'*A$A^*4£A*4£
—  —  —----------------------------------------------------------------------------------------------------------------^	-s
Č^SZ4
>^S
psq
SS*
žss
ss
sš
•ss
s ✓-—^
B
§53
S
štirirazredne dekliške ljudske sole
Kranju.
M
Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta
1900/1001.
£«tjrerWMlotf)ef
K. k. I. Staatsgymnasium
in £aibacti
žTS^T
Založil krajni šolski svet v Kranju.
Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju.
	ss			
11	)kÖ^i1 C,^0;T^/Oö;T^>OS)/0^/0;X^/r’^	EW	ffflf MWA	7 vW") l VI "Ato vW/ Mm iW
■V
.	-	•'	•:	■	■	v	•
■
:'-r
.
.
Letno poročilo
štirirazredne dekliške ljudske šole
v
Kranju.
Su?
Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta
1900/1901.
Založil krajni šolski svet v Kranju.
Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju.
Šolska poročila.
A. Učiteljsko osobje.
Franja Jugovič, stalna nadučiteljica in voditeljica, (1. učno mesto), razredna učiteljica III. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, 25 ur na teden.
Frančišek Žvan, mestni kapelan in kateliet, je poučeval verouk v
III.	in IV. razredu. 4 ure na teden.
Jožef Plantarič, mestni kapelan in katehet, je poučeval verouk v
I. in II. razredu, 3 ure na teden.
Janja Miklavčič, stalna učiteljica, (II. učno mesto), razredna učiteljica
II. razreda, je razun petja poučevala vse predmete v tem razredu, 20 tedenskih ur.
Marija Rooss, stalna učiteljica, (III. učno mesto), razredna učiteljica I. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu in petje v II. razredu, 17 tedenskih ur.
Viktorija Praprotnik, stalna učiteljica, (IV. učno mesto), razredna učiteljica IV. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, 23 ur na teden.
Šolski sluga: Janez Kokalj.
B. Statistični pregled učenk na koncu šolskega leta 1900/1901.
			Razred				Skupaj
			I.	II.	III.	IV.	
Število učenk 19. kimavca 1900 				33	26	33	41	133
Med letom	vstopile	 izstopile	 umrli			3 3	2 1	4 5	3 10 1	12 18 2
Število učenk 13. mal. srpana 1901. . . .			33	27	32	33	125
Starost učenk 13. mal. srpana	6	let 7	» 8	» 9 > 10 » 11 » 12 » 13	» 14	»		1 1 1 1 M	1 16 7 2 1	3 <> 12 6 2 2 1	8 12 8 4 1	4 22 27 13 22 1 19 10 6 2
Skupaj .			33	27	32	33	125
Rimo-katoliške vere					27	32	33	125
Po narodnosti je 1	Slovenk	 Nemk	 Italijank			32 1	26 1	32	33	123 1 1
Skupaj .			‘)») OO	27	32	33	125
Stanuje jih	stalno v Kranju . . začasno v Kranju radi šolanja .... zunaj Kranja . . .		28 1 4	21 6	22 »> O 7	28 1 4	99 5 21
Skupaj			33	27	32	33	125
Šolo je obiskovalo zelo pridno				33	27	32	43	125
Skupaj			33	27	32	33	125 ;
; Za višji razred ali oddelek oziroma za izpust		sposobnih .... nesposobnih . . . neizprašanih . .	29 • » »') 1	25 2	28 3 1	31 2	115 8 2
Skupaj .			33	27	32	33	125
C. Knjižnično poročilo.
Knjižnica te šole se je letos pomnožila za 6 knjig. Nakupilo se je:
1.) 1 letnik «Vrtca» iz leta 1900 (izven naročbe), 2.) VIII. zvezek Kosijeve «Zabavne knjižnice», 3.) Pomladni glasi, 8. in 9. zvezek, 4.) «Ljubite svoje sovražnike» — I. Spillmanna, 5.) «Kako ti je ime?» IV. zvezek, sv. Frančišek Šaleški.
