76
Liparis loeselii (L.) L. C. Rich.
Novo in najbolj severozahodno nahajališče evropsko ogrožene vrste v Sloveniji
New and the northwesternmost locality of the Europe's threatened species in Slovenia
9548/2 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Podkoren, Naravni rezervat 
Zelenci, barje Drni, 835 m n. m.; prehodno barje, barjanske uleknine s stoječo vodo, 
hidromorfna tla. Leg. & det. T. Čelik, B. Vreš, 1. 7. in 6. 7. 2013, fotografije in popisi 
avtorjev.
Prvi zbirni pregled o pojavljanju te zavarovane (ur. l. rs 46/2004, 36/2009) in prizadete 
vrste (E; a non . 2002) v Sloveniji je v obliki elaborata pripravil d olinar (2000) in ga s 
pregledom nahajališč dopolnil tri leta kasneje (d olinar 2 00 3 ) . T i poda tki s o preds ta v l j ali 
osnovo pri pripravi predlogov za oblikovanje posebnih ohranitvenih območij za vrsto v sklopu 
projekta Natura 2000 – rastline (seliškar 2003, 2004). Kasneje so podatke o novih ali že 
znanih nahajališčih vrste v Sloveniji prispevali kocJan (2005) ter cvetko, dolinar, kocJan, 
kosec in trčak (2007). V letih 2008 in 2009 je bila opravljena študija o stanju populacije 
Slika 1: Razširjenost Loeselove grezovke (Liparis loeselii) v Sloveniji z označenim novim 
nahajališčem vrste v Naravnem rezervatu Zelenci
Figure 1: Distribution of Loesel's Twayblade (Liparis loeselii) in Slovenia with a new locality (■) in the 
Natural Reserve Zelenci
Notulae ad floram Sloveniae

77
Loeselove grezovke na Ljubljanskem barju (čelik & al. 2009); velikost populacije v letu 2008 
je bila ovrednotena na 163 osebkov, v letu 2009 pa na 265 osebkov. V letu 2011 je bila podobna 
študija opravljena v okviru projekta WETMAN (Varstvo in upravljanje sladkovodnih 
mokrišč v Sloveniji, WETMAN 2011 – 2015, LIFE+ narava, LIFE09 NAT/SI/000374) na 
dveh območjih: na območju Vrhe na Koroškem, kjer je bilo zabeleženih 105 osebkov (vreš 
& al. 2011a) in na barju Planik v bližini Loke pri Mengšu, kjer je bilo najdenih 62 osebkov 
(vreš & al. 2011b). O pojavljanju vrste na barju pri Trzinu je pisal kocJan (2011), nazadnje pa 
sta o grezovki poročala dolinar in vreš (2012) s potrditvijo nahajališča v Mišji dolini, kjer je 
vrsta zaradi zaraščanja rastišča z grmovnicami, visokimi steblikami in invazivnimi vrstami 
kritično ogrožena. Novo karto razširjenosti vrste v Sloveniji prikazuje slika 1.
Najina nova najdba Loeselove grezovke na prehodnem barju Drni v Naravnem rezervatu 
Zelenci je naključna, saj sva vrsto opazila ob sistematičnem pregledovanju habitata 
munčevega okarčka (Coenonympha tullia Müller, 1764), evropsko ogrožene vrste metulja. 
Rastlino je na jugovzhodnem obrobju barja Drni našla T. Čelik, kar je oba avtorja spodbudilo 
k natančnejšemu pregledu območja in evidentiranju številčnosti populacije. Pri pregledu 
območja 1. in 6. julija 2013 sva naštela 13 cvetočih in 3 necvetoče primerke. Višina cvetočih 
rastlin (nadzemni del rastline izmerjen do vrha socvetja) je bila 5–14 cm (povprečna višina 
je bila 8,9 cm), necvetočih (izmerjeni listi) pa 4–5 cm. Na rastišču sva zabeležila še naslednje 
rastlinske vrste: Oxycoccus palustris, Carex elata, C. lasiocarpa, C. lepidocarpa C. panicea, 
Drosera anglica, D. rotundifolia, Eleocharis quinqueflora, Eriophorum angustifolium, 
Menyanthes trifoliata, Molinia caerulea, Parnassia palustris, Phragmites australis, Salix 
rosmarinifolia, Sphagnum contortum, Trichophorum alpinum, Utricularia minor in 
Valeriana dioica. 
