem pogledu hitro čutili zadovoljile, da pripadejo ve* L vT isti. ki močna zbog svoie neprimer* t' 1 ♦»lture ~ spoštuje z nežno skrbjo r isovo !oku..no življenje.« »Ali pa 'v- 'ilo modro, ako bi Italiia o reko n^zouibite mere pretvorila svoj veličastni značai naroda, enotnega po •lemcnu in ievjku. kakor ni nobeden [iriu-i na svetu? Ali bi bilo previdno, gtl-r* "«;tvaria!i kitajski zid tam, k'cr boe* ^^ ;meti svobodne in mirne poti prevoza?« »\ kratkem se pricno v Rimu in Bel* radu konference za ustvaritev in raz* v, i rednih t * ;nciT •■ni.h, gospodarskih in >. ,,rt»i—ndpošaiev med dvema naro* dr ,rr- 1 «e »Ima produkti čudovito po"rT"Miieio medseboino. V novi atmo; .ieri. ki nastane izginejo polagoma na >beh straneh grenkosti in taina mržnja. splošna razprava o rapallski —-,----~t v—* t- r. »__ so se danes razvijale posamezne resolu* med državami, ki je dovolilajon^ r:: ~ »vseh civilnih pravic brez kia\zule o \za* . ,a *. ... • ___j •_______u RefonnistiČni socijalist Celli je pred; jemnosti. ložil resolucijo, v kateri odobrava ra; pallsko pogodbo vkljub popustitvam. ki da jih je italijanska vlada dovolila Proti sultanu ir njegovi vladi? To bi bilo brezpred-j italijanskim zastopnikom O Grčiji Se nc rnetno. ako se pomisli, da j c sultan le revna iigura mogJa začeti pred nedeljo ali pon-na propadli Visoki Porti, dočiia so pravi gospo, i deljfcom. GeorgCS LevgUCS bo brCZ razcj"! dvomno prisiljen odlašati s svojim od; Potreben dajji položaja skora} povsod po TurSkem Carigrada, kjer gospodari medzavezniška komi-,. , . . sija _ pravzaprav turški nacijcralisti, ki so se i hodom do pondeljka ZVeccr. odvrgli od sultana in se pod vodstvom generala | bo resen napor, da SC dOSCZC pred tOr^ Kemal pa5e (zato se jim pravi »kemalistiO boju-jkom končna odločitev O ZfldrŽanju, ki d rv\-nmilr nrirnavft težaven jejo proti sevreski poredbi, ki je ne priznavale. Ako bi hoteli torej zavezniki koga kaznovati, bi moral prihajati v prvi vrsti v račun Kemal paša. polo/aj,! Edino orožje, ki so ga irocli v rokah proti njemu leti pod izjemno ------ jal, da ustvarja propaganda nacijonalij stičnih udružen j iredentizem. Obžaloval J C dogodke v Puli, tekom katerih so se strani rapallske pogodbe. Govor ministrskega predsednika Giolittija Ministrski predsednik izjavlja, da ne more sprejeti resoluc ; onih govornikov, Govora -- f 1 . . ,1 J • I 1 ltJl jpiLJV.ll » VJU'U W J vedle oblasti pasivno, kakor se vedejo t ki SQ prQti ocjobritvi pogodbe tudi drugače % sličnih priložnostih, ln strajne levice, ki so obžalovali po* opozoril, da morejo imeti taka nasilja politične posledice v škodo dalmatin? skih Italijanov, vsled česar bi morali na> ciionalisti pr\"l obžalovati tako vedenje italijanskih oblasti. Zahteval ie, nai čim nrej preneha vel i a vnos t izredne oblasti, ki je dana vojaškim oblastim in kralje* viin komisarjem, in naj se omogoči one* mu ljudstvu, da si izvoli svo*e občinske upravitelje in prave zastopnike v parla* mentu. Končno je poudarjal, da rac palJska pogodba nudi jamstva za i tal i* lanske državljane v krajih priklopi j enih Jugoslaviji, toda ne nudi nikakih vza* jemnih jamstev za narod slovanskega iezika, ki je priklopljen Italiji. Zakliu* čil ie svoi uovor, proseč nai se posto* na 7. državfiani slovanskega jezi mankanje vzajemnosti glede postopa* nja z narodnostmi, ki so sedaj manjši* na. opozarja predvsem, da so pravice teh narodnih manjšin zajamčene po po* godbi (?). Če se medtem niso zahtevale garancije za položaj Slovanov, ki se nas hajajo v naših mejah, se to nI zgodilo, ker so zastopniki sosedne države vedeli, da Italija, kJ je vedno iako radodarno priznavala tujcem pravice, ne bo mo* gla drugače, nego vestno spoštovati pra* vice Jn svobodo lastnih sodržavljanov, nai bodo kakršnekoli narodnosti. {TA-vahno odobravanje.) Zahvaljuje se govornikom, ki so pred* ložili in razvili resolucije v prid odobrit^ vi pogodbe in prosi zbornico, naj odobri resolucijo poslanca Luzzattiia. Duh, s ^ ostavi tu doh?a nevihta.« 1 ako te govoril minister Sforza nas •nsVem parlamentu dne 26. novemUra Prizna varno tro in brc z prrnrzt-;i: lovori^ ie lepo* Besede, ki ute^neio 'cininni na prvi mah. Nas Pa ne oiiuieio in na« ne more jo nom^ti« ^večano "dni ob'iublja razsezno «vo* ktilture. Ali tu je veliko fibsesi ima za te£a ali 4 odo ie7ik a in p rasan te: kak iV •o>m 5vohoGe ^n k;'H»»rc. Svrvho--■'.2 i c Irsi t r#»^ativen poiui. Sedanii t"ka?« oh'f»sfniki n. pr. sc ponašam, da «0 i!i /e doslej, v teh dveh letih okupacije .kmpolozno pravični in do skrainostl ibcralni napram nam. Tako bo poim vobode. ki naj jo Italija dovoli svojim -slovenskim državljanom, kak naci* , 1* Federzoni bi tolmačil tako. ni krivici. Liebralec Falbo je predložil resolucijo, v kateri odobrava ranallsko pogodbo in izrp'i? upante. da se bo začel a vzhodna nobtika, ki bo boli odgovarjala potres b?m in težn'am nove ftaliic. Veodv'cpt sociinh'st Lombardi ie prcd= !o7;i resoluci'o. v kateri odobrava m-nal!>ko pogodbo kot naiman»še ^lo, ki «e mo oče po doVrm premiriu. ker sa* tTiO ?vtonomiia Oalmae^e bi bi'a za-= »nmčila pravice slovanskega m i tali i an* naroda, ki /ivira lam skupaj. jk1opJ;f*mb TtaHii. Zbornica se ie izjavil Zmerni konstir^ciiopflec nredlo/il||a z 215 glasovi za odobritev. 15 posten* cev ie glasovalo proti, a 40 jili ni gla* siliu zmagovalcev na premaganci, tem* več na prijate!iskem in prisrčnem doco* voru, ki je zak>2 za bodoče sieurno pri* iatelistvo in trajen mir med obema na* vodoma, (živahno odobravan te.) iMinistrski predsednik izjavlja, da mi; nistTstvo sta\"lia vprašan ie zaunnice. Po govorn 5e nekaterih poslancev se ie nato vršilo clasovanie o odobritvi »-a* naljske pogodbe. sk'en»ene med Ttaliio in kraljevino Srbov. Hrvatov in Sloven? rev in o aneksiii kratev in otokov, pri* ■vemini drugače tt> resob»ei'o: »Zbo^ica odobrava po* ! godbo od 12. 11. po^sba radostne nn? zdrava ker }q dosegla st»verenr^t z ne?7merninni žrtvami, ie srp^n^. morp cnre*eti v državo z drugimi itali^ ian^ktmi braft patri»ofiČni V.^^cr, izra* ->t io. dii K? se do^ri odn^pii. r>t-o; glašeni v Rar.^^u. r^zviiali v sVuopa Vo* ri^t obeh pomirirnih narodov in Evo* ne. znimaioč, Ha bodo narodnr»stnc sku* pinc. Vi so ostale izven tozadevnih me; sovalo kak Čossattini )a. deležne vseh iskrcnib garancij nai* v ,vr driV'4'čef1 Svoboda in pravice se j bolj svobodne gojitve iezika, kulture in or-iio konkretizirati! Sforza nam pač j vere ter glokobega spoštovani a, ki ga bi i ubi »a da nam Italija hoče dati pra* zahteva nuhov posebni polozai, ter p n* vice in svobodo, nič pa ni povedal, kake! poroča vladi, nai brani v pnhodniih po* bodo "te pravice in ta svoboda in kako gajanjih %isoke ideale našega plemena daleč da bodo segale?! Storža je rekel lepo, da treba poguma do odkrite besede. Bodi dovoljena od in najvišje interese državnega gospo* darstva na Jadranu.-^ Po dokazovanju, da Italija ni imperi* .rita beseda tudi nam. Ni nas pomiril,j jalistična, ie govornik poudarjal, da Je ijc-4ovc izia\e nam ne podajajo vere in komisiia, ki je >je ^^mm iuta varnosti. Obljublja nam poleg svo* '-ode kulture in jezika tudi — »naravna -redišča^. \ isti sapi pa oznaČa ta sre* dišča kot — italianissimi! S tem je re^ ;eno — vsaj nii razumemo tako — da se \ teb središčih ne bomo smeli narod* r.o uveljavljati in da ne bomo Imeli no* benih pravic, niti ne pravice do svobod* nega ku!turnega snovanja! Hvala lepa! Gospod Sforza nam z eno roko daje, z drugo pa jemlje stotero! In — kar je neizmerne pomembno* stl —: Kdo ic goapod grof Sforza? Da* ties je minister Italiic za vnanie stvari. Ali bo še jutri?! Bodo li naslednike ve* /ale nieg« % e — besede?!! Beseda ni nič, ie pena. v hipu io Čujemo, v pribodniem ■ iimi ie ni več. Pomiril bi nas bil. če bi bil konkretno označil svobodo in nravi* ce, ki iih bomo uživali, in če bi bil iz* javil, di se ta svoboda in te pravice zjgotove 7 z a k o n o m! Sai sme kako ie bi'o z nami v Avstriji! Naše pravice ^o bile celo kodificirane. In ven* dar sr '»m na praktičnem izvajanju delali težave pod to ali ono pretvezo in j deiab* z nami. kar so hoteli! A naj bi se zanašali !e na besedo?! Vem* jemo. da Sforza Pošteno misli s svoiimi ^'^sedapie nostonanie z na* ii se onravičnie. češ. da >0 bife izFednc razmere — voino stanje. Ali. kdo nam more i"m«tvo, da ne bodo nie^ovi ^ledni1 i in da ne naideio kake Tirfe n^etveze za povsem drugačno —-iičliberalno in naravnost nasilno— po* s nego nam je obljublja };rof Sfor7p?» Zato nas more pomiriti le zakonita Zagotovitev, da bomo uživali isto mero obode in pravic, ki je peščici [taliia* iiov /„rtntov^ena celo pod mednarod* tiim varstvom!! To ?e na-" ^'ikrita beseda v tem usod* Um trenotku. ki nai nam je Sforza lie - ;e v 7*0' fzreči smo io morali z vso tiikritosHo in loialnostio: radi sebe. bodoče usode »-novih juogs^ovcn* ViH državlianov Iraliie^r. pa tndi radi bodočega razmerja med italijanskim kra* l'esivom iu vsem jugoslovenskim ples fcienomt je proučavala versa^Jesko pogodbo izrazila željo, nai bi se dala Nemcem, prikloplienim ItaHii upra%-na avtonomija, in izrazil prepričanje, da sc bo na isti način postopalo tudi s Slova* ni — vključenimi v nove mele — kate* rim se bo zaiameila svobodna go'itev niiboveSa jezika in vere. Govornik ie zakdiučil svoj go%*or. zagotavliajoč, da Irabia ne bo pozabila na svo»e dalma* tinske sinove, ki iih je morala sedaj, vs^d težavnih razmer zapustiti. Bojevnik I>ene!1i je prcdlo/il resolu* etio. v kateri izraža, da ne odobrava ra* n^iKke pogodbe, ker se ž njo žrtvuje Dalmaciia. S<;Liiahii d- mokra t Lazzari ic ob/alo? val. da rapalska pogodba ne dale istih nravie Jng^lovenom. vklindjav*a za iwrano? ^ ite-v mednarodnih mimvnib od«<^a»ev. Ker na te^a ne vsebnle r^gllsjl-a podha. ti ima sicer nekol'^o 7o^f>v-r»lijs vili tocek. i^iavjia. da sociia»istir«a nir»a ne b.