Knjižnica je bila tudi letos naročena na knjige družbe sv. Mohorja in na mladinske časopise «Vrtec», «Zvonček» in «Angeljček» (tri iztise). — Učenke III. in IV. razreda so si marljivo izposojevale knjige; čitalo je GO učenk 335 knjig. — Knjižnica šteje 294 knjig v 312 zvezkih.
J. Miklavčič
knjižnirarica.
C. Učila.
Krajni šolski svet je za leto 1900 stavil v proračun za nakup učil 80
kron.
Preskrbel je sledeča učila:
Schreibvorlagen für die Latein und Current - Schrägschrift von F. X. Kuranda.
Terišče; statve; hvalnica železa od M. Eschnerja.
Regenten Oesterreichs od Kollarza.
Pole s podobami za šolo in dom. I. izdaja.
Anatomske stenske table št. 3 in 4 od M. Eschnerja.
Jamasto in napeto ogledalo; sesalka; lever; tristranski prizma. —
Častiti gospod veroučitelj Ivan Renier je šoli blagosrčno podaril «Wappen und Farben der österreischen Kronländer», izdaja c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju.
E. Zdravstveno stanje v šolskem letu 1900/1901.
Mrzla in izvanredno dolga zima ni ugodno uplivala na zdravje učenk.
V	zimskih mesecih in v zgodnji pomladi se je pojavilo več slučajev Škrlatice in vratnice. Šola obžaluje izgubo dveh učenk. Za vratnico je umrla 13. grudna 1900, učenka II. razreda Amalija Strniša in 24. sušca t. 1. se je preselila v boljše življenje Antonija Korošec, velenadarjena in prav marljiva učenka IV. razreda. Njo je tudi morila vratnica. Iz umljivih razlogov se šola ni udeležila pogreba. Mali pokojnici bodete svojini učiteljicam in svojim součenkam večkrat v spomin hodili; žalujoče stariše tolaži naj Rog z gotovostjo, da se enkrat vidimo v raju!
V	šoli se je 11. rožnika vršilo cepljenje koz; G učenkam so bile stavljene koze.
E.	Letopis.
Šolsko leto 1900—1901 se je začelo 16. kimavca 1900. z vpisovanjem bivših in novih učenk. Poklicanje sv. Duha je bilo 18. kimavca in 19. se je pričel redni pouk. — Na šolskem poslopju so se med počitnicami izvršile potrebne prezidave in izvanredna popravila. Namesto prejšnjih ozkih lesenih stopnic so bile postavljene prostorne kamnite stopnice; hodniki so dobili nova tla.
Pri šolski oblasti so se primerile te spremembe:
C. kr. deželni šolski nadzornik za srednje in ljudske šole, gospod Josip Šuman, je stopil v stalni pokoj. — Kranjsko ima zdaj dva c. kr. deželna šolska nadzornika: gosp. ravnatelja Petra Končnika za srednje in gosp. ravnatelja Frančiška Hubada za ljudske šole. —
Predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju gosp. okrajni glavar dr. Mihael Gstettenhofer je bil imenovan c. kr. vladnim svetnikom in voditeljem okrajnega glavarstva v Kočevju. Učiteljstvo dekliške šole mu je čestitalo k odlikovanju. —
C. kr. okrajni šolski nadzornik in lastnik zlatega križca za zasluge s krono, gospod Andrej Žumer, je zopet bil imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za okraja Kranj in Radovljica. — Pri odstopu ravnatelja kranjskega gimnazija, gosp. Josipa Hubada, iz okrajnega šolskega sveta v Kranju je na njegovo mesto bil voljen tukajšnji trgovec gosp. Ciril Pirc.
Dne 26. kimavca 1900 je bila okrajna učiteljska konferenca za 1899—1900. Na dnevnem redu je bila volitev dveh zastopnikov učiteljstva v okrajni šolski svet, za šestletno dobo začenši s 1. prosincem 1901. Učiteljstvo je zopet volilo gosp. Josipa Kragla, nadučitelja v Tržiču, in po odstopu gosp. Josipa Travna, nadučitelja v Naklem, je kot novi odbornik stopil v okrajni šolski svet, gosp. Andrej Kmet, nadučitelj v Cerkljah.
