Konec avgusta iz Grosupljega v Ljubljano s terminsko Urbano ceneje na liniji 3G stran 5 Grosupeljski ^ odmevr GLasILo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVII - julij / 7 - 2011 O kom/čem pišemo Plezalna sekcija Planinskega društva Grosuplje uspešno izvedla tekmo državnega prvenstva v športnem plezanju I Kdor domovino čuti v srcu Slavnostna seja in proslava občinskega praznika, 20-letnice osamosvojitve Slovenije in dneva državnosti, 21. 6. 2011, v Kulturnem domu Grosuplje - povzetki iz nagovorov župana dr. Petra Verliča in Janeza Janše in obrazložitve ob podelitvi priznanj in nagrade občine Grosuplje. Slavnostne seje so se poleg številnih občanov in občank občine Grosuplje udeležili Janez Janša - poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, gostitelj župan in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije dr. Peter Verlič, dobitniki nagrade in priznanj občine Grosuplje, podžupan Dušan Hočevar, podžupan Iztok Vrhovec, dr. Peter Gašperšič - državni sekretar na Ministrstvu okolje in prostor, Dušan Strnad - župan občine Ivančna Gorica, Ivan Jordan - župan občine Škofljica, Jože Levstek - župan občine Ribnica ter svetnice in svetniki občine Grosuplje. Uvodoma je vse zbrane v dvorani nagovoril župan občine Grosuplje, dr. Peter Verlič ter osebno pozdravil vse navzoče, še posebej pa cenjene goste. Jože Miklič Nadaljevanje na strani 12 Dobitniki priznanj in nagrade občine Grosuplje: (od leve) Tamara Dizdarevič, Darja Zorec za Ženski pevski zbor Magdalena, Janez Pezdirc za PGD Šmarje-Sap in dr. Edo Škulj. Ujgodna poniidba: ^ köleigvihlnÄ^J staret^^fnlR^^ob! ■ Delovni cas za stranke od ponedeljka do petkj ^do.9. ure in od do TB. ure, oh sobotah od 8, do 12. ure. «¡¿I MU»« , Zi/esti ohiskov/nid VINSKE jcLFnrRoir na Oi/rifti^i 2 v Srosiiptjem m vahi (tu-VELIKO PRODAJNO AKCIJO VINASAUVICNON . IN LAŠKI RiZUriC 9771580091009 s sre^/zT-zemA/i/m/) zacim/mmj) /n Ao/Y//Zf2iml z/^m) 3 % Iz Pekarne Grosuplje, mercatorjeve domače pekarne, diši po poletju V Pekarni Grosuplje, Merciitorjevi domaii pckimi. Poldni kruh pripravljamo i?, pštričnc beli; in kordinc mokt. HlciifkLi ijučilno an>mo diijcia bazilika in cirigiinci, sočrtfj srctlicn v har^^i pa ccla in svcia koniina n-na, ki so njLfova prava poscHiiosr. Ljubitelji laliklli obtokov iiiijLc v I'ulclliciii kculiu pravc^;;! iii ivfstejja iavivnSka. I^HLija vara veliko moinosii. dii se rairajaie in okrepčace likmri. iiuradi njegovega biigattga In polnega ukusa ia kulinarične užitke v še rak razlitih tekočin, tako za ponesrečence kot za reševalce. Po prihodu Gasilske brigade Ljubljana in reševalcev pa so s skupnim pristopom kar najhitreje rešili in oskrbeli vse ponesrečence. V veliko zadovoljstvo jim je potrditev njihovega strokovnega delovanja v gasilstvu - priznanje Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zdravstvenega doma Ljubljana, Splošne nujne medicinske pomoči, Gasilske brigade Ljubljana in Občine Grosuplje, v katerih so se jim zahvalili za njihovo strokovno delo in profesionalni pristop. Največje priznanje pa so prejeli 22. 1. 2011 v Litiji, kjer so v imenu vseh slovenskih gasilcev prejeli priznanje za častnega Slovenca leta po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika, za kar so bili izbrani vsi slovenski gasilci. V letošnjem letu pa praznujejo že 130 let svojega obstoja, kar so slavnostno obeležili 25. junija letos. Nagrada občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje je prejel dr. Edo Škulj. Predlagatelji: - Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Grosuplje, - Univerza za tretje življenjsko obdobje, - Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje Dr. Edo Škulj, teolog, muzikolog, cerkveno-glasbeni praktik, organolog, pedagog in častni kanonik stolnega kapitlja, se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah 23. maja 1941, torej pred 70 leti. Leta 1947 se je s starši izselil v Argentino in tam končal osnovno, srednjo šolo in semenišče. Študij je nadaljeval v Rimu na Papeškem inštitutu za glasbo in ga sklenil - summa cum laude - leta 1972 z doktoratom iz cerkvene glasbe, hkrati pa je teološki študij nadgradil na Papeški lateranski univerzi z magistrskim delom o krstu. Po študiju je bil poslan v Frankfurt v izseljensko župnijo, po vrnitvi v Ljubljano pa je leta 1975 postal stolni vikar ter organist s skrbjo za ljudsko petje v ljubljanski stolnici. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je bil tajnik in koordinator za znanstveno-raziskovalno dejavnost in urednik fakultetnih izdaj, leta 1998 pa je postal znanstveni svetnik. Od leta 1975 predava zgodovino glasbe in organografijo na Orglarski šoli, od leta 1993 paleografijo in orglarstvo na Akademiji za glasbo, od leta 1997 pa je predstojnik katedre za zgodovino glasbe na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete v Mariboru, od leta 1998 kot izredni profesor. Med službovanjem v Nemčiji je sestavil Bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika, glasbene revije, ki je izhajala v letih 1878 do 1945, po vrnitvi v Ljubljano je revijo leta 1976 oživil kot mesečnik za cerkveno glasbo in jo urejal celih 26 let. Osnovna strokovna tematika mu je orglarstvo in na to temo je izdal več knjig, med njimi Orgle na Slovenskem, Orgle v ljubljanski nadškofiji, v zadnjem času pa obravnava posamezne orglarske delavnice. Napisal je tudi učbenik Orglarstvo. Druga njegova tema je Jakob Gallus. Za zbirko Monumenta artis musicae Sloveniae je prevzel transkripcijo Gallusovih skladb, ki so izšle v 20 zvezkih. Letos je izšla še dvojna zgoščenka dveh Gallusovih maš z njegovim bogatim spremnim besedilom. V svojih razpravah je predstavil sploh vse slovenske pesmarice od začetkov do danes. Opazen je kot urednik simpozijev, ki jih organizirata Slovenska teološka akademija v Rimu in Inštitut za zgodovino Cerkve v Ljubljani, in so posvečene škofom in teologom. Dr. Škulj se običajno loti obravnavanega v odnosu do glasbe. Uredil je zajetna zbornika Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu ter Letopis slovenskega glasbenega življenja v Argentini. Dr. Škulj je avtor mnogih bibliografij revij in osebnih bibliografij glasbenikov, znanje jezikov pa mu pomaga pri prevajanju. Z biografskimi zapisi in ocenami njegovih del je pod njegovim imenom v bibliografski bazi Cobiss že več kot tisoč del. Med njimi je vsaj 170 publikacij, katerih avtor, sodelavec ali urednik je bil. Kot izstopajočega strokovnjaka so ga vabili k sodelovanju v periodičnih publikacijah, leksikonih in zbornikih doma in v tujini. S plenarnimi predavanji je sodeloval na več kot 50 mednarodnih simpozijih. Zapise o glasbeniku Edu Škulju in njegovem pomenu zasledimo v Enciklopediji Slovenije, Leksikonu jugoslovanske muzike ter v novejših leksikonih kar po vrsti. Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Pevska zveza Slovenije sta mu v letu 1991 podelili Gallusovo plaketo, prejel pa je tudi Mantuanijevo priznanje 'za redakcijo zbranih del Jacobusa Gallusa. Po upokojitvi v letu 2005 je prevzel župnijo Škocjan. Kot naslednik župnika Janeza Jereba je izdal Jerebovo kroniko župnije Škocijan pri Turjaku, iz nje pa v samostojnih publikacijah še tematske sklope z naslovi Odmevi prve svetovne vojne v župniji Škocjan pri Turjaku, Kako sem zidal škocjansko cerkev ter Kako sem vodil škocjansko godbo. Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva je poskrbel, da je bila škocjanska cerkev razglašena za kulturni spomenik. Tedaj so obnovili staro desno kapelo, v kateri je bil leta 1508 krščen Primož Trubar. V jubilejnem letu je organiziral ekumensko bogoslužje in koncert protestantskih napevov. Kulturno društvo v Škocjanu je izdalo zbornik Kraji in ljudje v Trubarjevi fari, v katerem ima župnik Škulj kar 6 prispevkov. Konec lanskega leta je izdal fotomonografijo vseh dvanajstih cerkva, ki so bile nekdaj znotraj njenih meja, pod naslovom Tri četrt tisočletja pražupnije Škocjan pri Turjaku. Najnovejša njegova domoznanska publikacija je Svetopisemski križev pot na Železnici. Kot ploden avtor je svojo aktivnost nadgradil kot založnik svojih publikacij in tako se župnija Škocjan pojavlja še na založniškem polju. Članke objavlja tudi v Zbornikih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Dr. Edo Škulj v sebi povezuje duhovnika, glasbenika in znanstvenika. Po upokojitvi je šel za župnika na podeželje v Škocjan predvsem zato, da bi sebi dokazal, da je njegov osnovni poklic biti duhovnik in tu je dosedanjemu razdajanju dodal še bogato domoznansko žetev, ki se ji pozna, da avtor živi in diha s svojimi kraji, z ljudmi in župnijo. Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje pa je v svojem predlogu zapisala, da se njihova ustanova povezuje znotraj občine v različne dejavnosti, od katerih vsaka posebej zaznava pomembnost izjemne osebnosti v župniji Škocjan. Posebej izstopajoče je sodelovanje restavratorske skupine pri obnovi cerkve na Železnici, kateri je dr. Škulj v tem času posvetil mnogo časa, študija, organizacije in sedaj tudi povsem novo publikacijo o tej podružnični cerkvi. Pogosto peljemo v Škocjan tudi druge institucije, kjer skupaj z njimi odkrivajo bogastva, ki jim jih predstavlja dr. Edo Škulj. Zato si dr. Edo Škulj za prezentacijo župnije in okolja nedvomno zasluži najvišje občinsko priznanje. Turistično in okoljsko društvo Grosuplje pa je za dr. Eda Škulja dodalo, da z njim sodeluje na turističnem področju v občini. Dr. Škulj je vedno pripravljen predstaviti kraj, župnijo ter njeno vpetost v tokove širšega sobivanja. Precej njegovih zaslug je prepletenih v tukajšnjem žitju, da imajo v krajih župnije turistom kaj povedati in pokazati. Turistom in radovednim obiskovalcem njegova govorjena beseda pušča neizbrisen vtis. Posebej pa še pisana beseda, saj je dr. Škulj avtor monografij o teh krajih, ki so priča bogate preteklosti in sedanjosti za prihodnost. julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi praznovanja Prireditev ob 20. obletnici države Slovenije ter zaključek šolskega leta na Polici V ponedeljek, 20. junija 2011, smo se poliški vaščani zbrali na šolskem igrišču, da bi se skupaj veselili zaključka šolskega leta naših otrok ter 20. rojstnega dne naše države Slovenije. Prireditve so se udeležili tudi podžupan občine Grosuplje g. Iztok Vrhovec, predsednik KS Polica g. Gregor Steklačič, ga. ravnateljica Irena Kogovšek ter g. župnik Slavko Judež. Praznovanje je vedno nekaj lepega, tokrat pa je bilo lepo predvsem to, da so se med seboj združili vsi nosilci poliške kulturne dejavnosti. Tako so prvič skupaj nastopili učenci šole Polica, člani Kulturnega društva Polica ter vokalna skupina Stezice. Prireditev smo pričeli z zapeto slovensko himno. Po uvodni pesmici otroškega pevskega zbora pa nas je nagovoril g. Rudi Rome, ki je pred 20 leti aktivno sodeloval pri rojstvu naše države Slovenije. V svojem nagovoru je poudaril, da na žalost Slovenija 2011 ni to, za kar smo si leta 1991 prizadevali. Doživljamo ne samo gospodarsko krizo, ki je realnost celotne zahodne družbe, ampak globoko socialno, moralno in nacionalno krizo naše slovenske družbe. Zakaj smo si kot narod tako dolgo želeli samostojnosti, zdaj pa je ne znamo ceniti in živeti? Zakaj nam svoboda ni priložnost, da izbiramo dobro, ampak nam je izgovor, da delamo, kar hočemo, in s tem žal počasi razkrajamo temelje naše družbe in človečnosti? Zakaj skoraj 3/4 Slovencev čuti manjšo pripadnost Sloveniji kot pred 20 leti in to kljub temu, da sta blagostanje in standard danes veliko večja? Toda kljub krizi, v kateri smo se znašli, moramo biti ponosni na svojo državo in predvsem s svojim osebnim odnosom ter strpnimi dialogi lahko gradimo boljši jutri. Ne smemo dopustiti, da vrednote, ki so bile temelj naše družbe že toliko desetletij, povozi današnja miselnost sveta, ki je sebično usmerjena sama vase! Zato je bil stavek: »Skupaj lahko Sloveniji vrnemo nasmeh!