^ j2la«ov«Ja za nie"«^ f-^^britev. Poicvnik Siciiiani ne odobrava po? godbe. Govor poročevalca De Nave Govornikom, ki so se udeležili razpra* ve, jc odgovoril poročcvalcc De Nave, ki j c izjavil, na tozadevne pripombe, da se smatra ratifikacija pogodbe s strani Jugoslavije potom regentovega odloka za veljavno. Vprašanje luke Baroš je po pogodbi nedotaknjeno. Meja reške ne* odvisne države se ni mogla drugače do* ločiti, če se jc hotelo zajamčiti Italijan? s:vo Reke. Glede pripombe, da v pogodbi ni ostevKa lir. trum^ča sprejeta BELGRAD, 27. Regent Aleksander ie podpisal naredbo, s katero se spreiema ostavka ministra vnanjih stvari dr. Trum* biča. Njegovo mesto prevzame dr. Ves* nič, ki ostane istočasno ministrski pred* sednik, dokler se po volitvah, ki se bo* do vršile jutri, ne sestane nova vlada. Ne ostaja nam drugega, nego da ponovimo, kar smo o tem vprašanju pisali pred par dnevi: da bi bila po našem mnenju za Jugoslavijo %*e)ika škoda. Ce bi se dr. Trumbić ne povrnil na svoje mesto. (zpra:o!t2v Jugoslaviji pripojenega ozemlja RIM, 27. Jugoslovenski listi so nedav* no temu pisali, da bo ozemlje, prisoieno .Tt i gosi a vi i i, a Še zasedeno po italijan* ski voiski, izpraznjeno decembra mese* ca. »Messaggero« pravi, da so te vesti samo ugiban i a, ki nimajo doslej še ni* kakršne podlage, ker rapallska pogod* ba ne vsebuje nobene tozadevne določbe in se bo moglo o tem govoriti še le, ko stopi pogodba v veljavo. IfciUanskl konzuli v Dalmaciji RIM, 27. Po rapallski pogodbi bo do* voljeno dalmatinskim Italijanom, da piosijo za italijansko državljanstvo. Na ta način bo imela Jugoslavija v svojih me i ah italijanske državljane, ki bodo pod zaščito italijanskih konzulov v po* sameznih dalmatinskih mestih. »Temps« pravi, da bodo imeli italijanski konzuli v Dalmaciji večjo oblast nego v drugih inozemskih mestih, ker ne bodo samo diplomatski zastopniki, temveč tudi za* stopniki italijanske suverenosti nad dalmatinskimi Italijani. Med grofom Sforzo in drugimi ministri se je že skle* nil dogovor, da se da konzulom v Dak maciji oblast, da rešujejo posamezne zadeve sami. ne da bi morali prej pro* siti za tozadevno dovoljenje v Rimu. Za konzule v Dalmaciji bodo izbrani naj* bolj sposobni funkciionarji. Odvisni bo* do istočasno od ministra vnanjih stvari in ministrskega predsednika. Turško vprašanj* Za pregled sevreske pogodbe s Turčijo PARIZ, 26, Parlamentarna komisija za zunanje stvari je seslišala danes Franklin Bonillona, glavnga odposlanca inedzavezniške parlamentarne komisije, ki se je povrnil iz Carigrada. Franklin Boni 11 on je zabaval komisijo o seda* njem položaju na vzhodu in je dokazal potrebo, da se pride do neposrednega _____ _________ ______ sporazuma s Turčijo na podlagi prcglc* priznana vzajemnost p^topanfa z~Jugo* da (revizije) sevreske pogodbe v svrho, da prepreci, da bi lurcija pala v roke boljševizmu. sloveni. vkliučenimi v nove italijanske meje iz javi ia, da garancije za italijan^ ske Dalmatince ne proizhajajo iz po^ sebnlh dogovorov, temveč so vsebovane v mednarodni pogodbi od Sčotembra 1919.. ki so jo Jugosloveni sklenili z vse= mi državami, in da se garancije glede manjšin, vključenih v italiji*a*kj drža* Sevreske pogodbe TurCija ai ratificirala, kakor je bito javljeno o svojem času. Tedaj — pred dvema tednoma — so se začele pojavljati vesti o ne-k&kih načrtih za maščevanje s strani zaveznikov« grških čet v Mali Aziji pred napadi s strani kema-listov. Grško ljudstvo — kdo bi mu mogel zaaie-riti — jo izgubilo oao svojo v oje vit ost, ki to je Imelo ob času svetovne vojne prilikom Venizelo-sovega nastopa, kateremu je sledil Izgon kralja Konstantina. Gotovo je, da jc edea najslavnejših vzrokov Venizelosovega nepričakovanega poraza ravno njegova vojna politika, ki je zahtevala od Grške, da |e morala držati v Mali Aziji od ICC do 150 tisoč rac ž — ia to danes, dvo leti pv sklenitvi mini. Vcnizelos je izgubit volilno bitko na maloaziiskem bojišču, bolj kot doma na Grškem. Vsled tega je Ven Lz d os a v poraz dobU mednarodno obeležje, čigar važaest se lahko sodi po t trm, da so morali zavezniki sklicati poseben sestanek samo da pretresejo posledice gr'kih volitev, ki se pojavljajo, kakor se vidi, ravno tam najobčutneie, kjer je Uidi treba iskati vzroka te^a porazi, t. j. v Mali A^iji, v Turčiji. Ni treba Se posebej naglaSati, du zasleduje Ru-sifa razvij dogodkov na bližnjem vzhodu s posebno pazljivim očseom. Zveza med kemalisti hi boljše viki je gotova stvar in -vpliv Moskve na vse te narode srednie in prednje Aziie, j= tudi znan. Gotovo le tudi, da bo Rusija storila vse, da pokvari zaveznikom Je bolj račune*, ki so se jim ne-usml1 jeno pod**4 vsled £r6kega volilnega poraza. In tako postaja razvidno bed) in bolj tudi tu, da se vsa diplomatska, borba od premirja sem vodi med zavezniki in Rus^o, naj bo to diplomatično bojišče tu pa tam 5e tako prikrito. In tako ro3taja vprašanje pregleda sevreske pogodbe zelo resna stvar, ki zna imeti ravno tako resne posledice za razvo) zadev bližnjega vzhoda, ki bojo najbrže koštale entento par novih govitih umikov* in »plemenitih ponižanj-. Diplo-matična zgodovina zadnjih dveh let nas pač uči. da se nI dobro Saliti ne z malimi, ne z velikicr-i ia še najmanj pa 2 — Rtisjo. PARIZ. 27. »Matin« objavlja sledeče poročilo i?. Londona: Občnemu zboru Zveze Narodov jc bila predložena s strani velikega števila angleikih veljakov prošnja, sestavljena v odločnih besedah, naj se pregleda se\ reska pogodba. Naglasa sc, da je pogodba pretrda za Turčijo, kar sili muslimansko iavno mnenja proti Angliji, ki ce smatra ket odgovorrica za skrajno težke pogoje, ki so bili Tnrč'ji usiljeni. Med podpisniki se beležijo tudi vi«oVc f-iijske os^be, nekoliko lordov in dva člana doljse zbornice.____ Mirovna pogajania v Rigi nadaljujejo VARŠAVA, 26. Poročila, ki prihajajo iz Riyc, pravijo, da se nadaljujejo mi= rovna pogajanja neprenehoma ne glede na glasove, ki trdijo nasprotno. Inozemskim kapitalistom dovoljen izvoz iz Rusije LONDON, 26. Neka zrakojavka iz Moskve ja\lja, da je dovolil svet komi« saHev inozemskim kapitalistom, da smejo prostovoljno izvažati v^ inozem* stvo en del svojih pridelkov izdelanih v Rusiji. liedzaveznBk! sestanek in Grika Izjave ministrskega preds. Levguesa PARIZ, 26. Pri svidenju, ki ga je do* volil dopisniku »Petit Parisiena« v Lom donu ie izjavil Leygues. da boste An* gliia in Francija, ker ne more priti Gio* Stti v London in dokler ne pride Sforza, pregledali nekoliko točk, ki zadevajo posebno te dve državi, kot zašČitnici Grške. Oba ministrska predsednika bosta nato proučevala z grofom Sforzo vprašania, katera Interesiraio Italiio, kakor je sicer že izjavil Levgues italijanskemu poslaniku v Parizu v razgo? vorih, ki sta jih imela. Sforza se udeleži razgovorov, kakor hitro prispe v London. PARIZ, 26. Posebni poročevalec agen? cije Havas v Londonu piše: Prvo svi* denje med Georgesom Leyguesom in Llovdom Georgem je imelo prisrčen značai. Razgovori med francoskimi in angleškimi zastopniki se pričneio komaj danes, petek ob 4 popoldne v Downing Streetu. Francoski ministrski predsednik bo rabil prednoldne, da se nosvetute s svojimi sodelovalci. Grof Sforza se bo takoj, ko dospe v London, udeležil raz* govorov. Poudariati je, da ie angleški tisk snreiel z velikim dopadaieniem besede, katere so bile govori ene glede gr* ških dogodkov v francoski zbornici v torek zvečer. Zavezniki in grško vprašanje PARIZ, 27. Posebni poročevalec agen= cije Havas v Londonu piše: Prvi pogo? vor med francoskimi in angleškimi za* stopniki v Dovvning Streetu jc bil kra* tek. Pogovor se je začel ob 16 in je trajal samo eno uro. Bil je posvečen edino izmenjavi vidikov o celokupnosti vprašanj svetovne politike, v katerih sta Francija in Anglija prizadeti. Radi odsotnosti zastopnika italijanske vlade je imel ta pretres samo splošen značaj in se je držal le naštevanja posameznih vprašanj, o katerih bo treba razprav* ljati. Pričakujoč prihod grofa Sforze bodo francoski in angleški zastopniki proučavali jutri vprašanja, kier niso ita? Iijanski interesi izravno v igri, kot n. pr. vprašanje povračil in ljudskega glaso« v Gornji Šleziji. se ima zavzeit nasproti Grški, in na splošno nasproti vzhodnim zadevam. Angleški krogi sc zdi da se držijo za sedaj misli, da je treba čakati razvoj nove orijentacije atenske politike. Za^ vezniki se bojo ravnali po tej politiki v svrho da določijo potrebne mere. NTe glede na razložbo, ki jo poda s tega stališča angleška vlada, se nc smatra za zelo verjetno, da bi se Foreign Office pridružil kaki uradni manifestaciji. Zdi se prej, da bi bila angleška vlada mne* nja, da se mora njeno prizadevanje omciiti na poluradno posredovanje pri grški vladi. Že včeraj zvečer se ie j a v* ijalo iz poluradnega angleškega vira, da pride lahko en zastopnik sedanje grške vlade v London, da se sreča z zastopni* ki zaveznikov in da i in obvesti o namenih odgovornih činiteliev grške politike. Misli sc, da ie med francoskim in an* gleškim stališčem nekaka razlika boli glede oblike kot glede bistva, razlika, ki se ne zdi nepremostljiva blagodareč zelo veliki prisrčnosti, ki ie posredovala prvim današniim pogovorom in ki io novzročila odkritosrčne izraze an^'eš* kega tiska, ki ss je še enkrat odkril nasproti Franciji povodom prihoda Ge* ori'esa Levguesa. Zvečer se 'e zagotav* Halo v angleških in francoskih krofih. «'a se londonska konferenca ne bo kon* čala brez skupne odločitve in da se bo omejila na odobri^v sknnn»^ mer 7* slnčat. ko bi se Grška namerila n-^nrotl poliHkl. ki bi ne od«'ov*rifll*» ^ nosti nasnro+i tei deželi nod \ eni^e'«^ Sv>vo vlado. ^»^triiT'e se. bi '»^ol niti min^strpt-i prff'se^pil' naa klican v London. sr»**»*br»e "^sti'o 1 o ukrenib zaveznikov dru^1 tranl bo mora' Levgues gotovo še u v London. Z'b se. da se bodo ri-^ltj r»H tem svidenju vsa še viseča vpra* sanja. med Frnnri'o *n Anfli'o LONDON. 26. Veliki listi, med niiml »Times«, »Morning Posi« in »Dailv Te^ lcgranh«, ugotavb'aio, da ie sedanji spo* razum med Franci?