Z dopisom dne 25. svečna 1901, št. 123, naznanja c. ki', okrajni šolski svet imenovanje gosp. c. kr. okrajnega zdravnika dr. Edvarda Savnika krajnim šolskim nadzornikom za funkcijsko dobo 190L, 1902 in 1903.
Po smrti načelnika dekana Antona Mežnarca se je krajni šolski svet zopet ustanovil; tukajšnji trgovec gosp. Ferdinand Sajovic je bil voljen predsednikom; nadučitelj deške šole in odbornik c. kr. deželnega šolskega sveta, gosp. Ivan Pezdič, podpredsednikom; kranjski dekan prečastiti gosp. Anton Koblar je stopil v krajni šolski svet kot zastopnik duhovništva. Od mestnega odbora so bili voljeni ti člani: gg. župan Karol Savnik, dr. Valentin Korun, dr. Val. Štempihar, trgovec Ferdinand Polak; namestnika sta gg. notar Anton Šlamberger in trgovec Rajmund Krisper.
Pri učiteljstvu dekliške šole je malo spremembe zabiležiti: častiti gosp. katehet Ivan Renier se je odpovedal kapelanski službi v Kranju in se vpisal kot slušatelja na dunajski univerzi. Iz Vodic se je preselil v Kranj gosp. ka-
pelan in veroučitelj Jožef Plantarič. Gospici učiteljici Mariji Roossovi je z dekretom c. kr. deželnega šolskega sveta dnem 17. svečna 1901, št. 282, bila pripoznana II. starostna doklada.
4. vinotoka 1900 je šola proslavila imendan in sedemdesetletnico Njega Veličanstva našega cesarja Franca Jožefa I. s slovesno sv. mašo in s prostim dnevom. Po sv. maši so se z učiteljicami podale učenke v lepo okrašeni IV. razred, kjer je mladina pela cesarsko pesem.
Voditeljica je ogovorila učenke kakor tu sledi:
Preljube šolske deklice!
V počitnicah smo 18. vel. srpana praznovale rojstni dan Njega Veličanstva našega cesarja Franca Jožefa I. Bog Mu je odločil dolgo vrsto let; praznovali smo Njegovo sedemdesetletnico; v cerkvi je bila slovesna sv. maša, zvečer je bil Kranj krasno razsvetljen. Ker so bile takrat počitnice nismo mogle v šoli proslavljati ta veseli dan in smo prenesle to slavnost na današnji dan na 4. vinotoka, v katerem cesar praznuje svoj god. V spremstvu svojih ljubljenih učiteljic ste se, drage gojenke, tu zbrale, da na dostojen način praznujete sedemdesetletnico našega cesarja. Zakaj smo tako vesele, daje Bog cesarju dal dočakati sedemdeset lot? Zato, ker je Franc Jožef I. naš dobri, naš blagi, naš miroljubni cesar!
