sv. cinm m ii Vodstva Ciril-Metodovih šol v Trstu so izdala skupno letno poročilo osemrazredne deške šole pri Sv. Jakobu, oseinrazrednc dekliške pri sv. Jakobu in osemrazredne dekliške na Acquedottu, in sicer za šolski leti 1914/1915 m 1915/16. UČITELJSKI ZBOR. D e š k a š o 1 a pri Sv. Jakobu. V šolskera letu 1914/15: Državnih učiteIjev, v službovanje prideljenih, je bilo 14, učiteljici 2. Od družbe je bilo nastavljenih učiteljev 5, učiteljic 5. Katehetie so bili štirje poleg c. kr. kateheta. V šolskem !etu 1915/16: Državnih učiteljev 14, učiteljici 2. Od družbe je bi!o nastavljenih učiteljev 5, učiteljic 7. Katehetje kakor prejšnje leto. Mobiliziranih 1914/15 devet, leta 1915/16 pa sedem. Dekliška šola pri Sv. Jakobu. V šolskem letu 1914/15: Državni učiteljici 2. Od družbe nastavljenih učiteljic 10. — V šolskem letu. 1915/16: enako število učnih oseb. Poleg c. kr. kateheta dva potnožna, prejšnje leto je bil samo en poinožni. Dekliška šola n a Acquedottu. V letu 1914/15: Državnih učiteljic 3. Od družbe nastavljenih učiteljic 10. — V šolskem letu 1915/16: enako število. KRONIKA. Deška šola. Šolsko leto 1914/15 je pričelo v neugodnih razmerah riiormalno sredi septembra. Izbruh svetovne vojne je vplival tudi na to šolo. Učitelii v vojni obveznosti so bili poklicani pod lOrožje, očetje mnagih učencev so odšli na bojišče, matere pod bremeiiom skrbi niso imele one odločnosti, ki je potrebna za vzgojo mladine. Marsikatera družina ]e zapustila Trst. Vendar se je vpisalo začetkom šolskega Ieta 845 učencev, med letom se jih je oglasilo še 48, tako da je bilo vseh vrjsanih 893, 30 več nego nrejšnje leto. Izmed učiteljev je bilo pozvanih pod orožie sedem, med šolskim letom še dva. Eden je bil odpuščen iz vojne službe, eden je padel, dva sta bila ranjena. Šo!a je štela v celoti 17 razredov. Poskrbelo se je, da je bilo mogoče uvesti reden pouk, samo v prvih dveh razredih je bil uveden znižan urnik po 13 ur na teden. Težje razmere ao nastale ob izbruhu vojne z Italijo, vendaf je bilo mogoče tudi v onem težketn času, ko so vsi državni učni zavodi v Trstu zaradi izbruha vojne na bližnji jugozapadni meju države ustavili pouk, na naši šoli vzdržati razmeriotna ugodno stanje pouka'. Število učencev pa je siino padalo. Izstopilo jih je 231, ki so se razkropili kot begunci v notranie dežele. Vkljub neugodnirn razmeram, zlasti zaradi skrbi za prehrano, se i~ vendar posrečilo, zaključiti leto s prinierno dobrim uspehom. Dne 3. oktobra 1914. je priredila šolska mladina vseh treh šol večer na korist »Rdečega križa« in onih otrok, katerih očetje so pod orožjem. Učenci so izdelali 173 papirnatih podplatoy in nabrali 323 kg raznih kovin za vojne namene. Došla je zahvala c. in kr. vojnega ininistrstva za to patriotično delovanje. V šolskem letu 1915/16 se je vpisalo 810 učencev, med šolskim letom se jili je oglasilo še 111, torej vseh 921. Šola je navzlic skrajno neugodnim razmeram napredovala kvalitativno in kvantitativno. Razširjla se je v normalno osemrazrednico in zvišala število učencev; v bistvu in formalno pa bo ta šola poleg učnili načrtov preosnovana v ljudsko petrazredno in meščansko trirazredno. Dne 1. decembra 1915, se je vršila s sodelovanjem otrok vseh treh šol slav-« nost 671etnice nastopa vlade našega presvetlega cesarja, ki je krasno uspela. V »Tednu Rdečega križa« so nabrali učenci 81 članov, naročili 120 znakov za čepice in 100 slik »Zvesta zaveznika« ter darovali za vojne namene potom hranilnih puščic c. in kr. vojnega rninistrstva 188 K 68 vin. Dekliška š«la pri Sv. Jakobu. V šolskem letu 1914/15. se je otvoril sedmi razred. Dne 3. oktobra je priredila šola skupno z deško krasno uspelo šolsko slavnost v Narodnem do-mu v prid »Rdečega križa«. Učenke, dasi največ iz nižjih slojev, so napletle za vojake v bojnih vrstah 17 parov volnenih dokolenic in 8 parov zapestnic, sešile papirnatih podplatov 4285 parov. Tudi pri nabiranju kovin so pridno sodelovale. — V šolskem letu 1915/16 se je otvoril osnri razred. Dne 29. septembra so nabirale učenke razne tkanine v vojne svrhe, prve dni decembra so se udeležile v gledališču Fenice semnja za ročna dela; dobiček se je porabil za božičnico junakom na jugozapadnem bojišču. Šola je izvršila razna lepa dela. Lepo je uspela prireditev Družbenih šol 5. marca v Narodnem domu. Sodelovale so učenke v »Tednu Rdečega križa«. V juniju je krasno uspela v Narodnem domu uprizoritev »V kraljestvu palčkov« s strani vseh Družbenih