© in Anglijo dovo* ljen in mora napraviti prostor pravi vezi. Venizelos v Niči NI CA, 26. Vcnizelos ie sprejel razne politične osebe, s katerimi se je pogo* varjal nekoliko hipov. Z oljčnega zbora Zveze Karodo\/ Armensko vprašanje pred Zvezo Naro? d o v. LONDON, 26. Socijalni sotrudnik lista »Dailv News« v 2enevi zatriuje, da je bil general \Veygand povabljen, naj izrazi z vojaškega stališča svoje mnenje o posredovanju v Armeniji. —» Obenem je poslal Svet Zveze .Narodov \Vilsonu orzojavko z vprašan i em, nc bi li Zedinjene države kljub sklepu, da ne bodo sprejemale poslanstev (mandatov) bile pripravljene posredovati kot poga* jalec ali posredovalec med Armenijo in kemalisti. S seje komisije za oboroževanje ŽENEVA, 26. Podkomisija za oboro* ževanie se je sestala danes pni krat. Sklenila je naprositi Sir Cccil Husta, ju-rističnega svetnika za angleške zunanje zadeve, naj predloži poročilo o izdatnem nadzorovanju s trani Zveze Narodov. Na današnii seji podkomisije za spre* jem Avstrije in Bolgarije, je priporočal Motta, predsednik helvetske konfedera* cije, naj se Avstrija sprejme. Avstrija sprejeta v Zvezo Marodov ŽENEVA, 27. V podkomisiji, ki ji jc naloženo proučavanje prošnje za spre; jem Avstrije in Bolgarske, se je dosegel v načelu sporazum v prilog Avstrije. Francijo in Vatihaa MARSEILLE, 26. List »Echo de No* tre Dame de la Garde«, ki izhaja pod pokroviteljstvom marseilleskega Škofa objavlja v današnji jutranji številki čla> nekv tičoč se vzpostavitve odnošajev a Vatikanom, v katerem sc protestira f>roti v zbornici držanim govorom kato? iških poslancev, ki so izražali misel, da bi se ne imeli spremeniti takozvani laični zakoni, t. s.: Zakon o ločitvi cerkve od države, šolski zakon in društveni zakon. Članek pravi: Ali ga že imamo, aH ga nimamo, poslanika pri papežu, poštena vlada mora napraviti zakone, ki so neobhodno potrebni... Nova zbornica in vlada nai bi potlačili nekaj členov šol-« skesa zakona in društvenega zakona, in vrnili Franciji prognane Francoze . f, podpisnikov rečene pogodbe. Toda proti komu raj vania __________ H bi 60 bilo obrnilo to maičevanje m »protinasiijc?x vidikov med francoskim, angleškim in lani gospodarskih potreb Avtonomija za Gornjo Šlezijo. BEROLIN, 23. Državni zbor. V dnu gem in tretjem čitanju je bil sprejet za; konski načrt o avtonomiji Gornje Sle-: zije. Nacijonaiisti so glasovali nroti. Zatem se je razpravljalo o rezoluciji, ki so jo predložili necilvisni socijalisti in ki gre za tem, da se ima imenovati komisija, ki naj pripravi novo orgoniza; ________ cijo Nemčije na podlagi naravne z dru* Izmenjaval žit ve raznih dežel med seboj in na pod*. prebivalstva F^rin fli aCNKOST« UL MnMi ww imikc Hlskt BEROLHS?, 26. Državnozboiska ko? misije je odobrila sledeče oficirske ka=> dre za. armado 100.000 mož: tri generale, kprne poveljnike, 14 generalov divizij* Irska iroioti Aretacije kolovodij na Irskem LONDON, 26. Poleg začasnega pred* sodnika irske republike je bil aretiran tudi profesor John Mac Moill, poslan nikov in podporočnikov. j Bomba v delavnici Avstrija pritotlra proti i« lafldshutfl ne^^ci Z^ČtF*** na TsroSshem s strani italijanskih tet ; ubiia dve osebi in jih ranila pet RIM, 27. Kakor se govori, jc avstrij*! Pogreb umorjenih častnikov hka vlada poslala po predlogu dr. Schu*j LONDON ?■'» Danes se je vršil v jnacherja. predsednika obmejnega ura? Loi donu slovesni pogreb onih devetih da v Innsbrucku italijanski vlaai pro= ,-.ls -.kov, kat«:**; so bili umorjeni prosto lest zaradi zasedbe Landshuta na JCrakr | nedeljo v Dublinu. sentragerju. Delo mcdnarodne pbme, i Angleške izgube na Irskem, jitvene kcmisne seje medtem tudi usta? TAXin^XT VT . \ilo, ker se ni mogel doseći sporazum, LONDON. 26. .Neko poročilo voj* med avstrijskimi in italijanskimi zastopanega ministrska razodeva da je bilo v niki, zaradi vprašanja, h kateri državi j mesecu oktobru umorjenih na Irskem / naj pripade neka obmejna železniška j oficirjev in 20 vojakov..Skupno znašajo postaju. Komisija sc je preselila iz Inns; vojaške izgube 32 mrtvih in 83 ranjenih. brucka v Verono, kjer se razidc. Sklica^ j švicarski tečaji, na bo zopet spomladi. 1 ako je meja , 2ENEVA 21 Lira 23'65; ^^ 9 375. avstr. kro med Itailio in .Ncinsko Avstrijo »^aa 19325; angl fant 2229; franc. frank 30*875,• Brennerju na nekaterih toOkah sc vedno 6 3825. nedoločena. ____ Veli m eksplozija v smodnlinlcl Rossi v Venifitl MILAN, 26. Ob 13 15 sc je dogodila zelo močna eksplozija v tovarni smodnis ka Rossi v Var^iati, kjer je bilo za* nobenih nekoliko sto delavcev pri raz* kladanju aeroplanskih bomb. Sledila sta dva druča zeio močna poka. Mnogo hiš se je podrlo, a prebivalstvo v Ver* piate ie v paničnem strahu udrlo na ulice. Tz Milana, Varese, Galliarate, Se* sto. Catende in drugih krajev so odšli tA-ni oddelki s pomočjo, očrneCasci in voiaštvoin tudi milanski prefekt in dru* pe in civilne oblasti. ,Nekoliko ic I->tTo r«nieni'i in bati se je. da ie žrtev. Do sedaj sc javlia o štirih mrtvih med voifiki. ki so prišli na no? in ^n o^rnegasee da ie bil nuli ubit. ^^niCnio* ie v plamenu. Železnica Dolžnost veČine napram manjšini Drugi (asi — stara resnica! V svojem izdanju od 21. februarja 1897 — pred državnozborskimi volitvami — je priobčila »Edinost« članek, čegar izvajanja so tudi danes — danes Se po* sebno — naj aktualne j a. Članek je glasil: Odstavek v proglasu konservativcev o dolžni obzirnosti do manjšin daje po* voda »Piccolu«, da dolgo razpravlja o dolžnostih, ki jih imajo parlamentarne veČine do manjšin. In kako lepo se či* taj o izvajanja tržaškega lista. Po vseh zastopih — tako zvene sladke besede »Piccolove« — občinskih, deželnih in državnih, stoje v prvi vrsti obziri, kakr* šne že miroljubivost naklada večinam ,, , , . . , do manjšin. Večina ne sme pozabiti rv,n f ! ^odr^sola - nretr,\n{ko]i da manj5ina ni druzega nego so, v , eVsrWe niso se bili ugotovile, delavec ki sc razlikuje od nje le v tem. v, ro'"5i-va in pogrne hrambe za j ___„1.,™ r>07f»rif£->niW<». kateri hili ravno lili 7PO«slli1-. Pfl Oi?n 'C-;r>? iiV»it- pri r^ciJnem <^elu« n */(.r»» V1

cf' nadf>l«iiteio. POTVT^1^ lrnli ? nn nnn Čete. k»*. straže ?r> Vot-oV>?nirT} qr> irif^cru ODl'flvl'fl'O nrp^ir-m;^ npv»rnnst svoje delo z veliko -vr>rwi> Itio. Zakonski načrt proti bombam. RIM, 26. Evo zakonski načrt ministra *ikega nredsednika Giolittija v petkovi se:i ita1i;<»nskc zbornice, za potlačenje rabe orožja: ra?loga noti. ima in hrani eno ali več ročnih bomb in druga eksplozivna in užigalna orodja kakršnekoli vrste, se kaznuje z zaporom od 2—5 let in s po* sebnim nadzorstvom varnostne oblasti skozi pet let. Ako je bil kaznjenec že prej kaznovan radi pregreška iste nas ravi, radi prestopka tičočega se orožia ali raznesil ali zaradi zločina proti osebi ali lastnini se lahko kaznuje s prisilnim bivališčem. Člen 2. Določbe predidočega člena se uporabljajo tudi proti onemu, kateri bi brez upravičenega razloga nosil, imel in hranil raznesila. Člen 3. Če sodeluje več oseb pri teh pregreških, jc vsak sokrivec in udeležnik enako podvržen določbam 1. člena. Iste odredbe se primenjujejo na pospešc« valcc in skrivalce. Člen 4. Kdorkoli kot skladiščnih ali Čuvaj v smodnišnicah, delavnicah, vo? jašnicah in drucih javnih ali zasebnih skladiščih ali kakorkoli kot hranitelj ročnih bomb. raznesljivih in užigalnih orodij, ali raznesljivih snovi po nepre* vidnosti, nemarnosti ali preziranju pred* pisov, ukazov in discipline omogočuie odnašanje varovanih stvari, se kaznuje z zaporom od 1—3 let. Tej kazni 6e la? hko doda posebno nadzorstvo varnostne oblasti. t len 5. Izvršitev kazni, naloženih za? radi pregreskov, kakor jih vsebujejo predidoči členi, se ne more odgoditi v smislu člena 523. kaz. zak. Člen 6. Izvzeti od kazni so tisti, ki te* kom 20 dni po razglasitvi tega zakona naznanijo in izroče varnostni oblasti ali tam, kjer je ni, povelj niš t vu kr. orož* nikov, bombe in ra^nesljvia orodja in enovl, kj jih imajo ali hranijo. Vrenje na Španskem BARCELONA, 26. V vsej. katalonski pokrajini 6e dogajajo atentati. Predsed* nik svobodnega sindikata Rous in en delovodja sta bila napadena in ubita. Ker se je izvršilo nekaj aretacij, je bila proglašena splošna protestna stavka. MADRID, 26. Pekarne so po večjem delu zaprte. Kljub posredovanju voja* kov krije izdelovanje kruha samo peti del potrebne količine. so jim vse pokori slepo, dokler oni, ki misli drugače, nego progressovska go? spoda, apatično leži na tleh, da mu go* spoda morejo držati peto na tilniku. Lepa načela ostaiajo lepa Ie dotlei, do? kler ne bi utegnila koristiti komu, ki ni v krogu progressovcevl Lepi nazori to o pravičnosti in o liberalizmu! »Piccolo« opravičuje sicer to natezanje in krčenie pravice in načel s tem, da mi Slovenci hočemo spoditi Italijane iz njih hiše. Razsoden človek ve, koliko je vre? den ta izgovor. Vedno trobijo v svet, da so oni sami tu in nas da ni. Sedaj pa — da bi opravičili svoje gnjusno nasiL stvo — hlinijo bojazen, da bi jih mi Slovenci utegnili še spoditi iz hiše. Tu stojimo pred alternativo: ali smo Slo? venci tu ali nas ni? Ako smo tu, morajo biti obzirni tudi do nas; ako pa nas ni, čemu vsa boiazen pred nami? Kako da smo ravno mi Slovenci glavnim pred? metom njih volilnih proglasov in pole? mik?! Čudno res, da jim dela toliko zfiage oni, katerega baje — ni?! Erklare mir Graf Orindur? Na vse zadnje bi se morali mi le ponašati s pozornostio, s katero nas obsipHeta »Indipendente« in »Piccolo«. Ali vzlic tej pozornosti ostaia »Piccolov*« morala, po kateri ie človeku dolžnost biti pravičnim le dotlej, dokler se mu zliubi — znakom moralnega pro? padania, znakom, da čutstvovanju in in mišljenju gc^oode popolnoma m«ni? ka moralne in etične opore. Morala »Pic? colova« kaže, da so ti ljudje že davno vrgli od sebe vse obveznosti, izvirajoče iz prave poli tiske in človeške morale. To niso propedniki prave morale, ampak golega nasilja. Toda ne le se stališča mo? rale, ampak tudi se stališča njih lastne koristi, njih bodočnosti, Igrajo jako ne? varno igro. Gospoda naj bodo uverjeni, da prej ali slej pridejo časi, ki prineso avstrijskim Slovanom prilike, da bodo mogli vračati milo za drago, ko bodo mogli izvrševati, kar uče sedaj taška gospoda. Le poča&i — il tempo fe galan« tuomo! Potem bodo še le videK, po čem in kako diši njih morila. Gospoda se U grajo z ognjem; slepi so v sedanji sreči svoji Slepi so, ker nimajo pravega nu zumljcnja za svoje lastno položen je na* sproti Siovanstvu. Mesto da besne v svo? ji slepi strasti, naj bi raje vzeli svinčnik trezno — z dejstvi Potem b! videti, da njih položenje nI tsko sijajno, kakor si domišljajo, da so se nasproti Siovanstvu zarili v politiko, Id mora postati pogub? na v svojih posledicah le za Italijane same. Ako bi nasi Italijani hoteli računati z dejstvi, ako bi hoteli računati z resnic? nimi narodopisnimi odnošaji države, v kateri žive, in v kateri bodo morali živeti — ako Bog da — še dolgo, ne bi sc bili zarili v tako nezmiselno. strastno politiko nasproti Slovanom. Ako bi hoteli računati z notoriško isti? no, da jc njih le peščica v Avstriji, Slo? vanov pa milijone; ako bi pomislili, da že naravni zakon zahteva, da večina mora priti do veljave prej ali slej, da se naravni odnošaji dajo pač potajevati začasno z umetnimi sredstvi, da pa sled? njič vendar prodirajo na površje z ele? mentarno silo — ako bi pomislili vse to, gotovo ne bi bili zasnovali toli ne? zmiselne in izzivajoče politike svoje na? sproti nam in ne bi izzivali boja, v ko? jem morajo slednjič propasti. A5i oni nočejo misliti, om žive raje v deliriju! Vsi njih triumfi, ki jih slave ravno te dni, vse tiste fanfare progressovske, ki pretresajo ravnokar naš vzduh, niso druzega, nego delirij. Tem strašne je bo vzbujen je iz tega — delirija. Mesto da plešejo svoj politiški in na? rodni kankan, naj bi raje gledali, kako je razmerje med njimi in avstrijskim Slo vans tvom — naj bi raje de vali na tehtnico ono, kar morejo pridobiti v boju s Slovanstvom, in ono, kar morejo zgubiti. Videli bi, katera stran tehtnice bi bila težja in — streznili bi se! Kaj mo? rejo pridobiti avstrijski Italijani v borbi