V resnici. On je naš dobri vladar. Oče ljubi svoje otroke, prekrbi jim hrano, obleko, stanovanje, pošilja jih v šolo in večkrat napravi jim kako veselje. Tako skrben in dober oče je cesar nam; po modrih postavali, katere potrjuje naš presvitli cesar, imajo vaši stariši v raznih stanovih svoj zaslužek; vam da ljudske in višje šole, v katerih se ve, ako se le hočete, vse to učite, kar vam je potrebno za življenje, da si pozneje zaslužite svoj vsakdanji kruli. — Dober oče ljubi ne le svoje močne in pametne otroke, k srcu prirastem so mu tudi bolni in pohabljeni otroci svoji; ravnotako naš cesar, ki izdaje vsako leto mnogo denarja za bolnišnice, za gluhonemice in za take šole, kjer se slaboumni otroci uče! — Cesar ima očetovo srce za vse svoje podložnike. Globoko žalost je čutil 8. grudna 1881, ko je na Dunaju v gledališču zgorelo 300 ljudi: jokal se je v Ljubljani, ko je videl kako neizmerno škodo je v Veliki noči 1. 1895. napravil ljubljanski potres, ki ga imajo večje učenke naše šole še zdaj v neizbrisljivem spominu. — Z radodarno roko pomaga nesrečnikom in otira solze ubogim sirotam. Zato, ljube šolske deklice, molite za svojega dobrega očeta cesarja! Cesar je naš blagi vladar. On pozabi razžaljenje in svojemu sovražniku skazuje dobroto. Svoj čas se je vojskoval z italijanskim kraljem, s francoskim cesarjem Napoleon 111. in s pruskim kraljem Viljemom, naš cesar jim je čez malo let prijateljsko podal roko v spravo in je sed;ij v prav dobrih razmerah z vsemi. V daljni Ameriki, v deželi Mehiko so mu puntarji usmrtili predragega brata, mehikanskega cesarja
Maksa F.; v Genevi mu je kruti morilec usmrtil preljubljeno ženo, pokojno našo cesarico Elizabeto; cesar se ni maščeval, maščevanje je prepustil Tistemu, ki vlada usode človeške!
Kako miroljuben	je tudi naš cesar! Vojske	ne ljubi in	želi mir	vsem
svojim podložnikom.	Kaj je vojska, vam	ne	bodem razpravljala,	ne bi
rada kalila veselja vaših src; gotovo je vojska neizrečeno zlo in mir, velika, neprecenjena dobrota. V naši domovini v Avstriji je zdaj ljubi mir; poleti dela kmet v potu svojega obraza, a jeseni se veseli obilnih poljskih pridelkov, trgovec dobro prodaja svoje blago, ljudje si zidajo hiše, si kupijo polja in gozde, obrtniki in	rokodelci imajo dober	zaslužek, otroci	redno hodijo
v ljudske šole, dijaki	pa posetijo gimnazije	in	velike šole.	Kadar	vlada
mir v deželi, so ljudje srečni. —■
Našega cesarja spoštujejo tudi drugi vladarji, imenujejo Ga kralja miru. Po pravici smo vesele, ljube učenke, da je Bog temu dobremu vladarju dal dočakati tako dolgo vrsto let; srčna naša želja je, da naj Mu Bog podeli še mnogo in mnogo let v blagor naše ljube domovine Avstrije. Bog naj živi cesarja! —
Koncem vinotoka je bilo umeščenje novoimenovanega kranjskega dekana gospoda Antona Koblarja. Pred glavno cerkvijo so ga pričakovale šolske deklice. Učenka IV. razreda1, Ivanka Pečnik, je nagovorila gospoda dekana v imenu dekliške šole in mu izročila šopek cvelic. Gospod dekan se je prijazno zahvalil.
Da počaste spomin pokojne cesarice Elizabete, so bile učenke 19. listo-pada pri sveti maši; dan je bil prost pouka.
Šola je 3. grudna 1900 proslavila stoletnico rojstva slovenskega pesnika prvaka, dr. Franceta Prešerna. Razredne učiteljice so po zmožnostih svojih učenk podale jim kratek životopis našega pesnika, posebno z ozirom na leta v katerih se je izšolal.
Mnogo let je že odkar ima naša ubožna in pridna šolska mladina pred Božičem srečni dan. Dobiva takrat obleko preskrbljeno iz ustanove pokojnega dobrotnika Valentina Pleiweissa. V pi ičujočnosti gosp. mestnega župana in cesarskega svetnika Karola Savnika, gosp. nadučitelja Ivana Pezdiča, gg. učiteljev in gospic učiteljic ljudskih šol so bili otroci obdarovani z lepo zimsko obleko in z močnimi čevlji. Gospod nadučitelj Pezdič je prav primerno nagovoril otroke in priporočal jim molitev za svojega dobrotnika-rojaka in lepo vedenje. Obdarovanje se je končalo z božičnico in s cesarsko pesmijo.