Nizko in prehodno barje Drni, ki predstavlja manjši (cca. 1 ha) vzhodni del 46 ha 
velikega Naravnega rezervata Zelenci pri Podkorenu, skoraj v celoti leži v kvadrantu 9548/2 
srednjeevropskega florističnega kartiranja. V sklopu projekta WETMAN smo v letu 2011 v 
območju rezervata izvedli kartiranje habitatnih tipov in floristično vegetacijske raziskave v 
obliki dveh transektov in popisov z metodo kvadratov (vreš & al. 2011c). Kljub natančnemu 
pregledu celotnega območja, v katerem smo našli več redkih in ogroženih rastlinskih vrst 
ter novo vrsto za Slovenijo – izvirski grint (Senecio fontanicola) (vreš & al. 2012), grezovke 
takrat nismo opazili. Na osnovi svoje najdbe vrste v NR Zelenci predlagava, da se Loeselovo 
grezovko vključi med kvalifikacijske vrste za posebno ohranitveno območje Zelenci 
(SI000087) v sklopu omrežja Natura 2000 v Sloveniji.
Literatura
anonyMous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Uradni list Republike Slovenije, št. 82/2002, z dne 24. 9. 2002, str. 8893. 
cvetko, M., 2007: Nova nahajališča 20 – New records 20. Liparis loeselii. Hladnikia 20: 42.
čelik, t., B. vreš & a. seliškar 2 0 0 9 : O c e n a s t a n j a p o p u l a c i j i n h a b i t a t o v t e r p r e d l o g 
monitoringa za ogrožene vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus), močvirski 
tulipan (Fritillaria meleagris) in Loeselova grezovka (Liparis loeselii) na Ljubljanskem 
barju. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. 67 pp.
dolinar, B., 2000: Pregled nahajališč Loeslijeve grezovke (Liparis loeselii) v Sloveniji. 
Elaborat (ARSO), Ljubljana. 43 pp.
Hladnikia 32: 67-85 (2013)

78
dolinar, B., 2003: Notulae ad floram Sloveniae. 54. Liparis loeselii (L.) L.C.Rich. Hladnikia 
15-16: 97-99.
dolinar, B., 2007: Nova nahajališča 20 – New records 20. Liparis loeselii. Hladnikia 20: 42.
dolinar, B., M. kocJan & J. kosec, 2007: Nova nahajališča 20 – New records 20. Liparis 
loeselii. Hladnikia 20: 42.
dolinar, B. & B. vreš, 2 0 1 2 : P r e g l e d fl o r e M i š j e d o l i n e i n z g o r n j e g a p o r e č j a R a š i c e 
(Dolenjska, Slovenija). Hladnikia 30: 3-37.
kocJan, M., 2005: Pot skozi prehodna barja pri Nadgorici. Ljubljana, mscr. 30 pp.
kocJan, M., 2011: Zanimivo in redko rastlinstvo trzinskih barij. Glasilo občine Trzin. pp. 
17-19.
Seliškar, A., 2003: Liparis loeselii (L) L.C. Rich. – Loeselova grezovka. In: B. Čušin (ed.): 
Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Rastline (Pteridophyta in 
Spermatophyta). Končno poročilo (naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija 
RS za okolje). Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. pp. 140-158.
Seliškar, A., 2004: Liparis loeselii (L) L.C. Rich. – Loeselova grezovka. In: B. Čušin (ed.): 
Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. pp. 114–119.
trčak, B., 2007: Nova nahajališča 20 – New records 20. Liparis loeselii. Hladnikia 20: 42.
ur. l. rs 46/2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list 
Republike Slovenije, št. 46/2004, z dne 30. 4. 2004, str. 5933.
ur. l. rs 36/2009: Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih 
rastlinskih vrstah. Uradni list Republike Slovenije, št. 36/2009, z dne 15. 5. 2009, str. 5071.
vreš, B., t. čelik, i. dakskoBler & i. saJko, 2011a: Popisi začetnega stanja habitatnih tipov 
in ciljne vrste Loeslejeve grezovke (Liparis loeselii) ter proučevanje vplivov projektnih 
aktivnosti na vegetacijo na projektnih pilotnih območjih Zelenci, Planik, Vrhe, Mura - 
Petišovci in barja na Pohorju za izvedbo projekta z naslovom: Varstvo in upravljanje 
sladkovodnih mokrišč v Sloveniji, Wetman 2011 – 2015 (LIFE+ NARAVA, LIFE09 NAT/
SI/000374). 1. sklop: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, Planik. Projektno pilotno 
območje Vrhe. Prvo poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. 