zoper Slovanstvo? To je tako malo, da jc smešno. V Dalmaciji so odgosnodarie li definitivno, na Goriškem sc bliža or? jaški mi koraki dan — obračuna, v Istri se bore Italijani za svoje nadvlad je le se zadnjimi obupnimi silami: le še par let in pri kraju bodo. In — v Trstu? No, tukaj utegnejo morda — ali le morda! — nekaj pridobiti, ali to nekaj je sme? šno. Recimo, da nam v spodnji, najbliž? nji okolici poitalijančijo še par tisoč duš. Mestne Slovence pa in ostalo okoli? co naj le brišejo iz svojega računa; tu napredujemo in kar so Italijani storili na našo škodo, to so seveda storili In se ne da popraviti; ali za bodočnost naj si ne delajo velikih računov — za to bo že skrbelo — nič se ne bojimo izreči te besede — slovensko delo. Torej kakih par tisoč duš nam ute* gnejo še poitalijaučiti! Kaj so si prido? bili s tem? Kaj je to za narod, ki šteje v svoji skupnosti nad 30 milijonov duš?! Ta pridobitev ni v nikakem raz? mer j u z onim, kar utegnejo Italijani zgu? biti v veliki borbi sc Slovanstvom. Naj le poslušajo glasni govor številk o na? rodnostnem razmerju v Avstriji, da vedo, da igrajo va banque, za bodoč? nost, za vse! Čemu izzivati onega, ki je močneii od mene?! Ali bi ne bilo bolje za tržaške Italijane, ako bi imeli po okolici odkri? tosrčnih, če tudi slovenski govorečih prijateljev, nego da se naslanjajo na tolpo slovenskih, demoralizovanih, ita? lijanski le brbljajočih izneverjencev, smatrajočih svoj lastni trebuh in svoje grlo — svojim bogom?! Vse to bi priporočali laški gospodi v trezno premišljevanje, ako ne bi vedeii, da so oni v takem dušnem razpoloženju, da niti niso sposobni za trezno misije? nje, da so — v deliriju. Za ljudi pa, ki so v deliriju, treba posebnega zdravlje? nj a! » * • 23 let je minolo, ko smo bili zavrnili »Piccolac z njegovimi tedanjimi sladkimi in ravno zato še bolj hinavskimi bese? dami o dolžni obzirnosti na strani večine napram manjšinam. Izvršile so se od te; dai velike izpremembe. Avstrije, ki smo tvorili v nji s plemenskimi brati veliko večino — ni več. Danes pripadamo drža? vi, kjer tvorimo mi manjšino. Ali načela, ki iih je rPiccokx< poudarjal tedaj, in dolžnosti večin napram manjšinam, so ostala. Tudi danes se lahko sklicujemo na tedanja izvajanja tržaškega lista, da veČina bodi obzirna in miroljubna na? pram manjšini, ki bodi v resnici nje so? delo valcc. Ali ostal je tudi — »Piccolo« in ostali so njegovi verniki s svojim hi? navstvom in svojo moralo. Tudi danes piše ta iist plemenite ideje in naziranja k za parado. Danes smo mi le manjšina v državi in ne morejo nam podtikati, da iih hočemo spoditi iz hiše. Vendar kri* če o nevarnosti, ki da grozi njihovi dr? žavi od strani naroda, ki mu pripadamo plemenski. (In tako nevarnost rišejo na steno le v namen, da bi opravičili svojo zahtevo po politiki zatiranja proti last? nim sodržavljanom jugoslovenske narodnosti!) Ali, ravno zato moremo mi tudi danes, kakor smo pred 23 leti, kli? cati Italijanom, da taka politika ne bi bila danes nič manje nevarna igra, nego je bila tedaj! Pametnemu Italijanu so na dlani razlogi, ki podkrepi j ajo to našo trditev. V TWu dae, 28. aovembra 1W0, Pred Dolomom demagoške politike Zagrebška »Narodna Politika« priob? čuje pod tem naslovom nastopno zani? mivo sliko o sedanjem političnem po? ložaju na Hrvatskem: Čim bolj se približujemo dnevu 28. no? vembra, tembolj se mračna politična, at* mo sfera, ki živimo v nji razb istru je in situacija postaja jasne j a. Politične raz? mere se kristalizirajo in njihov razvoj postaja vedno evidentnejši. Vsa pozor* nost naše javnosti je obrnjena evoluciji ^Radiče^^^^ck^l _ vedenja v, bližnjih dneh bo precej odvisna boljd ali slabeja pozicija Hrva? tov v konsdtuanti. V zadnjem času ču? jemo mnogo glasov iz Radičcvc stranke, a vidimo tudi znakov, po katerih skic? parno, da ta stranka preživlja proces razpadanja. Stranka Radićcva je že dosegla maksi? mum svojega "razvoja. Zajela je v svoj krog vse tiste negativne elemente, ki jih ima v sebi hrvatsko pleme, posebno v kmečkih slojih. Radičeva stranka je postala zbirališče vseh tistih nezado? voljnežev, ki so nezadovoljni s čimer si bodi, prav tako, kakor je pred neko? liko meseci tudi komunistična stranka zbrala v sebi vse take elemente po me? stih. Radičevo ime je simbol destrukci? je v širokih kmečkih slojih, a Radičev program v opravičbo. s katero morejo barabe med kmetstvom hladiti svojo jezo na gospoda in »kaputaša«. Radiće? va stranka je postala pribežališče vseh tistih elementov, ki negirajo vsako dru? žabno uredbo. En del kmetstva ic ras zumevad Radić evo Republiko anarhisti? čno, kot nekako družabno stanje, kjer ni oblasti. Za en del kmetov pomen j a Radičeva republika državo, ki v resnici ni država, ker v tej državi ne bi bilo: ne oblasti, ne davkov, ne vojaštva (nev? tralna republika!), v kateri nimajo državljani nikakih dolžnosti, ampak samo pravice. V Radičevo stranko so v prvi mali prihiteli vsi tisti ostanki ostan? kov frankovske stranke prava, ki jc dne 29. oktobra 1918. doživela svoj poli? tični razvoj razmer po prevratu. Vsakomur, ki pozna razvoj razmer, je moralo biti jasno, da sc ta konglo? merat nezadovoljnežev iz drugih strank, ne bo mogel vzdržati v skupnosti. Nc? gativni elementi morejo ostajati skupaj samo dotlej, dokler so reakcija. Čim pa postajajo akcija — a to sc dogaja v parlamentarno vladanih državah po vo? fiitvah, ko so dobili večino narod d na svojo stran in morajo prevzeti oblast — sc hitro razhajajo, ker nimajo vezi, ki bi jih držala skupaj. Ali nimajo po? zitivnega programa, aJi pa se ne stri? njajo v njem. Pametneji elementi zače? njajo občutiti odgovornost za svoja dela ter se začenjajo bati posledic, ki jih donaša ndejstvovanje njihovega prosrama. Široki sloji naroda, manje inteligentni pristaši, verujejo obljubam svojih voditeljev ter zahtevajo izpolnil tev obljub. Voditelji jmk i/poznavajo, da so obljube neizpolnjive, a široki sloji, besni in razočarani, zapuščajo svoje dotedanje voditelje. Ta proces jc preživela komunistična stranka. Njena veličina in moč ste te? meljili na demagogiji. Ko je došla v vc= čino, je bila v nasprotstvu z renlno-stjo in v tem nasprotstvu jc razpadla. Rudi? čeva stranka je na pota, da preživi isto. Znaki so že tu. Že nekoliko časa lansi? rajo voditelji stranke vesti, ki pomenja? io - - umikanje. Radič podaje preko dra Pavelića izjave, s katerimi priznava to državo. Še več, s katerim se hoče kazati kot državotvoren element. Dr. Horvat, v »Jutranjem Listu«, govori slično o odgoditvi uresničenja Radićeve kmečke republike, o priznanju m on ar* hije, potovanju v Belgrad itd. Slične izjave dajejo tudi drugi uglednejši vo? ditelji. Vse to so poizkusi, more Ii po; litika Radičeve stranke kreniti — nazaj in izpremeniti fronto. Voditelji so se ustrašili pred realnostjo. Boje se odgo? vornosti za kako negativno, pravaško politiko abstiniranja, ali. nc vedo, kako bi to opravičili pred svojimi volilci?! Postavljanje pozitivnega programa je izzvalo v stranki nesoglasja, ker znači razpravo o taktiki, o cilju stranke, a s tem nastopa moment diferencijacije in razhajanja vseh tistih elementov, ki jih js spajala negacija današniega stan »a. Prvi, ki je izstopil iz strnke, je posla? nec Hervoj. Izstop tega poslanca iz ka? tere=koli stranke je najzanesljivejši znak, da ta stranka ni ostala dobesedno dosledna svojemu programu. Posl. Her? voi jc najbolj dogmatski politik v Hrvatski.^ ako ga sploh moremo imeno? vati politika, ker njemu politika ne po? menja prilagodjevanja posebnim raz? meram, marveč dobesedno vstrajanje pri besedi programa. »Neposredno po prevratu ie Hervoj vstopil v Radičevo stranko, ker jo je smatral, da bo mogla izvršiti program Ante Starčevića, ko se je razočaral v Starčevičevi stranki; Her? voj je zapečatil usodo Radićeve stran * ke: pomen j al je on poslednjo fazo državnopravne politike, s katero je stranka nastopila po prevratu. Njegovo prizadevanje je šlo za tem, da zbere v nji vse državnopravne elemente, da na? pravi iz nje stranko, ki bo najčistejša stranka prava. Faktično so se nagnetli v stranko frankovski elementi in je po? stalo novo izdanje stranke prava brez nikakega socijalnega in razrednega kmečkega obilježja. Ali, ta dva elemen? ta — državnopravni in razredni — se nista mogla zložiti ker izključujeta drug drugega. Ako je stranka izkjlučno državnopravna potem mora zbrati v nebi, vsq Hrvate brez razlike stanu — to stališče je zastopal posl. Hervoj —; ako je pa razredna, kmečka, more za? jeti samo kmete, a od »gospode« samo »kmečko gospodo«, ne pa vseh Hrvatov. To protislovje v sestavi stranko je do? vedlo do izstopa poslanca Hervoja. V zadnjem Času je tisk Radičeve stranke začel streljati na frankovce, da so gospoda, ki nimajo nikogar za seboj. »Gospoda« v Radičevi stranki občutijo nevarnost od pridruževanja frankov? ske »gospode« zbog konkurence, a kmetstvo, vzgajano skozi desetletja v mržnji proti »gospodi«, se je začelo od« de« v stranki. Posledica vsega tega je, da je poslanec Hervoj Izstopil iz strun' ke ter osnoval novo stranko »Hrvati okup«. Med novo »najčistejše« ktran* ko prava in Radičevo stranko je nastali borba. Radičev »Slobodni dom« nazivlja Hervoja s »poturico«, a člane njegove stranke s »Turki«, Proces razpadanja Radičeve stranic je že začel. Zc je takih, ki so še radi kalneji nego Radič, in ki sc jim zdi, cl.i Radič zanemarja interese Hrvatstva. Po volitvah pa bo Radičeva stranka po stavljena pred dilemo: odločiti se b . morala ali za politiko negacije, ali , realno politiko! In pride nova, še i\u kalne j ša razcepitev. Voditelji strankr preživljajo evolucijo in prialgodijo se novi situaciji, ali Široki sloji je nc i c žive tako hitro. Zlom, ki ga zc i proces izzval v komunistični stranki, nc prizanese tudi Radičevi stranki. Uruše večje protislovje med državnopr..\ no politiko in razredno strukturo str. ke, dovede to do strašnejšega poloma, ker se krepe stranke, ki imajo bolj izde* lan socijalno ? ekonomski program, m tudi lagljc izvedljiv. Tragično je, da bo do morali Hrvatje tako drago plačati to izkustvo, ki je pridobe z .zlomom !\ dičeve stranke. Nadejamo se, da ho m vendar poslednji poizkus demagoške ' avanturistične politike pri Hrvatih. Domače vesti Saici mcroino biti i.a jasocm, kaj bočerao! prej moramo biti sami na jasnem, kij hcv■ c< sami s seboj moramo napraviti račune. Tu jc treba od vsake sirani precej iskrenosti, zaupanja, r.