Dne 15. prosinca t. 1. je tu v Kranju umrl trgovec in posestnik, gosp. Franc Dolenz, jeden najboljših kranjskih meščanov. Več let je bil odbornik mesta in krajni šolski nadzornik. Bil je prijatelj šole in učiteljstva. Šola je spremila njegove zemske ostanke na kraj miru.
. Dekliška šola je ;50. vel. travna v Ljubljani bila zastopana pri pogrebu za šolo velezaslužnega gospoda Josipa Merka, c. kr. dvornega svetnika, in
2.	rožnika, ko so položili v naročje zemlje truplo pokojne gospe Pavline Pajkove, ki je bila jedna najboljših in najplodovitejših slovenskih pisateljic. Blagor mrtvim, ki v Gospodu zaspe!
Med letom so šolo nadzorovali gg. c. kr. okrajni šolski nadzornik, Andrej Žumer, v času od 2(>. mal. travna do ti), rožnika; dekan Anton Koblar, ki je bil pričujoč pri verskem pouku v IV.',razredu, in krajni šolski nadzornik dr. Edvard Savnik.
V	toplem času so bile učenke vsaki torek in vsaki petek pri sv. maši, katero so darovali tukajšnji častiti gospodje duhovniki. Šolska mladina je med mašo pela; gosp. Vilibald Rus, učitelj na deški šoli, je vodil petje. — Uzor mladine, sv. Alojzija, je šola praznovala s sveto mažo in prostim dnevom.
Na Telovo (5. rožnika so se skoraj vse učenke v belih oblekah udeležile obhoda, ki je sijajno uspel. — Trikrat v letu so učenke prejele svetotajstva; 15. malega srpana je 15 učenk prvič pristopilo k sv. Obhajilu prav dobro priučenih in skrbno pripravljenih za ta sveti dan, ki vsakemu ostane v trajnem spominu. — V lepem toplem času .so večkrat napravile deklice, nadzorovane od svojih učiteljic, daljše sprehode v bližnjo okolico. Smoter teh izletov je napredek v realijah. Posebno poučljiv je bil obisk Ljubljano. Poleg drugih zanimivosti so si učenke IV. razreda pod nadzorstvom učiteljice natančno ogledale zbirke v muzeju Rudolfinum. Obedovale so v Svicariji.
Šolska naznanila so se razdelila štirikrat v letu: 15. grudna 1900, 1(1. svečna, 11. vel. travna in lil. malega srpana 1901. Sklep šolskega leta je bil 13. malega srpana s sv. mašo, ki se je končala z zahvalno pesmijo in s cesarsko himno. Dobro delo storijo milosrčni ljudje, ki podpirajo učečo se mladino. Vsem, ki so velikodušno revnim učenkam kako dobroto izkazali, izreče voditeljstvo najtoplejšo zahvalo in Bog povrni!
F.	Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 28. svečna 1901, št. 229, opozarja na deželni zakon od 17. rožnika 1870 št. 20, § 1(5, o varstvu ptičev za poljedelstvo koristnih.
Razglas c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 26. mal. travna 1901, št. 4GG, naznanja, da bode društvo za deška ročna dela otvorilo na Dunaju v letošnjih počitnicah tečaj za učitelje.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 25. vel. travna 1901, št. 8092, naznanja cepitev šolskih otrok v šoli, poživlja učiteljstvo, da ljudstvo poučuje o koristi te dobrodelne naprave in odrejuje, da pridejo otroci skrbno umiti k cepljenju koz.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 3. rožnika 1901, št. 573, naroči vodstvu, da sporoči o kakovosti in ceni zvezkov, ki so v rabi na šoli.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 10. rožnika 1901, št 80(50, priobči razglas c. kr. deželno vlade za Kranjsko dnem 20. vel. travna t. 1., št. 8269, ki naznanja, pod katerimi pogoji se v zavod za gluhoneme v Ljubljani sprejmejo gluhonemi otroci.