« zelo vzpodbujajoč, predvsem za naše otroke, ki so nam s svojim pevskim, igralnim in gibalnim nastopom pričarali nasmešek na lica in smo lahko upravičeno ponosni, da so skupaj z učitelji, kljub veliki prostorski stiski v šoli, pripravili tako dober nastop. Zatem so nastopili poliški ljudski pevci, vokalna skupina Stezice, mešani oktet Polica ter ansambel Intervali. S svojim izborom pesmi, ki so vse opevale lepoto naše Slovenije, so želeli poudariti, da je prav pesem tista, ki ohranja narodno zavest in pripadnost. Za konec nas je nagovoril še g. Gregor Steklačič, ki je predvsem izrazil veliko željo in upanje, da bi na Polici končno stekla dela za gradnjo nove šole. To je velika želja tudi nas staršev in otrok! Nenazadnje pa je dejstvo, da smo vsaj za trenutek kot vaščani stopili skupaj, zelo spodbudno, zato smo se še malo zadržali na pogostitvi in družabnem srečanju po prireditvi. Petra Berčan V Grosupljem ob praznovanju 20. obletnice osamosvojitve tradicionalni koncert: Večer pod lipo in kresovanje Na sam predpraznični večer, 24. junija, ko se je vse pripravljalo k praznovanju našega skupnega praznika, 20. obletnice osamosvojitve Slovenije, se je tudi v Grosupljem zgodil en lep večer. V organizaciji Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje smo lahko ponovno stopili na pot zgodovine naše domovine z obujanjem spominov na čase in vse tiste sinove naroda, ki so nam priborili osamosvojitev dežele. „Kdor rad poje, zlo ne misli," je rek, ki ga ob različnih priložnostih, ko se zberejo pevci, pogosto slišimo in ki prav gotovo potrjuje resničnost izrečenih besed. Tako se je uresničil tudi ta predpraznični večer: ob prazniku Slovenije mislimo vsi dobro, bodimo kot pesem! Kulturni mozaik so ustvarjale množice zborov, pevcev v takšnih in drugačnih sestavah, ki mislijo dobro in prepevajo sebi v veselje in množicam poslušalcev v dobro voljo v občini Grosuplje. Tako je Kolodvorska ulica postala pravo praznično kulturno prizorišče. Grosupeljčanom v pozdrav in slavljenki v slavo, so vsi sodelujoči zbori ubrano zapeli Zdravljico, da se je pesem razlegala po ulicah Grosupljega. Kdor ima srce, je imel kaj slišati, tako prijetno je bil stkan kulturni program, ki sta ga povezovala Vera Šparovec in Darko Kavšek. Moški pevski zbor Grosuplje, Ženski pevski zbor Biser, Moški pevski zbor Korona, Vokalna skupina Juvenis iz Žalne, Ljudski pevci Polica, Magdalene, Mešani pevski zbor sv. Mihaela Grosuplje, Mešani oktet Polica, Mešani pevski zbor Samorastnik iz Žalne, Moški pevski zbor Šentjurski oktet, Kvartet Sever iz Škocjana - so bili zbori, ki so s svojim repertoarjem prispevali k vzdušju in oblikovanju bogatega kulturnega programa. Ob poslušanju iskreno lahko zapišem, da ni treba velikih besed, s katerimi bi opisovali zgodovino in lepote Slovenije, zapete pesmi naših sokrajanov, združenih v pevske zbore, so nam vse to pričarale na posebno doživet način! In ko je ves dan turobno deževalo, so se ob 19. uri, ko se je prireditev začela, težki oblaki umaknili in se je zvedrilo. Kot bi se oblaki umaknili pesmim in globokim besedam, ki so bile namenjene vsem, ki smo želeli skupaj, sosed s sosedom, prijatelj s prijateljem, praznovati ta predpraznični večer. Potem smo se skupaj podali na novo prizorišče, na Koščakov hrib. Tam je bilo namreč že vse pripravljeno za veliko svečo, prazniku 20. obletnice osamosvojitve v čast, ali z drugimi besedami KRES, ki naj bi ga prižgali na predvečer Janeza Krstnika, kot so to počeli Slovenci že v davni zgodovini. To tradicijo smo skupaj hoteli obuditi in nadaljevati. "Bog blagoslovi Slovenijo!" nas je pozdravil napis na slavoloku nad potjo, ki je vodila do kresa. Pevci so nadaljevali s kulturnim programom, da se je pesem spet razlegala s Koščakovega hriba; Bogvedi, če je predramila tudi tiste Grosupeljčane, ki so na ta predpraznični večer ostali doma! Mladi glasbeniki Gross upi Glasbene šole Grosuplje so navdušili s svojim izbranim repertoarjem. S koroškimi plesi ob spremljavi treh mladih glasbenih ustvarjalcev - harmonikarjev in klarinetista, Janeza, Jake in Davida, pa se je po enem letu delovanja predstavila tudi Folklorna skupina sv. Mihaela. Ko je odbila ura v zvoniku deveto zvečer, smo prisluhnili posebno čutni melodiji - v zvonikih vseh sosednjih cerkva so se oglasili zvonovi in pozvanjali 20. obletnici osamosvojitve Slovenije v čast in slavo. Skupnemu praznovanju se je pridružil tudi župan občine dr. Peter Verlič, ki je med drugim, preden je prižgal kres, dejal, da ta kres na Koščakovem hribu izpričuje, da je tudi v naših srcih sreča, da lahko po 20 letih skupaj praznujemo. Tudi pred 20 leti je bil tako velik, slovesen dan, ko smo slišali zgodovinske besede: „Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan!" Želja po samostojnosti, je poudaril, se ni začela za nas zgodovinskega junija 1991, julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi temveč mnogo prej. Sprehodil se je skozi zgodovinska dejstva, ki so nas pripeljala v samostojnost. Ni pa pozabil na žrtve, ki jih je terjala samostojnost države. „To je bila prava vojna, čeprav je bila kratka. Ljudje so zgubili svoja življenja zato, da mi danes lahko srečno praznujemo!" je bilo njegovo sporočilo vsem, da bi se spomnili tudi žrtev, ki jih je terjala osamosvojitvena vojna. Kljub težkim časom, nam je položil v ta predpraznični večer, moramo imeti vero v prihodnost, in zaključil svoj sporočilni nagovor z besedami: „Iskrene čestitke ob prazniku! Srečno!" praznovanja Druženje se je nadaljevalo v pozni večer ob prigrizku, ki ga je prispevala Pekarna Grosuplje, pecivo pa je pripravilo nekaj članic Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje. In naj na koncu približno ponovim besede povezovalke, da tako prijetnega kulturnega programa prav gotovo ne bi bilo brez predanega predsednika društva, mag. Marjana Adamiča. Kjer kultura in ljubezen stopata z roko v roki, se zgodi prekrasen predprazničen večer. Alenka Adamič Zaključek šole v Osnovni šoli Brinje Grosuplje V petek, 24. junija 2011, so učenci Osnovne Šole Brinje Grosuplje ob zaključku