* . bičnosti, torej samih lastnesli, ki so v tej mate iistično navdahnjeni eri redke. Moramo se dcn-Ja osvoboditi one^a avstrijskega duha, ki je iivej avstrijska država je bil* anomalija, ki je oHtojiJ ■ Ic na zgodovinski tradiciji — ob ^eslu dividc t? impera. Ta, žal, tudi med nami Slovenci vccpljtr i duh je sicer po prevratu in po postanku en- 'nt narodne s-tranke preccj ponehal, in nikakor ne smemo več pripustiti, da bi med nami nanovo k«-dlvjaic strankarske strasti, ki bi zar?t:le razde.-in napravile mrd nami razkcJ. Jugoslovcnov, ' i smo portali po rapallski pogodbi italijanski driav-Ijani, je tako majhno stevilov da si nikakor ne s mo \ rivožčati luksusa medsebojnega s^rankur ' ^ i fccia. Kalicr smo bili dosedaj, cd prevra!u *c . j tako ircramo ostati tudi v bodočnosti: edin! in -.'o-j žr.i. Nc delimo ?e več na pripadnike te a'i r> c i nekdanje stranke. V politiki bn;Hn-.o samo ! sloveči in rič, čisto nič dri^eji«! Vri, ki s.r,o s t i poprej prliLični na/?j.Totniki, si moramo dane* c. dati roke, lupimo drug napram drugemu L«ki .ni, i zaupljivi, ker ir.ta usoda nas veže vse, vse n..; i -kajo i?ti trdi bf,ji za narodni obstanek. Ne d.tj. o Pe zavajati cd nenaravnih strankarskih ra"r,-. Nc cmx?mo krožkov po metodi prejšnjih j Vsaka < g- -*zac:;a r.aj hc» le strege narod n, '.ijfr ; na; sc 7. 1 1 aktivnostjo 7. rne in 7. dru^e in j z medsebt i. m ppcrazurr!}enjcm dokumentira jav-■ nosii, di 'mo cc oprostili enih strankarskih prrd-j s od ko v. Nov duh nuj prkte med nasf Zastopniki j vseh slojev naj odvržejo vsako pristransko p^*to-ranfe iz vidika prt-jšnjih strank. Brdima si drvtj drugemu v dokaz, da nc živimo več v strankarskih razmerah kot pc-d bi\io Avstrijo. Začnimo delo duševnega č^Sčcnia od zgoraj d-">! . Ako bode tu guri iskre i&sti, nesebičnosti in pra-| vc:;a rodoljubi a, bedt tudi rini čovek to tjo^.c:: j Posebno veljaj to za one kraje, kjer se danca v!:> da nezaupanje Ln prikri;a slrankarska mržnja. Političnega društva Edinost.« naloga je ogrorac*. Veliki zadatki čakajo to društvo. Prihajajo č^i, ki nas ne sinejo najti nepripravljene. Treba n.1 protno, da stopimo sami po ^ zgledu Neinccv s e\c-j jimi zahtevami na plan v pegledu administrav iV, I šol, uporabe jezika v uradu in izven njega, daj nas je uspavala nada na pomoč, ki nam bi imela priti od na£ih bratov onkraj meje. Sedaj pa sc moramo enkrat iztrezniti in reči: v nas Munib ie spas! Zahtevati moramo, da se preprečijo nakane, s katerimi se na Ijica lahkat Pogreb pok. Franca Godnika se je VT^il rogrto pot, rranca Uodnjfca se ie vi^i* ^ popoldne iz bolnišnice pri Sv. M. M. Spodnji r.a pokopališče v Barkovlje. Pokoinika jc spremi ^ na njegovi zadnji poti precej veliko ljudi. r.cJ nitmi lepo & levilo njego\-ih atrokovrtih to^'ar-.'^ Na pokopališču se je poslovi! cd pokojni a Masnec z lepim nadrobnim govorom, v kater*-' • je opisal njegovo delo%-onje na narodnem p*-}-1* Čudaneciu pokojniku bo^Li žemljica lahki! t Narod neslavne zgodovine da smo ri W veni — je rtkel grof Sforza v evojem govoru italijan»kcra parlamentu. S trditvijo je g- ^ ovadil, da ne pozna dx>bro ne jstfodovicc Jugo slov tno v, ne zgodovino Evrope, ne turških invazij, ki «0 ogrožali osrednjo EvTC>?°htii a tem — evropsko kuk uro I Jugodo*eni 60 , ki co dkou fctoleii* 0 pu*ko ob boku * ^ t9 krvi obvarovali Evropo in nj« koltuio atraJno nevarnostjo. Rešili to evropsko « * cifo, ki se je mogla razvijati ko •<> M*. stru Hl. ra«i>Tw Pripadel t*» t« gotevo častai aatSev: loteamrale ctirlstteoiH*. Obramba evropske kulture: to fe menda vendar *jođo^ini, ki ni tako ki ii bt mrve* ob szov&ti kulturne n£.-T — kvaleinoet. frodao halo t»č skrbi za javno zdravje! Prejeli uo: Ob fdcajjCoi Lokami pri rojan?ki]i obokih je pločnik vsako jutro prapU>i}en z vodo, ki ne diši ^no prijetno. Priporočali fe zdravstvenim orgr.-oai, da dajo ob opuščenem rezervoarju napraviti - saj eno «tr*ni$Če za »male potrebe . Ker jc tu proglašen lov na — podgane, naj omenim sc, da e ^IdeTJuka ulica pobi a te golazni. Vedel . Včeraj je izšel v založbi Jake Štoke Trstu koledarček »Vedež«, ki ic postal za na5e idstvc nekaka tradicija. Tudi letos prinaša raz-. jrrslftcga gradiva za vsakdanjo praktično potrebo n za pouk in zabavo. Vteblna je razdeljena lako-lc: j. Koledar. 2. Za vsaki dan: razne tabele — prera-•-.»tenje anuitet, gospodarske zanimivosti, obrestne j »bele itd. 3. Skrbno in praktično sestavljena itika najbolj znanih drŽav na svetu in mno£o pc-; čnLh podatkov, kar mera zanimati vsakogar. 4. • Pouk in zabava: \»ebu}e sledeče: rPavlihovo pc-.o vanje po Evropi«. t Napoleonove litanije-, i O kreditu in kreditnih zavodih«, 'O tujskem prometa«, iPo Trstu«. t Kako čLtanio in piSeu:© cirilico Icr mnogo ČLrugegii zabavnega in poučnega berila. — * Vedel za leto 192i prekaia \se svoje predak e glede \^-bine, solidne vezave, barvane obveze in elegantne oblike. Z c žirom «a veliko draginjo papira. Uska in vezave, stane »Vedtž- samo 3 Ure. Kdor naroči skupno 10 izvodov, dobi enaj--te£ga povrhu. Preprodajalci dobijo znaten pripust. Glasbena Matica. Jutri v ponedeljek ob 1830 bo pevska vaja za Seniki zbor v rojanskem kor-? umnem druitvu. Tečaji za angleški, francoski, italijanski in neisUi jezik, trgovsko korespondenco in stenografijo ter pesebni °teča)i za deco se otvore 1. decembra s^a etnike in one, ki se žele izpopolniti v teh jezi-kih. Vpisovanja in natančnega pojasnila vsak dan od 12-21 v id. Giovanni Boccacio Št. 3. vrata ?t. 14. Proslava itahjansko*jugoskfcveivikega sporazuma. »Pučkcmu Prijatelju« pijejo iz Pazina: Dne 12. t. m. po neki manife= stacl j i so zaceli že ob 6. uri popoldne poznani junaki napadati mirne meščane j ugoslo venske narodnosti. Dren je se je načelo že pri hiši naseda čevljarja Bre-. ^ana, na kar se 1e pomaknilo pred hišo dra. Kureliča. Tu so izbruhali dve go> voranci, ki ste žalili najsvetejša čustva \seh Slovanov: bilo je vika, ob katerem so dali dru. Kureliću rok treh dni, nai se seli, ker drugače da mu kožo sname i o (,vghe faremo la pele se non va via enlro tre giorni«). Stvar se ie ponavljala nred raznimi jugoslovenskimi hišami, celo na stanovanju sodnika Starka Rodila so razbili nekoliko stekel Vendar iim ni bilo še dovolj, kajti kmalo po pomoči, to je ob Vi ene v iutru od petka, so se napotili v Burai, kje' stanuje Tvan Sir*; nič — Amerikan. V ulinaku. ki se nahaja na vrtu. je nameščenih 12 panjev čebel, urejenih po na i moderne jem zi* s temu. Nekoliko junakov je skočilo na uljnak in začeli so neusmibeno vd ar jati no panjih, tako. da so razbili skoro vse. io Hm ni bilo dovoi,. kaiu nanos i se proti mestu, sc vstavili pred . tram* ćevo gostiVo ter začeli razbnati vrata in okna * kameniem težkim od 1 Ho kc. Razbili so -tekla, vrata in železno oi?raio a s kameniem razbili dve okni spi a ne sobe Stranica. Vsa stvar ie traiala cele nol vrp. tr cula se je v mirni noci na Haleč. ženske in otroci so začeli io* kati in kričati, a možki so se potaji, ker drugače bi iim šlo za živbeme «>h tet nriliki so krčali, da bodo me^i hom^e, tla zabzo hišo, da vsem slece'o kozo. fko ne o^i' ^'o v osmih dneh. (Tu vendar osem.) Stvar se ie naslednjega dne prikrila na komTAo^pntno mesto ^b o znkov* cih ni sVHif To je že drugikrat, da so razbili Stranicu panic. Kcdaj se vendar erkrflt stoni na pot takim vandalskim činom?' so tu zajamčene pravice niižosloverski manjini nri sporazumu v Sv. Mare^f-riti 1-igurski?! v Kiiptpv. razdeljena na tri ve! Priiateliu« pišcio iz Ka? Težkem srcem pri^mljem za pero. Morda zadr»'ikrat... Doslo je tako, da smo brev mi^ti oKftoieni v gotovo po^ gubo. Pogodba, skleniena v bv. Mar* pheriri Li^nr^ki »e razkofeaia np^o ofr čino na tri Hele. Kn del, mesto Kastav, «-?r>ade Hrofii del z iiRko post# Sokol- priredi v torek, 30. f. m. cb 19'30 svojo prvo pevsko vajo. Šentjakobska društva v Trsta prirede danes ob 6. uri popoldne v dvorani Delavskega konsumnega drasćva pri Sv. Jakobu zabavni večer, pri katerem sodelujejo Iz prijaznosti Šentjakobski pevski zbor, dram. odsek * Čitalnice* in mandollnistična skupina Viktor Parma. Delovala bo šaljiva pošta ia na zadnje tudi tombola z raznimi dobitki. Ker je čisti dobiček namcajen otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da :e udeleži te prireditve. fiz tržaškega SlvIienSa Ljubezen — bolezen. Včeraj popoldne eo pripeljali v mestno bolnico 53 let starega Rudofa Fran- cesca. bi vajo čeg a v uiici Fonderia št. 2. Omenjeni Francesco je bil po letih star, a vendar po srcu Še čisto ndad.. Na stara leta mu je postalo dolg čas v samoti in brez ljubljene družice. Siromak je d^Igo tugoval in sameval. Nihče mu ni kuhal kosilo, nihče mu ni šival. Sam si je moral opravljati vse posle, katere bi mu v slučaju, da bi imel Francesco sboljšo polovico« opravila ona. Revček je premišljeval, kako bi naredil konec temu samo« tarjenju. Hotel je dobiti na vsak način kako žensko bitje v svoje stanovanje. Kuharice ali dekle ni maral, ker bi jo moral plačati. Sinila mu je dobra niis'' v glavo. Dobil si je mlado in lepo mladenko. S to njegovo ljubico sta živela več me-scccv v najlepši ilegi in ljubezni. Ona mu je ku-htJa, on je pa. vživai s slastfo od njene spretne roke napravljene jedi. Toda joj, vsak mesec jc moral svoji zaročenki Francesco {kupiti ^'-leko ali čevlje in še druge nujne potrebščine, ki jih jc njegova, nezakonita Žena. zahtevala. Starček jc premišljeval, kako bi naredi! konec tem velikanskim stroškom. Mislil si je: iTa ženska me slane več en mesec, kot dve kuharici celo leto.« Revček si je bebi skoro pol leta glavo kako bi naučil svojo ljubico itedšjivosti. Toda, ako ji je reke le eno besede, fe le Sil ogenj v strehi. Njegova zaročenka jc svojemu staremu zaročencu začela peti lita-rre. Ta.ki prepiri so se Jako pogosto ponavljali. Včeraj dopoldne jc ljubica zahtevala, naj ji kupi starček novo suknjo. To jc bilo siromaku že preveč. Skočil je po koncu in začel psovati svojo zaročenko na vae mogoče načine. Rekel ji je, da je zapravhivka ter da fe prišla v njegovo hišo samo radi tega, da ga bo spravila na beraško palico. Sedaj »c bilo z&ročemki dosti. Vzela je svojo staro suknjo in tebi nič, meni nič. odšla. Stari zaročenec jc klical za njo, naj te vrne. Vpil je: »Pojdi nazaj, kupim U dve suknji, samo ne zapusti met« Ljubica ie ostala gluha in prav nič Jo niso ganile te mile prošnje. Zaročenka je odšla. Francesco res obupan, je v misli, da bo moral sedaj zopet živeti sam. popil veliko množino strupa.. V mestni bolnici mu je zdravnik iapral želodec ter ga tako rrfil gotove smrti. 