Plavajo mi barčice.. .
,,Jesen je bila takrat: šume so porumenele, drobne ptičke iz lesov črez vodfce odletele.
Šle so ptičke drobne, šle, a za njimi je šel sinko; ptičke nesla je perot, z barko je odjadral Vinko.
Ptičke so se vrnile,
ko je polje cvet pogrnil ;
ali kje je sinko moj,
da se še sedaj ni vrnil ?
Kteri bistri kapitan sinka mi domov pripelje? k Bogu bom molila zanj, da izpolni mu vse želje.
A njegovi barčici,
bogme, posrebrim krmilo,
bela jadra z jamborov
mu povezem z mehko svilo. . ."
Plavajo mi barčice čez vodico, pa rumena vsaka nosi jadrca, v svilo vezena — nobena.
Karel Širok.
—   .—.   —^                             ¦