šolskega leta pripravili prireditev, v kateri so proslavili tudi 20. obletnico samostojnosti Republike Slovenije. Prireditve sta se udeležila župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar Na prireditvi je učence uvodoma lepo pozdravil župan dr. Peter Verlič. V svojem nagovoru je opisal razvoj Republike Slovenije, pri čemer je kot pomembna dogodka izpostavil predvsem osamosvojitev Slovenije in vstop naše države v Evropsko Unijo in se spomnil tudi na občinski praznik. Ob tej priložnosti je bil za mlade prevzet nov Skate park Grosuplje, ki bo nedvomno mladim polepšal in popestril počitnice. Na koncu je učencem zaželel prijetne počitnice, ki so si jih z lepimi ocenami v šoli zagotovo zaslužili. Dejal pa je, da so ocene v šoli pomembne, saj bodo v prihodnje prav oni tisti, ki bodo odločali o nadaljnjih uspehih naše države in občine. Prireditev so nadaljevali z obujanjem najpomembnejših dogodkov iz časov osamosvajanja Slovenije. Niso pa pozabili niti na dogodke, ki so našo državo prizadeli, kot so naravne nesreče in prometne nesreče. Prav ob teh dogodkih pa se je pokazalo, da Slovenci še vedno znamo stopiti skupaj. Uvodni program se je zaključil z voščilom Sloveniji za 20. rojstni dan. Preden pa so učenci nadaljevali z bolj sproščenim programom »Brinje ima talent,« so se nam z zanimivo igrico predstavili tudi učenci Podružnične osnovne šole s prilagojenim programom. Vir: www.grosuplje.si, Jana Roštan Sekcija Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Ljubljana okolica je ustanovljena V sredo, 22. junija 2011, je v Družbenem domu Grosuplje bila ustanovljena sekcija Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Ljubljane okolice, ki bo imela svoj sedež v Grosupljem. Na začetku je vse prisotne pozdravil župan Grosupljega dr. Peter Velič, ki je bil vesel, da se je združenje odločilo organizirati sekcijo v naši občini. Pozdravom so se nato pridružili še člani Predsedstva VSO Slovenije, med njimi tajnik VSO mag. Drago Bitenc, Franc Breznik, Slavko Kmetič, Roman Končar in Alenka Žagar Slana. S programskimi usmeritvami je zbrane seznanil mag. Drago Bitenc. Nadalje je predstavil aktivnosti ob ustanavljanju pokrajinskih odborov in javnimi tribunami. Spregovoril pa je tudi o temeljnem razlogu ustanovitev Združenja VSO, ki pa se nanaša na resnično ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve. Alenka Žagar Slana je poudarila, da želijo v združenju obuditi resnični prikaz vseh vidikov ustanovitve lastne države. Vidik sindikalnega delovanja je v svojem nagovoru orisal Slavko Kmetič. Na zelo pomembno dejstvo je opozoril igralec Roman Končar, ki je poudaril, da se še vedno soočamo z blokado medijev o posameznih temah, zaradi česar je širjenje resnice še toliko bolj pomembno. Po besedah Franca Breznika so iz osamosvojitvenega obdobja pomembna tri dejstva - v vojno smo šli brez zaveznikov, niti koščka zemlje nismo izgubili, po vojni pa se tudi nismo maščevali nasprotnikom. Za predsednika je bil izvoljen Branko Cvelbar, ki je poudaril, da članstvo kljub medijski blokadi iz dneva v dan raste. Zato tudi ustanavljajo lokalne sekcije, da bi organizacijo približali članstvu. V predsedstvo sekcije VSO Ljubljane okolice so bili izvoljeni Bojan Hočevar, Anton Tomažič, Dominik Grmek, mag. Božo Predalič, Aleksander Lavrih, Igor Podbrežnik, Metod Humar, Mihael Petrovič, Lea Oražem, Boštjan Otoničar, Ive Stanič, Matej Tonin, Franci Žnidaršič in Andrej Koželj. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve je prostor za ljudi vseh političnih, verskih, ideoloških in nazorskih prepričanj, ki so bodisi sodelovali na različnih področjih pri osamosvajanju Slovenije ali jim vrednote slovenske osamosvojitve predstavljajo temeljni vrednostni okvir svojega delovanja. Poleg temeljnih človeških vrednot posebej poudarjamo varstvo človekovih pravic in svoboščin, narodove pravice do samoodločbe, domoljubje, slovenski jezik in kulturo, svobodomiselnost in solidarnost. Temeljne točke programa so: 1. aktivno uveljavljati in promovirati vrednote in ideale slovenske osamosvojitve, svobodno in neodvisno demokratično državo Slovenijo ter izročila časa izpred dvajsetih let, ko je bil slovenski narod nerazdeljen in prvič v svoji zgodovini politično res združen. Ta programska naloga je še zlasti pomembna v letu 2011, ko praznujemo dvajset let od razglasitve samostojnosti in suverenosti slovenske države in zmage v vojni za Slovenijo; 2. zavzemati se za vzgojno-izobraževalne vsebine, ki bodo v celotnem procesu vzgoje in izobraževanja tem vrednotam in idealom ter zgodovinskim dogodkom naše novejše zgodovine dale primerno mesto na osnovi pristnega zgodovinskega spomina; 3. sodelovati s sorodnimi organizacijami in društvi, še zlasti s Slovenci v zamejstvu in po svetu; 4. aktivno sodelovati pri nastanku in pub-liciranju prispevkov ter raziskav o novejši zgodovini slovenskega naroda, posebej v obdobju osamosvajanja in demokratizacije; 5. spodbujati javno izražanje slovenske pripadnosti, izkazovanje slovenskih simbolov, zastave, grba, himne ter slovenske besede in kulture; 6. dajati pobude za spominsko obeleževanje dogodkov, ki so ključno prispevali k slovenski osamosvojitvi, organizirati tematske večere, pogovore in tribune s to vsebino; 7. seznanjati javnost s stališči združenja do vseh političnih, znanstvenih in drugih stališč in pogledov, ki se nanašajo na slovensko osamosvojitev in razvoj slovenske države; 8. organizirati in spodbujati nastanek pokrajinskih, občinskih in področnih združenj za vrednote slovenske osamosvojitve in povečevati število članic in članov združenja; 9. obveščati slovensko javnost o stališčih združenja in zagotavljati obveščenost članic in članov združenja preko spletne strani ter z drugimi oblikami medijske prisotnosti in dejavnosti združenja; 10. uveljaviti obliko podeljevanja priznanj tistim članicam in članom ter posameznikom, ki so s svojim delom bistveno pripomogli k uveljavitvi samostojne in neodvisne slovenske države ter k suverenosti slovenskega naroda. Programska izhodišča so bila sprejeta 23. 