53 let »tari Francesco ]*Li v bolnici v 1L ©ddeifcu. C in blazne »ene. Včeraj opoldne Je bil zdravnik reiilne p0 lir kg; Testenine: Vi kg po 1'90 lir kg; Koruzna moka: 40 dkg po 90 stot. kg; Sladkor: 10 dkg po 7 lir kg; Olje: 20 cl. po 10 lir liter. Posestniki ubozniskih izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja. Dopisi Ž1VNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU mu im uvi a umu - mm Delniška glavnica ln rezervni zaklad K Č. SI. 2*3,039.803 tm^ blata «13 taMtt uDjitoiJit hasuknj«. •i M9 f Vjekoslav Brozovič. Iz Buzeta: V soboto, dne 20. L m,, jc preminul v bližnjem selu Črnica 74lctni starina, veleč. Vjekoslav Brozović, tamošnji kapelan. Pokojnik jc bil redom iz Kastva, a služboval je v raznih krajih po Istri. Zadnjih 36 let pa je o-stal nepretrgano v Crnici, kjer je vrsii svojo sve-čeniiko dolžnost do malo dni pred smrijo. O njem sc more reči, da se je ob vsaki priliki kazal uzor-narodnjaka in bil č*hin vseh naših društev. Kako je tega čestitljivega starčka vzljubilo, je pričal dolgi sprevod, ki je spremijo 1 pokojnika v nedeljo do hladnega groba, dasi it bil močan severnjak tn je tudi marsikaka sneJ:inka krožila po zraku. Malo je bil<; rodbin iz vseh bližnjih vasi naše okolice, da ne bi bile zastopane v sprevodu po enem ali več svorih člane v. Med sprevodom in ob odprtem grobu je sviralo ral os trnke glasbeno društvo t Sokole iz Buzeta, ki je došlo, da spremi pokojnika na njega zadnji poti kot svojega člaaa-utemeljitelja. Že se jc začel opuščali mrak, ko f« množica ljudstva zapuščala grobje čraiško, Id fe sprejelo v o-kriJjc blagega pokojnika, a velik ded ljudstva sc fe povrnit z godbo v smeri proti selu Strped. Našemu uzor-rodoljubu in dobremu svečeniku kličemo: Ve-1 čnaja pamjat! V odgovor g. dopisniku iz Ajdevičae. Kar smo čitali v torkovi s Edinoet u o uplivu T rapalske pogodbe na naš trg, se mi zdi reio neumestno. Čemu brez potrebe razburjati duhovo? Kaj da so =>nrf-rovne» pogodbe, 4o vemo. kozlarija. Id jim najpreprostejši delavec ne verjame prav nič. Kdo sc ne spommfa staro avstrijske, BiestHtovske in pogodbe o samoodločbi manjših »asodov? In menite, da je Trapalska mirovna pogodba kaj boljšega? Zato ni tudi poslednja napravila nikakega utiša na Ajdovščino. če pa je videl g. dopisnik, o katerem pa ne verujem, da. bi bil Ajdovec, krokodilove solze v H ubij u, naj bi sd jih nalovfl in jih prodal kot dragocen simbol trpljenja narodov ob Hubju. Mi domačini. (Pripomba uredništva: Priobčili smo ta dopis, ker nam podaja uprav klasičen izgled, ko priča, da je vendar-le res, kar je trdil prvi dopisnik: da )t namreč italijansko-jugoslovenska pogodba globoko zasekala v dušo nalega naroda. Sa} tudi drugi dpisnik soglaša • prvim v glavnem: v sodbi o rapallski pogodbi. Mnenja gredo menda navskriž le glede vprašanja, kako bodi. ko je naša uaoda določena, naše postopanje, da bo odgovarjalo našemu položaju?! Današnji dopisnik meni menda, da nam rekrimiaacije morejo le IkodovatL To mnenje je vsekako uvaževanja vredno; ali tudi stališče prejšnjega dopisnika treba spoštovati: da moramo z vso brezobzdrn&oijo braniti svoje pravice, zahtevati, verovati in — delatL Današnji dopisnik meni, da. fe bil prvi dopis neumesten. Naj nam oprosti odkrito besedo: tudi nam se ne zdi umesten oorogljivi ton v tako resnih stvareh. Otvoritev trgovske nadaljevalne šole bo v ponedeljek, dne 6. dec. ob 17. uri. Trgovci, ki svojih vajencev Še niso vpi^ sali vanjo, se poživljajo, da zadostijo tej zakoniti dolžnosti tekom prihodnjih dni. Vpisovanje se vrši vsak delavnik od 17 do 18 ure (in ne ob drugem času), v šol* skem poslopju na trgu Rota. Vpisovanje se smatra za zaključeno z dnem pred otvoritvijo pouka, po kateri se bodo za* kasneli in upirajoči se brez drugega for* inalno nflyn«T>iH. — Gorica, 25- 11. 1920. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je caSa preljnbjena hčerka, sestrica in nečakinj« Boleslava JankoKe danes v nežni mladosti zletela med angelje. Pogreb se bo vriil v nedeljo, 26. t. m., ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na Opčinah it. 33. OPČINE, 27. novembra 1920. MIROSLAV JANKOLE, oče. TEREZIJA JANKOLE roj. DANEU, toatL VOJNIMIR, bratec. Rodbina DANEU in ostali sorodniki. (275) ABSOLVENTOMA slovenske trgovska šola n sprejme kot praktikanttnja. Zahteva, se zaanj« slovanske, itaHfanske in nemške koreipondancf, stenografije, strojepisja in knjigovodstva. Plačal stanovanje in hrana na Opčinah z mesečnim honorarjem ali znižana voznlna z električno železnico fn henorer. Predstaviti se jc osebno« Jankolc & Kette, le^na trgovina, Opčine. (61 £ MALI OGLASI se računajo po ^ stotink beseda. — N«*inanfia pristojbina L 2.— Debele Me 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L Kdor Uče službo plača polovično ceno. TAMBURASJCO društvo »Slovane v PadriČaJi proda Berdo (bas). 622 TRGOVSKI pomočnik, izurjen v man if akt uri, spe-ceriji ln železnini išče službe. Sprejme tudi kako temu enako službo. Ponudbe pod r Trgovski pomočnik?, na upravo. 619 PRODASTA sc dve posestvi. Prvo: Bukove Goro pri Črnomlju v Jugoslaviji, 151 oralov gozda, 35 oralov travnika, 2 hiši, hlev, kašfe, vozov?, seno, več glav Živine in vse gospodarsko in poljsko orodje. Prostor je primeren za živinorejo. Drugo: na Dolenjskem, 100 oralov gozda, 40 oralov njiv in travnikov, hiša, gostilna in drugi prostori, živina, vozovi ter gospodarsko in poljska orodje. Prostor je primeren za živinrejo. Proda sc vsled pomanjkanja delavnih moči. Pojasnil.* daje Gulie Mak?, Settc Fontane 23, tel. 10-71. 608 ODDA SE v n afero kamijon 18 B. L. za vsako vožnjo. Cene zmerne, telefon 34-61. 600 KRONE plača vedno par cent. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Pavh, trgovina Piazza Garlbaldi 5t. 3, telcf, 3-29 (prej trg Baricra). 610 UČITELJ v pokoju poučuje otroke. Pride tudi n.v dom. Cene zmerae. Naslov pove uprava. jPSH LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke, _ Kroglice B, za malokrvne ženske. — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja o Česa. — Fiuid za živino. — Sestavljen mlečnokisll Kreosotov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihal?. — Vsakovrstna zdravila ia specijaliteta za ljudi in živino vedno V zalog). — Poštne potlljatve. P! ANIN O Črn, znamka nemška se proda v via Coroneo St. 1, L nadstr., vrata 7. 620 PEKARNA išče gospodično za prodajanje kruha. UI. Macchiavelli 14. Od 12 - 1. 621 Poslano*! PREPOVED. tacstrikl Hrtu, žn h leni turni POZOR I Z današnjim dnem Va opozarjamo, da bodite previdni. — Ne prodajte, ce sekajte gozdov, last Valih pradedov, dokler se ne obrnete s pismeno ponudbo na podpisano tvrd ko, ki Vam w svrho sporazuma podeli takozvano „nulla ostaa to je: ali sprejme Vašo ponudbo ali pa Vam da dovoljenje za prodajo blaga drugim. Stopi v veljavo z dnevom objave. Za Julijsko Benečijo JANKOLE I KETTE Ufi trgotlii — Otlia«. •J Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. REDKA PRILIKA! Veliko, lepo obdelano posestvo na ravnini blizu Kamnika pri Ljubjani in 3 kilometre od železniške postaje, sc vsled rodbinskih razmer takoj proda. Posestvo obsega 20 oralov zaraičenega gozda ter 20 oralov njiv in travnikov, poleg tega 2 pritlični hiši z gospodarskimi poslopji. Cena 120.000 lir. Prekupčevalci izključeni! Natančnejša pojasnila se dobijo v hotelu Gržina, 6t. Peter na Krasu. 626 POROČNA soba, pslche, nočna omarica z lekar-nico se prodajo po nizki ceni. Gattcri 23, I. Ko-vačič. DVA Šivalna stroja *Vita« ln stroj »Singer* na roko ce proda v via delle Mura 5. 623 ŠOFER - MEHANIK iiče službe kot Šofer v mestu ali v okolici. Govori čc^ko-slovensko in italijansko, " 625 KONJSKE žeblje, stole za gostilno, tehtnice za trgovce, prečne žage in pile za žage, ima v veliki zalogi B. Dabič. Trst, Via Fontana, vhod v uL Fabio Sevcro, hiša Mankoča. 628 DVE postelji enaki, novi iz trdega lesa, nove vzmeti cbiffonier za 560 L, dvojna vrata in nočni omarici se prodajo tudi posamezno. Massiino D'Azeglio št. 3, L 629 LES1ČJI KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi in temno-m javi ter sealskin za itole, se prodajajo po nizki cenL Ustrojenje, Izdelovanje is barvanje kožti-hovln se izvriuje z jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOVIN V VIA GATTERI 32, TRST. 624 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za Izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-motfa Riegcr, ulico Conuaerciale 3, 5S6 NA NOVO odprto trgovino e pohittvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Babič, ul. Artisti it. 7, zraven Corsa Vitt. Eni. Piazza S. Catterina. Najnižje cene. Svoji k svojim. 587 DRVA za kurjavo, vsako množino, kupuje in plača po najvišjih cenah lesna trgovina Jankolc & Kette. Opčine. 603 V ROJAKU se proda hiša s lokalom ln malim vrtom m takojinjim odet ono m stanovanja. Posredovalci Izključeni Naalov pri upravi 605 KUPIM parni almj od 40 UP dalje (po aosti prenosljiv). Aatoe Medvedič, Klana. (613 KUPUJEM rreCe ln cunje. Molin Grande 20, Babič. 615 HIŠICA v krami legi, obstoječa iz dveh stanovanj in vrta se proda po ugodni ceni. Kavama XXX. Ottobre, 10-12 in 15-17. 614 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisl it. 34, III. nad. jo edina dobrozeana krojačnica v Trstu. 393 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Marzlni 46 (v bližini drvenega trga). 537 srebrne, zlate plača po najvišjih Krone cenah te Parlot firf'i JT tTft 8l.S.FiaSt85tt15.!I.B. lilOlte l26l> Ma mm & Jone u Kozini Vsi v trgovino spadajoči predmeti. Velika zaloga opeke, zidakov, strešnega papirja, asfalta kakor tudi cementa Portland. (274) Cene zmerne. isa aai i IVAN GRZINU-Roč I I priporoča svojo zalogo (2731! J j »IRSKEGA m m BRUCA belega vina po L 2-2*30, črnega !.40—2.70. PazpoSHJa se od i hI plača vedno par c?nt. več nego vsak drugi — kupec, edinole — Aiolzij Povh« trgovina Piazza Garlbaldi št, 3, tel. 3-29 (prej trg Barrlcra) (20 PRODA SE radi selitve, sesalka z vso pripravo ia nova vrv za vodnjak. Barkovl/c pri Gaiperetich. Miha Vodoplvec. '_617 ĐOMHHDOČA brivnica se proda takoj. Naslov pove uprava. 612 RAZGLAS. Seli|A Lalič iz Goč ii 37 naznanja, de bode na javni prostovoljni dražbi prodajala svoja posestva In sicer: a) poslopja na Goč ah ia v katast. občinah G oče, Lože in Stijak ležeča zemljUča, kot vinograde, njive, seaoiett ia pašnike n« licu mesta Goče št 37 dne 2. decembra 192« od 9 ure naprej b) v katastarskih občinah Vipava, Slap, Podra-ga in Lozica ležeča zeasljUča, kot senoiotl ln painlke dna 3. decembra 1926 od 9. vre naprej Is »cer zkiraliič«: Driavna cesta krfžpoti v Trsi Dražbe nI pogoji, cenilnl zapisnik in posestne pole to ne vpogled e notarski pisarni v Vipavi ia se bodo na dan dražbe razglasili Prodajalo so bode po parcelah ali skupinah ali pn celo posestvo slupaj. Ceallaa vrednost ln caeno vrklicna cena znala tm celo posestvo L 368,600.