Nekai o pravdarski strasti. Dopis iz kmetsldh vrst.) 2e dobra tri leta upamo in se tolažimo, da se bo enkrat obrnilo na — boljge, a vedno drfiimo v gospodar^oJitianenem oziru navzdol. Od dne do dne rasteta draginja ter nezadovolj uost po mestih in deželi. Naš kmet in vinidar in kmetski delavec, ki so za č~sa vojne popla6ali dolgove in si tudi nesaj prihranili, že niso samo po rabili 2 žuliavimi rokami prisluženih prilfrankov, ampak tudi tifiijo v dolgovih bolj kot kedaj poprej pred in med vo.mc- Glavni krivci našega gos^odarskega propadanja pri temeliu naše a¦ gr&rne države — pri kmetu so: brezbrižno koritarska Vla,da, v nedojočIjivost segajofii davki, draginja in lans"-<a siuba letina. Vse te ravnokar naštete unicevalee Kmotskega stanu smo že veCkrat ob širno obravnavali v našem listu. Tokrat se hofiemo dotakniti še enega — glavnefca škodljivca kmetskega stanu, ki jO v sedan-dh žalostnih fiasih boli nev^rta kmefu kot kedaj popce], in to je: Vrnelska strast malenkostnega to žarenja pri sodniji. V Sloveniji ste se poiav'M zadnje leto dve pošasti, ki hočefo tudi kmeta pritirati na kant: izvanredno veliko štev?ilo bank in advokatov Banke preskrbuje.o kmetu deriarai liredit po 17%, za vsako banko pa si' Ua dva ali trije advokati, kikomaj. čakajo, da spremita kmeta z ban6no ter sodnijsko pomočjo na boben. KraetjG, srednjj ter. mali posestniki, varujte se bank advokatov in sodrne. Uos je, da mora v6asih clovek — t:<¦'¦'< iid.jmiroljubnejši — k sodniii, da si pribori oravico. A pozabiti pa ne smemo, da je v našem kmetu nekako vkoremnjena strast tožarenja in letani'i krog advokatov ter sodnii. V malih trpiti na Slovenskem, kier je bil prcd vojno po eden advokaf ali eden notar so sedaj najmanj dva do trije, o mestih niti ne govonim. Vsi ti od vetniški posredovalei pravice dobro iz haiajo, si kupujejo od kmetov posest\a in vinoCTradfe. In zakaj to? V na- šem kmetu še vedno tiei nekak zli duh i ga podpihuje, češ: le toži, pa vzami si advokata, da bodeš bolj sigur no zmagaT. Res mogo6e dobi pravdo a sodnijski in advokatski stroški ter nepotrebni poti znašajo ve6 kakor pa profit pravde. Ena ali dve pravdi doblieni, potem pa že začne na cloveku jezditi pravdarski zlddej. Xaša dolžnost je bila, da Smo sprego^oriii o kmetskem pravdarstvu v našem listu in se obracamo tudi do krajevnili odborov naše Kmetske zve- ze, naj oni opozarjajo naSe somiSlje-nike na nepregledno gospodarsko ško-do, ki poganja na propast našegakmeta iz strasti pravdarstva. V kra- ¦jevnih odborih naših Kmetskih zvez so sami resni, trezni, vzgledni fer uplivni možX ki bodo storili veliko dobroto in rešili marsikaterega kmeta — bobna, ako ga bodo odvračali od advokatov in sodnij. Naš slovenski, kmet se je že obranil marsikaterega sovražnika, naj se varuje onegal ki mu je v Uoe najprijaz neiši, a mu zna segati najbolj; globoko v žep — advokata in sodnije.