šol. Dekliška šola pri Sv. Jakobu je imela koncem šolskega leta 1914/15 učenk 523, leta 1915/16 pa 623. Dekliška šola na Acquedio11 u. V šolskem letu 1914./15. se je otvoril osmi razred. Tudi ta šola se je udeleževala vseh patriotiških prrlik in sodelovala pri prireditvah drugih dveh šol. Učenk je bilo leta 1914/15 koncem leta 333, koncem leta 1915/16 pa 483. RADO MERŠEK t. Padel je junaške smrti 11. julija 1915. na jugozapaunem bojišču na koroški meji R a d o M er š e k, učitelj na deški šoli družbe Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Pokojni Meršek je bil rojen v Rocolu iz stare domače tržaške rodovine. Obiskoval je Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu, kjer je pred vojno učiteljeval. Rojen je bil leta 1892. Mlademu junaku časten spomin! — Letno poročilo prinaša na prveni mestu njegovo sliko in topel sestavek v njegiov spomin iz peresa šolskega voditelja Vrščaja. * Podatki iz letnega poročila jasno kažejo ogromno delo šol Družbe sv. Cirila in Mptndfl na trčaških tleh. Kai hi b''n z vso to našo deco, ako bi ne bilo Družbinih šol? Izgubljala bi se nam, in drugorodci bi se okoriščali z njo. Eden glavnih stebrov slovenstva v Trstu so šole Družbe sv. Cirila in Metoda, ki pa stanejo tudi obilo denarnih žrtev. Kako so potrebne, priča dejstvo,, da jim je država poslala v pomoč svoje učiteljstvo, ali Družba mora sama še vzdrževati veliko število učnih oseb. Za šole treba denarja, Velika je bila požrtvovalnost Slovencev za šolo pred vojno, v času vojne je pač umevno naših skrbi na vse strani toliko, ela. se ne more posvečati enake pozornosti na to stran, kakor pred vojno, in koliko onili požrtvovalnih Slovencev stoji sedaj v strelskih jarkih in daje življenje za domovino ... Podatki iz letnega poročila pa so taki, da vabijo vsafcogar, kdor le niore, naj bo kjerkoli, da naj prispeva po svojih močeli za Družbo, ki vrši tudi v sedanjih težkih časih svojo nalogo s porniočjo svojega vrlega učiteljstva v vsestranski prid tržaškega slovenstva in je varna straža ogroženi domovini napram lujcu, ki sega tako pohlepno po Trstu. Veliko domovinsko in narodno dolžnost vršijo šole Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, zato pa je naša dolžnost in dolžnost države, skrbeti zato, da te šole ostanejo in srečno prebijejo vojno, na kar prisijejo Slovencem v Trstu tudi v šolskem oziru novi časi, ko bo naša država izvajala ravnopravnost in delila praviGO vsem enako. * Če glede števila učencev in razredov primerjamo naše šole z državnimi, kjer je vpisanih 900—1000 slovenskih otrok (po uradnih izkazih v »Osserv. Triestino« in »Triester Tagblatt«), dobimo sledeče podatke: Šola Slovenska C. M. deška Slovenska C. M. dekliška pri Sv. Jakobu . . Slovenska C. M. dekliška Acquedotto . Vsota Nemška deška P. Lipsia  Nemška dekliška P. Lipsia  Neraška ul. Fontana Vsota Število razredov 17 12 37 23 25 29 77 Število učencev Popretno Jf. uEencev enega razreda 921 655 506 2082 950 54 54 56 56 Slovencev 918 918 499 2061 41 264*) 1046 41 299 Nemcev 273*) Lahov 284*) 257 1082 37 366 319 443 3078 39 929 849 401 1128 *) To so števila iz letnega poročila 1912-13, ko je imela ta šola ob skupnem številu 930 nčencev toliko Slovencev, Neracev in Lahov; razmeroma morejo ta števila veljati — ker letošujih ne vemo — tudi za letos, ker je razlika med takratnim in letošnjim številom vseh učencev le 20. Ta razpredelnica nam kaže, koliko naše dece se nahaja na naših slovenskih CM šolah in koliko na državnih nemških. Ker Sv. Jfiknh tn tir Drihaja v onštev, naj ponovimo le naslednje številke: deški razredi na Acquedottu 288, dekliška na Acquedottu 499, nemška šola na Lipskem trgu 264 (iz letnega pnr,nčila za leto 1912/13, a že letos baje precej višje), nemška dekliška šola istotam 299, nemška v ulici Fontana 366 slovenskih otrok. Skupaj torej 1716 slovenskih otrok. In kaj pomenja to? Nič več in nič manj, kot da smo tržaški Slovenci v mestu samem, ne glede na Sv. Jakob prikrajšani za c e 1 i h pet popolnih osemrazrednic, ki bi nam jih morala vzdrževati tržaška občina in bi izkazovale še vedno nadnornialno povprečno število učencev na vsak razred, namreč 43! A kaj imamo namesto vsega tega? Pet deških razredov in dekliško osemrazrednico z dvema vzporednicama na Acquedottu, kar moramo vzdržavati sami, in kjer je povprečno po 63 otrok stisnjenih v razred, v katerem je prostora za 35 do 40 učencev. To so razmere, ki do neba krič e p o p r a v i c i, poodpomoči!