G.	Začetek šolskega leta 1901'1902.
Šolsko leto 1901—1902 se bo začelo 1(5. kimavca 1901 z vpisovanjem učenk, ki so dekliško šolo že posetile in sc sprejemanjem novih učenk. Stariši šolodolžnih učenk, ki so tukajšnjo dekliško šolo ostavile in se na kaki višji dekliški šoli zaradi nadaljne izobrazbe nahajajo, ali se privatno poučujejo, naj se blagovolijo oglašati pri voditeljstvu šolo. — Vsaka na novo vstopivša učenka, katera ni v Kranju rojena, oglasi naj sc s krstnim listom in zadnjim šolskim naznanilom. Vsaka nova učenka naj s seboj prinese spričevalo o cepljenju koz.
V	Kranju. 13. malega srpana 1901.
Voditeljstvo.
Imenik učenk/
I.	razred.
Chrobath Ana iz Kranja. Finžgar Marija iz Kranja. Florian Helena iz Kranja. Gabrič Elizabeta iz Sp. Šiške. Grohan Angela iz Predoselj. Hlebš Marija iz Kranj.
Hübl Marija iz Kranja.
Janša Ana iz Gorenje vasi. Kraljič Matilda iz Ljubljane. Kresnik Amalija iz Ljubljane. Kreutzberger Marijana iz Kranja. Lukman Ivana iz Kranja.
Markič Elizabeta iz Kranja. Mayr Danila iz Kranja.
Muck Elizabeta iz Kranja. Nedbal Ana iz Kranja.
Pirc Zdenka iz Kranja. Podrekar Pavla iz Kranja.
Pogačnik Frančiška iz Kranja. Poljane Marija iz Krškega. Pučnik Mihaela iz Kranja. Puhar Angela iz Kranja. Rakovec Ivana iz Struževega. Rozman Angela iz Kranja. Ručigaj Albina iz Mengša. Soklič Angela iz Kranja.
Šumi Pavla iz Kranja.
Trilar Antonija iz Kranja. Vertovšek Alojzija iz Ljubljane. Vertovšek Angela iz Ljubljane. Vreček Natalija iz Kranja. Weith Terezija iz Kranja.
Neizprašana: Kavčič Katarina iz Kranja.
II.	razred.
Bajželj Karolina iz Ljubljane. Bradaška Albina iz Kranja.
Florian Katarina iz Kranja. Franco Marija iz Bistrice na Dravi. Gorjanec Terezija iz Kranja.
Gričar Malija iz Toplic.
pl. Hillmayr Ana iz Javornika.
Jocif Ana iz Kranja.
Lichainer Gabrijela iz Klanja. Miklavčič Jožeta iz Kranja.
Mohor Marija iz Šmartina.
Mohorič Albina iz Kranja.
Ovčjak Ana iz Kranja.
Pajer Katarina iz Kranja.
Permozer Frančiška iz Struževega. Podjed Antonija iz Viševka. Pogačnik Ana iz Kranja.
Pogačnik Marija iz Ljubljane. Skuber Frančiška iz Jezerskega. Strniša Karolina iz Kranja.
Sušnik Marijana iz Gorenje Save. Savnik Ana iz Kranja.
Štupnikar Marija iz Kranja.
Šumi Pavla iz Kranja.
Weisseisen Terezija iz Kranja. Zadražnik Ana iz Kranja.
Žnidar Ljudmila iz Radeč.
V	ročnih delih so se odlikovale:
Bajželj Karolina. Bradaška Albina. Florian Katarina. Franco Marija.
Lachainer Gabrijela. Ovčjak Ana.
Pajer Katarina. Skuber Frančiška.
Savnik Ana. Šumi Pavla.
* Odličnice so dubelo tiskane.
III.	razred.
1.	oddelek.
Bedenk Frančiška iz Kranja.
Brešar Marija iz ("arčič.