12. 2010 na ustanovnem zboru Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v Ljubljani. Jože Miklič 130 gasilstva v Šmarju-Sapu Zbornik 130 let PGD Šmarje - Sap V prejšnjih dveh številkah Grosupeljskih odmevov smo objavili poleg vabila na proslavo 130 letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje - Sap tudi nekaj iz zgodovine njihovega delovanja, katerega pa so šmarski gasilci z besedo in sliko zapisali v zbornik, ki so ga natisnili tik pred začetkom praznovanja tega visokega ju-bileja. V njem so se poleg dokaj hitrega sprehoda skozi starejšo zgodovino ter opisa njihovega materialnega poslovanja v glavnem bolj podrobno ustavili v obdobju zadnjih 10 let. V tem času so veliko časa posvetili izobraževanju, vajam, delu z mladimi in starejšimi člani, s članicami, pa tudi druženju in različnim oblikam sproščenega delovanja med člani. Veliko so postorili tudi na nabavi zaščitne opremi, letos pa jim je s pomočjo Občine Grosuplje in Gasilske zveze ter številnih donatorjev uspelo nabaviti sodobno vozilo GVC 16/25. Posebno mesto v zborniku so namenili intervencijam, med katerimi najbolj izstopa lanskoletno verižno trčenje na avtocesti pri priključku Grosuplje, kamor so šmarski gasilci prišli prvi in zavzeto ter strokovno sodelovali v tej zelo zahtevni in naporni reševalni akciji. Svečana seja V petek, 17. junija 2011, so v avli Podružnične šole Šmarje - Sap pripravili svečano sejo. Povezovalka programa Urška Dolinar predstavila pestro zgodovino PGD Šmarje - Sap. Na seji so obudili lepe spomine, gostje pa so izrekli številne pohvale in zahvale. Po pozdravnem nagovoru predsednika PGD Šmarje-Sap Janeza Pezdirca so zbrane nagovorili tudi predsednik Krajevne skupnosti Šmarje-Sap Janez Tomažin, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič. V kulturnem programu je nastopil z razigrano harmoniko mladi Žiga Bogovič, popestril pa jo je tudi Mladinski pevski zbor Mlada srca. Seja so zaključili s podelitvijo priznanj GZ Grosuplje. Sledilo je prijetno druženje ob prigrizku. 19. junija so imeli dan odprtih vrat, kjer so si lahko domačini in okoličani lahko od blizu ogledali opremo in razstavo starega in novega orodja ter fotografij. julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi praznovanja Velika gasilska vaja V petek, 24. junija, so pri Družbenem domu nato izvedli veliko gasilsko vajo, v kateri je sodelovala večina operativnih gasilcev. V vaji pa so uporabili tudi vse razpoložljivo orodje iz različnih zgodovinskih obdobij - od ročne cigavnce, do motorne brizgalne, ki so jih gasilci uporabljali še pred 2. svetovno vojno, pa tudi najsodobnejšo opremo, s katero so se »lotili« gašenja samega Družbenega doma. Osrednja proslava V soboto, 25. junija, pa so osrednjo slovesnost začeli z veliko parado na Velikem Vrhu pri Šmarju - Sapu. Poveljnik PGD Šmarje-Sap Cene Habič je zaprosil za dovoljenje za začetek parade. Mimohod je povorka nato naredila pred slavnostno tribuno pred Družbenim domom, na kateri so bili poslanec Državnega zbora RS in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič s svojo ženo, namestnik generalnega direktorja RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel, podžupan občine Grosuplje Dušan Hočevar, namestnika poveljnika Gasilske zveze (GZ) Slovenije Jože Berlec, predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec, tajnik GZ Grosuplje Božo Knez, podpredsednica GZ Grosuplje in predsednica komisije za delo s članicami Majda Kastelic, predsednik KS Šmarje-Sap Janez Tomažin, šmarski župnik dr.dr. Bojan Korošak, direktor podjetja Pušnik (izdelovalec nadgradnje gasilskega vozila GVC 16/25) Marjan Pušnik in vodja Podružnične osnovne šole Renata Križman. Predstavitev gostov in nekaj o starejši zgodovini gasilstva na Slovenskem ter začetkih 'požarne brambe' v Šmarju pa je opravil Janez Dolinar. Na prireditvenem prostoru na igrišču pred šmarsko šolo pa so nato nadaljevali s slovesnostjo. Poveljnik GZ Grosuplje in predsednik PGD Šmarje-Sap Janez Pezdirc je v pozdravnem nagovoru poleg naštetih gostov pozdravil vse gasilce iz društev v GZ Grosuplje in prijateljskih gasilskih društev (Lipoglav, Škofljica, Predoslje, Radovljica in Nova Gorica) ter vse donatorje in sponzorje. Med drugim je izpostavil dejstvo, da se je v 130 letih zamenjalo marsikaj, a so gasilci obstali, ker so ljudje v gasilstvu vedno našli potrebo po pomoči v nesrečah bližnjemu. Poleg tega pa so se v gasilskih domovih odvijale tudi druge dejavnosti (kultura in skrb za kulturno dediščino, druženje, urejanje krajev in drugo). Zato spoštujejo zgodovino tudi na ta način, da ob sprotnih prilagajanjih potrebam sodobnega časa skrbijo za ohranjanje tradicije. Operativna enota več kot 30 gasilcev s sodobno opremo pa je usposobljena za intervencije v vseh zahtevnejših nesrečah. Ponosni so na zaslužena priznanja, ki so jih prejeli v zadnjih letih, o katerih smo bralce Grosupeljskih odmevov sproti obveščali. V nagovoru se je zahvalil tudi Občini Grosuplje in vsem donatorjem in sponzorjem s prepričanjem, da so z novim vozilom GVC 16/25 pridobili osnovo za večjo varnost ne samo člani društva, temveč tudi kraj in občina. > ' prapori sOsvesnostfi Na začetku prapor > Predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec je ob čestitkah izpostavil dobroto gasilcev in dolgo tradicijo. Šmarčani so prvi v naših krajih pristopili dejavno k organizirani »dobroti« in jo ohranili ter dograjevali vse do danes. V imenu okoli 1400 gasilskih društev v Sloveniji je spregovoril podpoveljnik GZ Slovenije Jože Berlec. Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je poudaril, da praznovanje sovpada z rojstnim dnem naše države Slovenije, 20. obletnico osamosvojitve in občinskim praznikom. Kot zanimivost je izpostavil, da so prvi šmarski gasilci svoja prva pravila ob ustanovitvi zapisali v slovenščini, kar za tiste čase ni bilo tako samoumevno. Se pa zdi, da so že takrat z uporabo slovenskega jezika v času germanizacije bili nekateri prepričani, da bo društvo nekoč praznovalo visoko obletnico v svoji domovini. Danes društvo deluje kot družina, zato je vsak posameznik močno vpet s svojim znanjem in izkušnjami v kompleksno delo društva, kar je zelo pomembno za rast in napredek. Občina pa se bo tudi v bodoče trudila, da bo skrbela za opremljenost gasilcev, kar bi se morala močneje zavedati tudi država, še posebej za društva, kot je Šmarje - Sap, ki ima v svojem požarnem rajonu tudi obveznost interveniranja na avtocesti. S simbolično predajo ključev je sledil uradni prevzem gasilskega vozila GVC 16/25, ki ga I^Namestnik gengfiainega direktorja RS za l^žaščito in reieVinilB-rankoiDervodel izroča l^rlznanje predsedniku PGD imarje - Sap ifiJanezu Pezlircuiltriv- |l m julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi praznovanja ® >> ; ■ jiiaiS^' , (d '£f l-i Gasilci so med uro in pol dool^o^'oslavo lahko sedeli v senci pod veliikim šotorom. , ; je šofer nato na kratko preizkusil samo z vžigom motorja, župnik dr.dr. Korošak pa je opravil s krajšim nagovorom blagoslov vozila. Nato so podelili še nekaj priznanj Gasilske zveze Slovenije najzaslužnejšim članom društva, vsi gostje, društva in sponzorji pa so prejeli spominsko zahvalo za udeležbo. V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Šmarje - Sap, Godba Dobrepolje, mažoretke iz Radeč, mladi gasilki z recitacijami in mlajši gasilci z gasilskim skečem. Program sta povezovala Metka Zoran in Rok Pleterski. 13. tekmovanje za pokal Tabor Prostovoljno gasilsko društvo Ponova vas je v soboto, 2. julija 2on, organiziralo tradicionalno taktično vajo z uporabo motorne brizgalne. Tekmovanja se je udeležilo 11 članskih ekip in ena ženska ekipa. Odvijalo se je na športnem igrišču pred Podružnično osnovno šolo v Št. Juriju, razglasitev rezultatov pa na prireditvenem prostoru ob gasilskem domu v Ponovi vasi, kjer so nato gasilci pripravili tudi vrtno veselico z ansamblom Pogum. Jože Miklič PGD Ponova vas je že 13. organiziralo taktično vajo z uporabo motorne brizgalne v zbijanju tarče, »rdečega petelina«, z vodnim curkom. Vaja je sestavljena iz osnovne tekmovalne vaje, ki jo običajno člani in članice A in B ekip izvajajo na vseh ostalih gasilskih tekmovanjih s to razliko, da se z dvema napadoma cilja z vodnim curkom na dve tarči. Čas se meri od povelja »1. in 2. v napad!« pa do takrat, ko pade zadnja tarča. Pri tej vaji mora gasilska desetina čim bolj pravilno sestaviti 4 sesalne cevi s sesalnim košem, ga povezati ter pripeti na motorno črpalko ter košaro potunkati v bazen. Nato je potrebno razviti 2 B cevi, priklopiti na trojak ter razviti še dva napada po 2 C cevi. Ko sta dva napadalca na ciljni črti s pripetim ročnikom, lahko šele ciljata na tarči, hkrati pa dasta znak, ki »potuje« do motorista, ki spusti vodo po ceveh. To pot je z najboljšim časom 38,38 sekund vajo opravila ekipa iz PGD Kriška vas, ki je pred leti že zmagala na tem tekmovanju in je odnesla tudi prehodni pokal Tabor. Ekipa 1 PGD Št. Jurij je kot druga nalogo opravila v 40,69 sekunde, ekipa 2 prav tako iz Št. Jurija pa v času 46,99 sekunde. Tekmovale so še ekipe Ponova vas, Sp. Slivnica, Radohova vas 1 in 2, Zdenska vas, Velika Loka, Polica in Šmarje -Sap. Sicer je bila ekipa Št. Jurij 1 zelo dobro pripravljena, a je z nepovezanim sesalnim vodom in neprivezane ventilne vrvi »zaslužila« kazen sodnikov, ki so jim dodali 3 kazenske sekunde dodatka. V kategoriji članic je tekmovala samo ena ekipa in je dosegla čas 57,43 sekund, kar je odličen rezultat. Na podelitvi pokalov in priznanj so bili poleg organizatorjev, domačega predsednika Jožeta Kocjana in poveljnika Antona Rebolja prisotni še poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc, predsednik GZ Andrej Bahovec in predsednica komisije za delo s članicami Majda Kastelic. Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v občini Grosuplje: Občina Grosuplje v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje in družbo za ravnanje z električno in elektronsko opremo ZEOS, organizirajo odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Grosuplje, ki bo v soboto, dne 24.9.2011. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu: Datum SKUPINA ZBIRNO MESTO NASELJA, KI ZAJEMAJO POSAMEZEN OKRAJ ČAS POSTANKA 24. 9. 2011 I. ŠMARJE SAP - Ljubljanska cesta nad predorom Mali in Veliki Vrh, Tlake, Gajniče, Tlake, Razdrto 8.00 - 8.30 24. 9. 2011 I. ŠMARJE SAP - na parkirišču pri gasilskem domu osrednji del naselje Šmarje - Sap, Huda Polica, Podgorica 8.45 - 9.15 24. 9. 2011 I. CIKAVA - pri podjetju Rofix Cikava, Sela, Paradišče, Hrastje, Zgornja Slivnica 9.30 - 10.00 24. 9. 2011 I. POLICA - pri gasilskem domu Polica, Blečji Vrh, Kužljevec, Troščine, M. Konec, Dolenja in Gorenja vas, Goričane, Peč, Zgornje Duplice, Dole pri Polici 10.15 - 10.45 24. 9. 2011 I. GROSUPLJE - pri strelišču Grosuplje, Perovo, Dobje, Mala in Velika Stara vas, Jerova vas, Spodnje Duplice 11.00 - 11.30 24. 9. 2011 I. GROSUPLJE - parkirišče pri sodišču središče Grosupljega, Brvace 11.45 - 12.00 24. 9. 2011 I. GROSUPLJE - Sončni dvori -pred mobilno kotlarno Sončni dvori, Brezje pri Grosupljem 12.15 - 12.45 24. 9. 2011 I. SPODNJA SLIVNICA - pred družbenim domom Spodnja Slivnica, Predole 13.00 - 13.30 24. 9. 2011 II. ŠKOCIJAN - pri šoli Velike in Male Lipljene, Rožnik, Železnica, Škocjan, del Medvedice 8.00 - 8.15 24. 9. 2011 II. MALA VAS - pred družbenim domom Mala vas, Ponova vas, Pece, Bičje, Podgorica, Št. Jurij, Vrbičje, Rogatec, Medvedica, Udje, Vino, Cerovo 8.30 -9.00 24. 9. 2011 II. VELIKA RAČNA - pred družbenim domom Mala in Velika Račna, Čušperk, Gaberje 9.30 - 10.00 24. 9. 2011 II. MALA ILOVA GORA - pred gasilskim domom Mala in Velika Ilova Gora 10.15 - 10.30 24. 9. 2011 II. VELIKO MLAČEVO - pri gasilskem domu Malo in Veliko Mlačevo, Zagradec, Lobček, Plešivica 11.00 - 11.30 24. 9. 2011 II. VELIKA LOKA - pri gasilskem domu Velika in Mala Loka, Luče 11.45 - 12.15 24. 9. 