— la se pod to ceno ne proda. VIPAVA, dne 22. novembra 192«. (267) SOFIJA LAMč. PODLISTEK DAMIR FEIGEL: STRAHOVI »Prosim, gospodje, policijska ural« Od družbe do družbe je hodil gostfln* Car in venomer ponavljal svojo prošnjo. Res je izražal njegov glas žalost, da mora spoditi svoje ljube ^oste iz jjorkih prostorov v mrzlo vetrno noc, toda nje^ gov obraz ni prikrivaf notranjega ve= selja, da se bliža utrujenemu telesu za* služeni počitek. »Saj manjka se sedem minul!« je ugo* vir j al L'kmar, sedeč v kotu med svojima prijateljima. »Ce se požuri natakarica, izpraznimo brez posebnega truda in pravočasno Se eno steklenico!« »Nemogoče, gospodje! Zadnjič sem Plačal petdesetak. Ce me zopet zasačijo, plačam še enkrat toliko. Sedaj gre za minuto! Prosim torej, gospodje!« Mrzlo burja je sprejela trojico, zapu* &ajo&o gorke gostilniške prostore. »k vragu s tako kuratelo, kakorsna je Policijska ura!« se je jezil Vončina in si ^itel zapenjat zimsko suknjo. »Deseta Ur l-rnii.il_»iA O "/wV_flneiil Same treznosti in solidnosti že hiram, pokašljujem in bledim!« , »Ne jezi se!« mu je segel v besedo Vo-točnik. »Tu blizu stanujem in vaju va* bim na močan čaj. Dve uri razgovora vzdrži tudi moja zaloga špirita, sladkorja in ruma. Soba je tudi zakurjena, ker cem nameraval še pisati. Kar z mano i »Pametna beseda! Toda vkljub temu naj se izpolni moja želja glede pohcijske ure!« je zavpil Ukmar, hotec prevpiti cviljenje, stokanje in javkanje neusmiljene burje, ki se je pri vsakem naroka ranila ob pouličnih te4efonskih žicah. »Ne razgrajaj! Sicer bomo imeli opra* vila ne samo s policijsko uro, marveč tudi z njenimi lastniki!« ie posvaril Von* čina in ga prijateljski sunil pod rebra. »Molči, naj se le prikažejo, jim že na* vijem njihovo lastnino!« Ko so sedeli prijatelji v gorki sobi, ko je oblizoval modri plamenček samo« var, ko se je združevalo šumenje vrele vode s prasketanjem na novo pode taknjenega ognja v peči, je bila le po* zabijena burja. »Vesta kaj,« je predlagal UHič, »ugas simo luč in vsak izmed nas povej iz svo* jega življenja dogodek, ko ga je bilo ljaji se navadno vtisnejo globoko v spo? min. Tema pa tvori najprikladnejže ozadje takim slikam. To bo pravo dra* žilo za na5e živce 1 Prvo besedo imej, gremo pač po abecednem redu, Potoč* nik! Zraven tega si ti tudi nai gostitelj. Kar znači, prijatelj!« Tema je zavladala po sobi. Užgana cigareta je tupatam magično razsvet* lila za trenutek obraz kadilčev, svetila nekaj časa med prsti, dokler ni zakrii nabirajoči se pepel vso njeno svetlobo. To sc je ponavljalo zdaj tu, zdaj tam. Tišina je vladala, da sc je slišal jok mo® krega polena v pečL »Pa bodi!« jc prekinil skrivnostno ti« šino Potočnik. »Sedaj sem se domislil take epizode. Znano vama je, da stanujem že več let v tej sobi, ki ima edino napako, da je v tretjem nadstropju. Stopnice — in teh je dvalnaedemdeset — utrudijo Človeka, prikličejo mu pa tudi zvečer kaj blago* deino in trdno spanje. ' , Nekoč sem se vračal domov. V veži sem dognal, da sem pozabil svoje uii* galice v gostilni. Počasi sem stopal po stopnicah in po ušesih so mi brneli Je vedn oafcordi »srodne popcvanfce: i* mfmHe faf.« Prišedši v sobo, sem odložil klobuk in palico na mizo. sezul se zraven postelje, slekel posamič suknjo, telovnik, hlače, vrgel vse 6kupaj na stol in skočil v... Tema je bila kakor v rogu in vendar sem videl vse. Videl sem, kako se je vzdignila velika postava izpod moje odeje, videl Žareče oči, uprte vame, Kri mi je zastala po žilah, lasje so se mi naježili in mraz mc je izpreletel. Pred mano se je pa odigralo vse moje življenje. Videl sem se, poldrugo leto starega otroka, igrajočega se pod iskrim konjem, videl sem se v razredih, na žup* nikovi hruški kot tatu, na gimnaziji, poznal vse svoje součence in profesorje z imenom in priimkom, znal »pregatev vseh grških ln altinskih nepravilnih glagolov, citiral cel prvi spev iz Ili i ade in spoznat da se more ozirati s tako jas« nimi očmi na vso preteklost edino le oni, ki stoji tik pred smrtjo, Đik> je ka* kor sen, trajalo je mogoče vse skupaj eno sekundo, a meni se je zdela večnost. Morilec v moji postelji- Zadavil me bo, pobral mimo vse moje stvari in iz* ginil v noč, kjer ga težko več doseže roka pravice. Kai napraviti? Vpiti? Čemu? Kdo me sliši? Pod mano jc stanoval poslovodja Mlakar, o katerem sem bil prepričan, da igra še mavš s svojimi prijatelji. Nad mano prazno. Moja gospodinja gluha. Presoja mojega položaja ni izpolnila niti ene same sekunde, a zame je bila to že druga večnost. Stoj! Se sem imel dovolj časa! Predno me zgrabi morilec za vrat, poskusi se rešiti! In ta misel, komaj spočeta, mi je že ogrela oledenelo kri. Srce mi je utri^ palo, da sem čutil oživljeno kri v vrat* nih žilah, v prstih nenavadne krče in 5c sem iskal pod onimi žarečimi očmi, upr* timi vame, vratu svojega nasprotnika. Na uho mi je v tem trenutku zadoncF klic: »Poto*o*o*0*čnik.« Glas je prihajal iz brezna in se odbijal ob njegovih ste; nah. Morilec me je spoznal. »Da, jaz sitn! Ti pa le napravi opo* roko!« ' . »Stojte, gospod Potočnik, jaz sem vas sosed, poslovodja Mlakarl Ne davite Torej celo tak simpatičen dečko, ka« koršen je bil moj sosed, je krenil na zlo^ činako pot Gotovo je bil izgubil pri igri večjo vsoto in častni dolg ga je bil za* Odmaknil sem se in uporabljajoč to Sir*j\ rv »EDINOST« štcv. 244. V l'rstu dne, i. novembra 1^20 3avna trgovska šola v Gorici. Ravna* tcljstvo obvešča vpisance dveletne šole (pripravljalnega, prvega in drugega raz^ reda), da se otvori šola v četrtek, dne 2. dec. ob 8 predpoldne. V spomin blagega in narodnega sklas darelja. Dne 4. novembra 1920 jc nasto^ pil prečastiti gospod Karel Klinar. upo* kojeni kurat nat^ Uki marljive čebclicc, prUlile na pomoć ». plaća iol^fj}. Kdor potrebuje palice, žvepla, oljnate svojimi prevdarld m Jreznimi nasveti vse one. ki i pogače, plugove, posncmalnike itd., naj so prijavi se Čutijo v tem I© količkaj vešče in sposobne. Zla- i pri Tržaški kmetijski družbi,« ul. Filzi 10. sti zavedne učiteljice naj so nam v krepko za&lom-bo saj so ravno one v najtesnejšem stiku z dušnimi I težnjami in potrebami slovenskega ženstva. Rokopise sprejema že za !. številko — ki izide j Neimenovana bržkone ob Novem letu — uiednica, ga. M- Ste-j 13 pančičeva, \ ia Scorcola 492 I, Da si nc povečamo priliki poroke Antona Simšič in Marije Sim- Za tiskovni sklad „Edinosti" 2 L, RubiniČ Cvetko. Moščenice ZASTOPSTVO JUŽHE ŽElEZHlCEi Semte „epinos?" i i Ski tari pevca in skladatelja, ki 111 cerkveno petje po Nove Štifte pri Ribnici na stroškov, ne bomo pošiljale 3»Jadranke* nikomur j 3£č £z GraviSkute, občina Ločnik, se je nabralo c*m svoje 85. leto starosti. Vsi Di dora- temveč bo nakup pri onih prodajalcih, ki j 40 L. (Darovali soj Velušček Štefan 5 L. Kociančič i;,' a \.rinovc1rpm c/» cnnminijini razprođaiaio druge Časopise. i Josip 11 L, Simšič Josip 2 L, Simšič Ivan 5 L, Ve- ljudje na \ ipavskem SC spominjajo Urednico »Jadranke , lu5č;k Jc3ipIna 10 L, Sin^e Alojzii 2 L. Jurctič ieliem bivšega kurata ^ Stnnjah ; >MUikl(i Iz5la jc 8. številka s to-Ie vsebino: Amalija 3 L Simšič Anton 2 L; .kupno 40 L. je Siril j j_ycnceslav Bele: »Detinsko blagovestjc . — 2., V počaslitev spomina pole. Antona Trobca daruje, \ ipav^ l ; 2cn5k.a in kršćanstvo«.— 3. Domen' -Brezma-j pert0t z družina 50 L. Avber, da br se ^Kra-: dežnih. — 4. Ant. Ivančič: »KmeU. — 5. Mirko: Ski vrh« zbudil 10 L. Postanek, razvoj in pomen petja«. — 6.St. Stanič: j Dosedaj izkazanih L 26.122 84; v današnjem iz-J Naša pesem". — 7. Francč Bevk: »Goriško slov- j kazu L H5—. Skupno L 26'237'M. Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Ju-| goslaviji in Nemški Avstriji v potniški j pisarni „COSULiCH", Societa Triestina di Navigazione via Milano tO, pritličje. Slcpca«'^ Njen duše vni oče je župnik j kc in darovi. — Listnica uredništva. — »Mladika« Klinar. Mimogrede omenjeno, je on I izha'a 20- vsakega mescca. tudi skladatelj lepe pesmi ki r.c je prištevala že mnogim in tujim skladateljem. — Sedaj je ubogi revež Običaje. (Mladinska ižra.) - 14. Društvena urbani- Sirca Andrej P, 2erjal po _ 10 J ; Bremic Anton 5 s^ijj islepel. Pri operaciji jc izgubil levo oko; na desnem očesu se je operacija si* ter posrečila, a sedaj mu peša vidno zo^ pet vid in. kakor kaže, mu opeša zadnja luč oči. Bog mu daj toliko kreposti, da bi nosil udano težavno butaro starosti, dokler ne zagleda onkraj groba zdravih očij slavo onih, v Bo^u srečnih, koii so 5c trudiM in žrtvovali za druge! Ubogi starček trni sedaj nadlogo sleposti, pa tudi poman'kan ie na starost. Al o sevati ne more in 400 K na mesec, v visoki sta> rosti. v zimi njegovega življenja je pičlo pogrnjena mu miza: -»Na robu groba malo pa3e trdo je življenje naše. —« L, Nevič Ferd, 10 L; Planine, Ivan TauČer, Marij Gulič, Franza, Jakob Tominc, Merkelj po 5 L; Kariš 3 L, Zei 2; skupaj 170 L. 20. vsakega mescca. Uredništvo in uprava! Nabra^ov Mntf 16 fral. kron, vt i je v Gorici, Gosposka ulica 2 (Knjigama.) Sta** f. Tormčevc* N. N. konaulUc^a Dr. S. 10 L. 3'Ni Strani«, | 'ccIolctno 8 Ur Iv »Listnici uredništva« čitamo:! j Sfrtfar mesto cvetja « gob pok. g. Trobcu, > Za danes naznanjamo svojim naročnikom in so-I 10 kr ^et«vanski CM podrume, m 10 lir trudnikom, da je lastništvo lista sklenilo z novim tamo3n,emu dramatičnemu odseku. Denar hrani u- se proda lopa, ueilKa ftlm z imlltm in hleusm, prlprnuna za trgovino Gll SOSfllOD. Cena zmerna. uaslcv pove uprnva ! Dd. gliv.; K 3'»,000.000. Rezerve K lo.o-v Bel^rad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kot< Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Op t«Ja, Sarajevo, SplU, Šibenik, TRS I, / i«; Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče ■ ' Sprejtmit vl«g« n.T hranilne knjižicc ter jih obrestuje no 3 a v bar.cogiro prometu po 4 /0. Vloge, ki se Imajo dvigniti samo preti p: hodni odpoved), sprejemi po posebno u^d pogojih, ki se pogodijo od slučaja do sii-.; Daje v najem varnostne predsle (saie^ Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul« Cassa di Rlspamfo, uf. S. Ntce Telefon: žtev. 14G3, 179'^ 2676 Blagajna posluje od 9 do ' •tr prava. Nabral eksekntor za razbito steklo, Sole CMD pri sv. Jakoba; Furlan Jožef 5 L, N. N. 5 L, naši fantje iz Bača 12 L: Gorenc !1 L, Radko Selčan 5 L, Begune 1 L, Curek Dra^otin 4 L. LeSnjak Vik. 5 L. N. N. 3 L, Se dve 2 L. Godina 2 L. Anton 3 L, Planine 2 L, Slovenec 5 L, da ne bode veter pihal 5 L, Božji stolček 2 L. štrukelj 10 L, N. N. 20 L. Omizie pri Deldevi U L, N. N. 1 L, Curek Dragotin 3 L, TomažiČ 10 L, Flego 3 L. Skupno 129 L. Z* Ciril-MetodeTo družbo daruje F. Z. v Ponikvah 118 neprepečatenih kron. /Mojemu narodu O vdova ložu; ti mati toliko zaptilcena, irot.a Oj blu^^r pevcu, ki v ker v grobu tam trpi Of blagor Ti! grobu sp% rja. planin A o pride radost, pride prostost. bo zopet Veiik: dan vstajenja