Flander Frančiška iz Žužemberka. Gärtner Zorana iz Adergaza p. Velesovem. Kraljič Helena iz Ljubljane. Kreuzberger Berta iz Kranja. Labernik Frančiška iz Cerkljan. Likozar Ana iz Gorič.
Lombar Marija z Gorenje Save.
Mayr Anica iz Kranja.
Mayr Gabrijela iz Kranja.
Omersa Marija iz Št. Vitla (Koroško). Pravst Amalija iz Kranja.
Puhar Katarina iz Kranja.
Sire Ana iz Kranja.
Srakar Uršula z Gorenje Save. Savnik Olga iz Kranja.
Tomc Gabrijela iz Žirov.
Uršič Ivana iz Kranja.
Neizprašana;
Kavčič Angela iz Kranja.
2.	oddelek.
Bajželj Pavla iz Stražišča. Eržen Marija iz Kranja. Gabrič. Uršula iz Kranja. Gorjanc Ivana iz Primskovega. Martinak Viktorija iz Gradca. Roš Avguština iz Ljubljane.
Sočnik Verena iz Kranja.
Srakar Gabrijela z Gorenje Save. Šavnik Vera iz Kranja.
Urbanc Marija iz Kranja.
VrančkS Frančiška iz Zatičine. Weit, Ana iz Kranja.
V	ročnih delih so se odlikovale:
1.	oddelek.
Flander Frančiška. Kreuzberger Berta. Labernik Frančiška.
Likozar Ana. Mayr Anica. Mayr Gabrijela.
Srakar Uršula. Šavnik Olga. Uršič Ivana.
Eržen Marija. Gabrič Uršula. Gorjanc Ivana. Martinak Viktorija.
2.	oddelek.
Roš Avguština. Srakar Gabrijela. Šavnik Vera. Urbanc Marija.
Vrančič. Frančiška. Weit Anä.
IV.	razred. 1. oddelek.
Čelik Ernestina iz Škofje Loke.
Drukar Ljudmila iz Kranja.
Eržen Ivana iz Kranja.
Heidrich Marija iz Kranja.
Jesche Elizabeta iz Naklega.
Jezeršek Katarina iz Kranja.
Kleinstein Ana iz Kranja.
Oman Ana iz Sv. Ruperta na Koroškem. Pajer Frančiška iz Kranja.
Pogačar Frančiška iz Olševka.
Poličar Marija iz Rupe.
Strniša Frančiška iz Kokrice.
Strniša Viktorija iz Ljubljane.
Šumi Josipina iz Kranja.
Tomc Marija iz Žirov.
Zupančič Ana iz Pulja.
Neizprašani:
(lerne Marija iz Kranja.
Šnidar Terezija iz Trbovelj (Štajersko).
Bidovec Marija iz Kranja. Engelman Albina iz Kranja. Fock Ana iz Kranja.
Hafner Marija iz Kranja. Kreuzberger Elza iz Kranja. Macher Ana iz Kranja.
Pajer Pavla iz Kranja.
Pečnik Ivana iz Kranja.
Podrekar Angela iz Kranja. Polak Vida iz Kranja. Podpeskar Mihela iz Tržiča. Soklič Ivana iz Kranja. Suhadolnik Ana iz Kranja. Šimnic Ana iz Kranja.
Verbič Antonija iz Šenčurja.
V	ročnih dolih so se posebno odlikovale:
Eržen Ivana iz Kranja. Jesche Elizabeta iz Naklega. Pajer Frančiška iz Kranja.
Engelman Albina iz Kranja. Fock Ana iz Kranja.
Hafner Marija iz Kranja.
1.	oddelek.
Pogačar Frančiška iz Olšcvka. Strniša Viktorija iz Ljubljane.
2.	oddelek.
Kreuzberger Elza iz Kranja. Pečnik Ivana iz Kranja. Podrekar Angela iz Kranja.
Strniša Frančiška iz Kokrice. Zupančič Ana iz Pulja.
Soklič Ivana iz Kranja. Verbič Antonija iz Šenčurja.
.
’