2011 II. VELIKA ŽALNA - pred trgovino Velika in Mala Žalna 12.30 - 12.45 24. 9. 2011 II. GROSUPLJE - pri gasilskem domu Grosuplje, Spodnje Blato, Gatina, Praproče 13.00 - 13.30 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali gospodinjski aparati: sesalniki, likalniki in drugi aparati, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,^), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke oz. varčne žarnice. Vso odpadno električno in elektronsko opremo je potrebno na dan odvoza do določene ure pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivajo, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali. Občina Grosuplje, Javno komunalno podjetje Grosuplje in ZEOS občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi julij / 7 - 2010 Informacije, pobude in vprašanja svetnikov ^ ter odgovori 5. seja, 1. junij 2011 - Jože Miklič Častni občan? Zdenka Cerar (LDS) je dala pobudo, da bi se dopolnil Odlok o priznanjih in nagradi občine Grosuplje, v katerega naj bi se umestilo tudi odlikovanje častnega občana, pa tudi o sestavi same komisije, ki naj bi o tem odločala. Župan: Glede častnega občana se strinja, da se prične postopek prek statutarno-pravne komisije, ki jo vodi ga. Zdenka Cerar. Je fontana »z izročilom« dokončana? Renato Bedene (RIG) je dal pripombo k nedokončani fontani: Kdaj naj bi bila dokončana ter naj se jo bolj predstavi občanom, da bi vedeli, kaj predstavlja. Se je pa dotaknil tudi problematike pokradenih bakrenih palic in razmišljal, kako jih nadomestiti s cenejšimi materiali, kar pa naj bi bilo sporno z avtorskega vidika. Predstavitev fontane pri bodočem Hoferju je bila objavljena na strani 60 že v lanski julijski številki Grosupeljskih odmevov skupaj s fotografijo makete. Članek je napisala naša stalna sodelavka Marija Samec pod naslovom Jiri Kočica v Mestni knjižnici Grosuplje, v katerem je navedla, da je ime fontani Izročilo in da je kipar pred grosupeljsko Mestno knjižnico v vosek »potapljal« dlani občanov, ki so jih nato odlili v bron. Več o sami gradnji, stroških in celo kraji bakrenih palic pa smo poročali pozneje. Župan je ponovil stališče, ki smo ga objavili že v pogovoru z njim v letošnji majski številki Grosupeljskih odmevov na strani 21. Vodja urada za cestno in komunalno infrastrukturo Stane Stopar je dodal, da fontana trenutno poizkusno obratuje in da skupni strošek kiparskega dela, izgradnje in instalacij znaša 150.000 €. Strošek obratovanja na leto pa še ni znan. Kako je z OPN-jem? Franc Štibernik (LDS) se je navezal na vprašanje Renata Bedeneta in dodal stališče, da bi bilo o umeščanju takih objektov v prostor prav tako vključiti razmišljanje občanov. Nadalje pa je v zvezi s poročilom upravne enote g. Štibernik zaprosil, da Občina pojasni, kako je s hitrostjo sprejemanja novega OPN-ja, saj birokrati z upravne enote ugotavljajo, da sprejemanje na Občini naj ne bi potekalo dovolj hitro. Hkrati je dal tudi pobudo o začetku postopka, da bi občani lahko začeli z vlaganjem novih pobud in predlogov. Župan: Občina in občinski svet sta res tista, ki pripravljata občinski prostorski načrt, vendar pa morajo biti za to pridobljena vsa soglasja ministrstev. O tem smo prav tako pisali v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov v pogovoru s podžupanom Dušanom Hočevarjem na strani 4 pod naslovom »Kako povečati občinski proračun?«. Če bodo razrešena vprašanja v zvezi z vodnim in kmetijskim soglasjem, računa, da bi se letos oktobra lahko OPN sprejemal na občinskem svetu. Poti v k.o. Sela Pavle Štrubelj (SLS): Ob gradnji avtoceste je prišlo do nekaj sprememb lastništev delov krajevnih poti (navedel je štiri parcelne številke), ki so zdaj last DARS-a. Meni, da gre za pomoto pri odmeri avtoceste. Župan: Na Občini poskušajo urediti stanje in ga bodo prenesli v javno dobro. Krožišče na Cikavi pri gostilni Fortuna Pavle Štrubelj (SLS) je dal pobudo o ureditvi krožišča pri gostilni Fortuna na Cikavi -posebno še zdaj, ko naj bi se promet skozi Cikavo povečal zaradi gradnje bližnjega bencinskega servisa. Župan: O tem krožišču se je vodstvo Občine že dogovorilo z DARS-om, da se v celoti uredi na njihove stroške. Hkrati se gradbiščni promet za bencinski servis ob avtocesti uredi tako, da se bo odvijal po avtocesti. Poleg tega se bo uredilo še začasno krožišče na stari cesti. Urejanje Adamičeve ceste skozi Grosuplje Mag. Božo Predalič (SDS) je spregovoril o preureditvi glavne ceste skozi mesto Grosuplje - Adamičevi cesti. Ker je bila nazadnje nekoliko preurejena pred približno 25 leti, je na mnogih mestih že močno poškodovana, pa tudi cestni elementi ne ustrezajo sodobni prometni ureditvi. V zadnjih letih je tudi prometno močno obremenjena s tovornjaki tako notranjega kot medkrajevnega prometa. Zato je nujno, da se nadaljuje z urejanjem križišč oziroma krožišč in vso ostalo potrebno prometno ureditvijo. Poleg tega pa naj se ob rekonstrukciji upošteva tudi vso modernizacijo gospodarske javne infrastrukture, ki poteka v njenem cestnem telesu s pločniki vred in vsemi ostalimi linijskimi objekti (cevovodi in kablovodi z javno razsvetljavo). Pri tem naj se upošteva tudi počitniški čas in poskuša del ceste neposredno ob šoli preurediti v času počitnic ali pa morda poiskati kakšen ustrezen obvoz. Župan: V načrtu na Adamičevi cesti sta dve krožišči: začasno krožišče Pod gozdom naj bi financiral DARS - začetek gradnje je predviden letos v jeseni, krožišče pred Občino s Taborsko cesto pa bo založila Občina Grosuplje, ki ga bodo nato »poračunali na direkciji za ceste pri predvideni nadaljnji obnovi Adamičeve ceste, ki naj bi potekala vse od trenutno obnovljene ceste pri Mercatorju oziroma sedanji fontani, pa skozi vse mesto Grosuplje do križišča z Gasilsko cesto na koncu Grosupljega na cesti proti Spodnjemu Blatu. Župan upa, da bo ta investicija umeščena že v letošnjem državnem rebalansu proračuna. So pa hkrati naročili novelacijo prometne študije, ki naj bi dala tudi odgovor, kako umestiti bodočo obvoznico ob Grosupljem. Kako