21 pp.
vreš, B., t. čelik, i. dakskoBler, i. saJko & a. seliškar, 20 1 1 b : P opisi začetnega stanja 
habitatnih tipov in ciljne vrste Loeslejeve grezovke (Liparis loeselii) ter proučevanje 
vplivov projektnih aktivnosti na vegetacijo na projektnih pilotnih območjih Zelenci, 
Planik, Vrhe, Mura - Petišovci in barja na Pohorju za izvedbo projekta z naslovom: 
Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji, Wetman 2011 – 2015 (LIFE+ 
NARAVA, LIFE09 NAT/SI/000374). 1. sklop: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, 
Planik. Projektno pilotno območje Planik. Prvo poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija 
ZRC SAZU, Ljubljana. 17 pp.
vreš, B., t. čelik, i. dakskoBler, i. saJko, a. seliškar & u. šilc, 2011c: Popisi začetnega 
stanja habitatnih tipov in ciljne vrste Loeslejeve grezovke (Liparis loeselii) ter proučevanje 
vplivov projektnih aktivnosti na vegetacijo na projektnih pilotnih območjih Zelenci, 
Planik, Vrhe, Mura - Petišovci in barja na Pohorju za izvedbo projekta z naslovom: 
Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji, Wetman 2011 – 2015 (LIFE+ 
NARAVA, LIFE09 NAT/SI/000374). 1. sklop: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, 
Planik. Projektno pilotno območje Zelenci. Prvo poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija 
ZRC SAZU, Ljubljana. 13 pp.
Notulae ad floram Sloveniae

79
vreš, B., a. seliškar & i. dakskoBler, 2012: The phytosociological position of Senecio 
fontanicola Grulich & Hodálová, a rare and endangered species endemic to the Eastern 
Alps, in the successional sere on the montane wetland Zelenci (NW Slovenia). Wulfenia 
19: 1-14.
Branko vreš & tatJana čelik
Pontederia cordata L.
Domnevno subspontano uspevanje na levem bregu Soče (ob Solkanskem jezeru) med  
Dolgo njivo in Mrzlekom, severozahodno od Solkana, v Mlakah pri Trzinu in pri 
Jerneji vasi v Beli krajini 
Supposed subspontaneous thriving on the left bank of the Soča River (on the Solkan 
lake) between Dolga njiva and Mrzlek, northwest from Solkan, in Mlake near Trzin 
and at  Jerneja vas in Bela krajina
0047/2 ( U T M 33T U L99) Slove n ija: P r i mor sk a , sre d nja Sošk a dol i n a , lev i breg So če (Sol k a n sko 
jezero) med Dolgo njivo in Mrzlekom (severozahodno od Solkana), 77 m n. m., manjša 
populacija na obali jezera pod strmim pobočjem ob glavni cesti. Leg. I. Dakskobler & D. 
Rojšek, 5. 10. 2013, det. L. Dakskobler, 5. 10. 2013, herbarij LJS.  
0456/2 ( U T M 3 3 T W L 1 4 ) S l o v e n i j a : D o l e n j s k a , B e l a k r a j i n a , J e r n e j a v a s , m l a k a 8 0 0 m 
vzhodno od vasi, ob cesti, okoli 180 m n. m. Leg. I. Žnidar & A. Zorko, det. N. Jogan, 28. 
7. 2001, LJU 134435.
9853/3 ( U T M 3 3 T V M 6 0 ) S l o v e n i j a : G o r e n j s k a , T r z i n , M l a k e , v o p u š č e n e m , z v o d n i m i 
rastlinami poraslemu ribniku ali opuščenem glinokopu s stoječo vodo, 298 m n. m.; 
manjša populacija ob obrežju zahodnega dela nekdanjega ribnika oz. glinokopa. Det. 
J. M. Kocjan, 9. 6. 2010, avtorjev popis; leg. & det. B. Vreš, 21. 6. 2011, fotografije in 
avtorjev popis.
Pontederia cordata, slovensko ime bi lahko bilo, zgledujoč se po imenih v drugih 
evropskih državah, srčastolistna pontederija ali srčastolistna ščukina zel, je trajnica iz družine 
Pontederiaceae. Je geofit, natančneje helofit, vodoljubna rastlina, katere trajni spodnji deli so 
navadno potopljeni. Njena domovina je vzhodni del severne Amerike, njene bližnje sorodnice 
pa uspevajo tudi v južni Ameriki. Valentine (2001: 85) navaja, da jo v zahodni Evropi 
občasno sadijo v naravnih okoljih, naturalizirana pa je na bregovih jezer in vodnih jarkov v 
severni Italiji in južni Švici. Vrsta je invazivna v Avstraliji, Južni Afriki, nekaterih predelih 
Severne Amerike (kjer ni avtohtona), v Evropi pa jo kot naturalizirano navajajo za Francijo, 
Veliko Britanijo, Irsko, Italijo, Nizozemsko in Španijo, v Belgijo in Švici pa naj bi bilo njeno 
pojavljanje neustaljeno (rezultati projekta DAISIE, www.europe-aliens.org). aescHiMann & 
al. (2004: 1024) njeno subspontano pojavljanje omenjajo le v eni alpski pokrajini, v provinci 
Varese v severni Italiji. Fitosociološko jo uvrščajo med vrste trstičevja (red Phragmitetalia 
communis). Verjetno prvo subspontano pojavljanje te vrste v Sloveniji je bilo opaženo leta 
Hladnikia 32: 67-85 (2013)