dan rešenja lć'jla ua^a moč. Književnost in umetnost Jadranka v bo ime listu, ki ga ustaao\i 6im-rr, na§e trfaiko ženrtro. Izhajalo bo enkrat mesečno ter obsegalo vse, ktr navaja k prosveti in blaginji, bodi v poučnem, bodi zabavnem slogu. P- inaiuta bo črtice, pesni, novele in zanimive članke o različnih \"prašan)ih, ki so neobhodno po-■; ebna da jih temeljito pozna in proučuje na5e zavedno napredno ženstvo iz vsega zasedenega premij::: toliko to izza jadranske obale, soških bregov in kraških skal, kakor ono Izpod Učke in Snežnika. Po svoji zunanji obliki bo »Jadranka« sličila n. pr. naii vsakdanji Edinostla v njenem polovičnem pregibu, dočim bo LznaSala njena cena 70 stotink, kajti izdatki bodo, zlasti spočetka, tako ogromni, da. se bodo gotovo jedva krili s prejemki. Išavzlic temu se v to izvoljeni odsek nikakor ue j l..'i ne s skrbmi, he z dvomi, da bi si lista nc na-L* u vila sleherna slovenska družina in vsaka sanio-t-'-rjna ženska. Saj one, ki so si naprtile to, ne baš ugodno in težavno nalogo, streme le za tem, da rab'ivijo nekoliko dušne hrane ki jo — brez razlike na svoj sloj, dobo in poklic — v je naše žen-s o najebčutneje in nuino potrebuje, ako ooče še nadalje stradati in docela odre veneti v tožnem Ži-jvetarenju in ncTuiiselnem ždenju. — Zai jjadelj vabimo, prosimo in poživljamo vsako raredno ženo, vsako zavedno dekle, vsako rodo-Ijubno gospo in slovensko gospodično, da opozori ■qa -Jadranko« svoje bližnje in daljnje prijateljice, ki morda prezrejo v cenj. > EdinosU« pričujoči do-f'.s. Kot r«,3ne in dobrohotne pomagovalke pa naj Trgovsko - obrtna zaflruga v reglstro\rana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pler Lulgl da Palestrlna §t. 4, f. n. sprejem« hranilne vloge od 11 dalle. Navadne vloge obrestuje po 4 Vc večje po dosevoru. Trgovcem otvarja tekoče čekovne fačune. • Posoja hranilce pužiće na dom. - Rentni đa\"ek plačuje iz svojega. Daj« posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na oseono poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan IzvzemsI nedelj In praznikov od S do !. Pozor vlnorelci! (262) \ Preseke 16 pri Komnr. Cene po dogovoru letom radikalno preureditev, — List dobi za urednika slovstveaika, ter bo izhajal vsakih štirinajst dnL Prihodnja Številka razvije tozadevni program. Naš list bi se pečal z načelnim premo tri van jem dnevnih dogodkov doma in drugod in bi priebče-val v obilnejši meri leposlovno gradivo. Naie slovstvenike opozarjamo na to točko ter sc priporočano za sodelovanjel že sedaj prosimo prijatelje lista, naj zanj pridao agitujeio ter mu pridobe obilo novih naročnikov.« Gor. Koledar« 1921 ia priloga, /Narodna Tiskarna v Gorici naznanja, da kljub temu. da je bilo vsled bombe, vrieno v ^Nar. Tiskarno« sežganih okrog 3000 pol Koledarja, bode v drugi polovici prihodnjega tedna začela z razpošiljanjem r Koledarja* 192!. Gospodarstvo Vesti iz „Kmetijske družbe" Ako pogledamo nas-e sadno drevje, vidimo, da ni vse v redu na njem, to pa radi tega, ker smo se po saditvi premalo brigali zaaje, posebno, kar se tičo pravilnega obrezovanja. Svrha obrezovanja j sadnega drevja je v prvi vrsli ta, da mu odstra-niamo konečne delo vej, da bi se hranilni sok, ki bi ga imeli uporabljati ti odvisni deli, preselil v nižjo dele ^ ej, kjer bi nam bil potreben v svrho obilnejšega nasiavifacja plcdnrh Čepkov fn vejic z cvetnim brstjem, in s tem pomnoževal stalno rodovitnost drevja, Z obrezovanjem pa vzpodbujamo tudi sadno drevje, da nam pre| rodi in da donaša večjega in dragocenejšega plodu ter da se podaljšujeta njega rodovitnost in življenje. Na drevesu razločujemo steblo, kl tvori podlago drevesa, in krono, ki služi za proktvajanje pleda. Srednjo vejo krone, ki podaljšuje stsblo, imenujemo glavno IniatTl ra ptt daj 30 tlSO? C®pljQfllh v/.vodnico, vse druge pa stranske veje, ld dajejo f^f Čfffld bele VfSlO na raznih ame-drcvesu pravo cbliko. Pri m^dem drevesu obrezu- j rižanskih pcd lagah, katere bom oddajal v jemo prvo vejo izpod giavne veje-vzvodidce na 2:jeseni (od noVrmbr3 dalje.) — Pipa i JOSip, do 3 očesa ter jo uporabljamo kot nadomestilo! i*______„_____* r*. za slučaj, ako se nam glavna veja-vzvodnica po škoduje aii zlomi, ali pa Če je preslaba, ali da ne rodno raste. Vse druge stranske veje pa obreže- j mo na 5-6 očes. Pri obrezovanju treba vedno j paziti na vejne oči ali popke. Na vsaki strani očeja j ali popka ss nahaja po eno sporedno nerarvito | ctko. Vsporedna očesa se razvijalo le v slučaju, ako j se oko pokvari ali zlomi ter nadomeščajo manjkajoča očesa. Na starejšem lesu pa nahajamo tudi speča očesa, ki jih uporabljamo tedaj, ko hočemo drevo pomladiti, a blizu vpegnjenih delov veje se nahajajo adventima očesa, ki se razvijajo, če zarežemo ali odrežemo tik nad njimi ter nam tudi služijo v potrebi za izpopolnjenjo oblike krone. Sadno drevje se obrezuje, ko miruje v rasti, torej od jeseni do spomladi. Pri tem se vrh odreže na tciko očes, kodikor bi jih vtegnilo še pognati mladice in tako, da vrhnje oko razvije krepko mladiko. Rezati treba vedno tik nad gornjim koncem očesa v malo poševni smeri. Plodne vejice se pri peškatem sadju obrežejo toliko, da se gornja očesa razvijajo v plodne čepke, a spodnje v plodne štrlce, cvetne popke In listne popke. Plodne vejice in čepke IcoŠčičavega sadfa obrezujemo drugače, ker sc pri koščičavem sadju nahajajo cvetni popki le na enoletnih, to je plodnih mladicah, in rodijo le enkrat. Če jih no obrežemo, se podaljšajo vsako leto bolj. a na ppodnjem delu ogulijo ter rodijo le na vrhu; nadalje imamo pri kolčičavem sadju tudi kratke vejice in kitice ali šopke s 4-5 cvetnimi popki na vrhu, v katerih sredini se nahaja lesni popek. Vsi ti plodni organi rodijo naboJJe sadje. Pri koJčičavem sadju treba rezati tako, da se puščajo nadomestne vejice. V to svrho «e v jeseni ali spomladi odreiejo vse linske mladike tik nad prstanom, to je, ob podlagi vejice, na dve očesi, ki se pozneje razvijeta v nadomestni mladiki. Od teh dveh mladik se zunanja prikrati na polovico, notranja pa na dve očesi. V drugem letu bo notranja, to Je, spodnja mladika redila ter se jo potem odreže a zunanja napravi dve nadomestni mladiki, od katerih se zopet zunanja v jeseni obreže na polovico. a 9podnja, notranja, na dve očesi itd. Kdor ni še plačal naročenih trt aii drevesc, naj H JOSIP STRUCKEL Trat« vojel Via Nuova-S. Catorlna. Vel ka izbura vsakovrstnega blaga za moške in tenskfv — Blago za suknje, žamet, ba haat, s ile, etamin ter raznih predmetov za okra? oblek. Vsa po enižaaih konkurantt^ih ceaah. Rlunione Adrlatlca dt Slcuria u Trstu (Lastaa palači I Ustazov&iu ieta 1838. Zavarov. proti škodi, povzročeni po osnlii. streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini 3 vlomom. Zavarovanja poSlUatev aa morlu !n do suhem. 2l-vlienlska zavarovanj v najrazličnejših kombinacijah — ZastopsTa v vseli dežehiih javnih me- j stih in važnejših krsjih. Zavarovalna zadruga v Zagrebu. UstanovIJtna lela 1884. Podružnica v Tssiu ul.lavaiei9l.IU prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, senu. slame in živine proll .škodi pO požarju in streli In zavaruje stek?. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akviz.i-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih. iU U Ilirski Bistrici se mm s 1. dscsmbrom zobozdravniški ambulatorll Dr. VIKTOR OREGORIČ, okrožni zdravi Stanko Perfcavec, dentt: (260) B. HfiACEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso VIttorio Emanuele lil, 24, aprojama od 9-1S in od 15-1 C. Brezbolestno Izdiranje zob, zlate krone, zlati mo- po stovl brez neba. — Vse po moderni amtriSki in Švicarski sistem teli ni ki, Edina mašilo £'Prižgite luč!« sem ukazal samozavest; fio in si zbral najlepšo pozo preiskoval* nega sodnika pred zakrknjenim hudo« delcem. Kar se je na to zgodilo, se pove v kratkih stavkih. Mesto v tretje sem bil zaSel v drugo nastropje. Hodnik je enak hodniku, soba enaka sobi. Pohištvo je bilo pri Mlakarju isto tako razpostavljen no po sobi, kakor pri meni. Tu v tem kotu mora stati postelja, ined oknom in vrati umivalnik, sredi so&c miza. Oba, Mlakar in jaz, sva bila vesela, da sva se rešila smrti. Koliko sva pa pres stala v tistih dveh, treh minutah, se ne da opisati. Mlakarju so začeli pred Ča; som si veti lasje in te lase imam jaz na vesti. Kosmata vest, kaj ne?! Od tedaj pa nosim v vsakem žepu užigaliec in še eedaj jih imam pri sebi šest škatlic.« »Po mojem mnenju bi ravnal previd neie, če bi opuščal pred odhodom iz £o* stilne zadnjo četrt. Sicer je pa menda prišla vrsta name. P, R, S, Š, T, U.« Uk* mar si je nalil ob skromnem svitu svoje cigarete kozarček ruma in se odkašljal. »Spomladi je moralo biti. V mestu se ni dobila niti kapljica dobrega vina. Za« hotelo se mi je domačega pridelka. Ods zval sem se svoječasnmue vabilu starega znanca v okoličanski vasi. Dan j bil lep, večer še lepši. Hodili mo od kleti do kle* ti. jedli in pili in peli, da s ose oboki nad nami tresli kakor ob času najhujšega ^■b&trelievanja. U važe vaje navado svo® jih gostoljubnih znancev, odpustiti go* sta komaj pri zadnji kleti, sem skrivaj izginil. Dolga je bila namreč pot v me* sto. Res so me prej svarili, naj ne hodim domov, keT jc pot zelo nevarna, vsako noč se dogajajo ropi in umori, toda go* vorili so gluhim ušesom. Iz raznih sodov sem si bil nagromadil takih sil, da bi Ia* hko ubil bolho na svojih napetih nad-komolčnih mišicah. In šem sem. Čim bolj sem se bližal mestu, tem bolj sem mislil na pametno svarilo svojih gostiteljev. (Konec v prih. ned. številki.) M ta IIL 2.15 — plača — f258; Fnmcttco Bodo, Int. Via Sallaata 1 Bogata salon va«b patrt'oJčla. Men&cl£n deUrnica za vuho popravi I a« (a- Stnjzi tirni! ii vcHitfravi nafti umi Seidel & Neumann ln »SInger4 Gast & Gasser Tvrditi ustanovl.'ca l. 1873 FMNCESCO BEDHAR Trat, uL Campamle Ljubljanska kred Itn a ban ton Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. PodruSnice: Ulje. lernlje. brica. Saral.. Silit. Trt, larikir Ptuj, OilBiSka limiti K 510011.801 hum H 45.908 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v Ihrah na hranilne knjižice proti 3\m9jr ikn.uM1iB na žlro-račune proti 3°/» Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št 5-28. Blagajna Je odprta od 9-13.i DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev. 1. □ □ Telefon: Brzojavke: DREOSSI. Trst PoStno hran. račun 11 —53 Protlajditi.* 14 Stanovanje 30 ZALOGA: Žeteznin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poJjbke potrebščine« — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Velika zaloga tehtnic vseh zisteuiov. NaJboUSe mazilo za čevlje Podružnica v Trstu, ul. del Toro St. 10. — Telefon 31-72