je z grosupeljskim zdravstvom? Patricija Šašek (RIG) je v imenu svoje svetniške skupine želela odgovor od vodstva občine in zdravstvenega doma glede na povečano število prebivalstva v občini Grosuplje, kaj je bilo v zvezi s tem narejenega na osnovni zdravstveni oskrbi in kako bi bilo možno uvesti urgentno ambulanto. Na del odgovora o zdravstvu je odgovorila ga. Zdenka Cerar (LDS), ki je hkrati tudi predsednica sveta v zdravstvenem domu julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori in je pojasnila, da intenzivno potekajo pogovori o zdravstveni ambulanti v Šmarju - Sapu. Urgentna 24-urna pomoč pa je organizirana tudi za občino Grosuplje v Ivančni Gorici. Pobudo, da bi bila urgentna zdravstvena pomoč v Grosupljem, pa bo tudi ona prenesla direktorju grosupeljskega zdravstvenega doma g. Janezu Merviču. Župan: Predno se začne z uvajanjem novih služb v zdravstvenem domu, sta potrebna razširitev zgradbe zdravstvenega doma in parkirišča. Trenutno potekajo intenzivna pogajanja z lastniki zemljišč. Ko pa bodo te zadeve urejene, bo možno razmišljati tudi o uvedbi urgence. »Kaj dogaja« -na protipoplavni zaščiti? Marjan Trobec (DeSUS) je vprašal, kako je s protipoplavno zaščito, oziroma kaj se dogaja v zvezi s predvideno gradnjo zadrževalnika Veliki potok. Del odgovora na to vprašanje je povedala že Valentina Vehovec (DeSUS), ki je seznanjena z dogovori na ministrstvu za okolje in prostor. Župan dr. Peter Verlič se je pri tem zahvalil tudi za pomoč Vehovčevi, ki je poskrbela, da je do teh pogovorov na to vprašanje na ministrstvu že prišlo. Dejal je, da so se v zvezi s to problematiko na ministrstvu že nekajkrat sestali skupaj z ministrom in državnim sekretarjem. Pri tem je navedel tudi željo Pekarne Grosuplje, da želi širiti svojo dejavnost, a mora čakati na rešitve oziroma soglasja v zvezi z OPN-jem. O konkretni problematiki pa se je celo na ministrstvu seznanil na skupnem sestanku direktor Pekarne. Investicija protipoplavne zaščite bo znašala 3 mio € in naj bi jo v celoti pokrila država. Terminski in operativni program dela občinskega sveta in nadzornega odbora Nevenka Zaviršek (SD) pogreša načrt dela občinskega sveta do konca leta 2011, v katerem naj bi bil tudi podroben načrt sej občinskega sveta, saj meni, da bi morala biti enkrat na mesec, ker meni, »da vsi to pogrešajo«. Prav tako meni, da naj bi nadzorni odbor sprejel letni program dela. Župan je odgovoril v skladu z 20. členom statuta, ki med drugim navaja, da »župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.« Kar pa se tiče nadzornega odbora, bo pobudo prenesel predsedniku nadzornega odbora. Cesta za Sončne dvore Miha Hočevar (SDS) je vprašal, kako je z obnovo ceste za Sončne dvore po stari trasi Kadunčeve ceste. Župan: Projektna dokumentacija je že naročena in naj bi šlo skupaj s pločniki vred že to jesen v realizacijo, ker bo cesta ostala v omrežju pod prometom tudi po izgradnji nadvoza in priključne nove ceste. Trenutna predvidena vrednost je med 120.000 do 140.000 €. Kako je z obnovo šole na Kopanju? Alojz Kovšca (RIG) je v imenu krajanov KS Račna želel odgovor, kaj se dogaja v zvezi z obnovo šole na Kopanju. Župan je ponovil informacijo, ki je bila objavljena na spletnih straneh Občine in smo jo objavili tudi v junijskih Grosupeljskih odmevih, da se z obnovo začne med počitnicami in bo predvidoma trajala do konca letošnjega leta oziroma januarja 2012. Med tem časom naj bi se pouk odvijal v gasilskem domu v Račni, za kar so se že dogovorili z vodstvom gasilskega društva. Investicija z opremo vred naj bi znašala 870.000 €. So pa uspeli tudi na razpisu na ministrstvu za šolstvo (uvrstili so se na 4. mesto med vsemi prijavljenimi projekti v Sloveniji), ki naj bi v ta znesek prispevalo 284.000 €. Komisija za Rome Župan je v nadaljevanju med informacijami povedal tudi to, da bo na naslednjo sejo uvrščena točka, s katero se ustanavlja občinska komisija za Rome. Poročila državnih organov V gradivu za 5. sejo občinskega sveta so svetniki dobili tudi poročila državnih organov, ki delujejo na območju občine Grosuplje. Med njimi so bila naslednja: - Poročilo o delu Urada za delo Grosuplje v letu 2010, - Poročilo o delu Policijske postaje Grosuplje za leto 2010, - Poročilo o delu Centra za socialno delo Grosuplje za leto 2010, - Poročilo o delu Kriznega centra za otroke Palčica za leto 2010, - Poročilo o delu Kmetijske svetovalne službe Grosuplje za leto 2010, - Poročilo o delu Upravne enote Grosuplje za leto 2010 in - Letno poročilo Doma starejših občanov za leto 2010. Vsa poročila si lahko bralci preberejo na spletnih straneh Občine Grosuplje www. grosuplje.si v rubriki Gradiva za seje / 20102014 / 5. seja OS 1. 6. 2011. korak za grosupeljske odmeve Grosupeljski odmevi julij / 7 - 2010 Gibanje naklade Grosupeljskih odmevov v zadnjih 12 letih 1999 -2000 Prvi časopis v mandatu urednika Jožeta Mikliča je bil natisnjen maja 1999 v A3 formatu skupaj 20 strani, od tega 4 barvne (pretežno oglasi + naslovnica). Davčna stopnja se je štela takrat še kot prometni davek in je bila 6,5 %. Le-ta se je spremenila že v avgustu istega leta na 8,0 %. Število naklade je s 4.750 izvodov v začetku nekoliko zanihalo, saj pošte niso oddale pravočasno želenih informacij v zvezi s potrebami glede na število gospodinjstev na njihovih območjih. Do te številke smo nato prišli s pomočjo delavcev na Upravni enoti Grosuplje v začetku leta 2000 in zato natisnili 4.850 izvodov. V nadaljevanju so nam pošte, ki pokrivajo območje občine Grosuplje, dokaj redno pošiljale sproti potrebe po številu izvodov na svojih območjih. V to število je bilo vštetih tudi 16 izvodov za NUK, 10 za odgovornega urednika, ki jih je pretežno potreboval za trženje oglasov ter 40 izvodov za Občino Grosuplje. Število barvnih strani je bilo običajno 4, včasih 6, število vseh strani pa smo prilagajali glede na dogajanje v občini in glede na prispela gradiva. Med njimi sta bili tudi 2 strani priloge mladih novinarjev Vetrnica in 7 strani, ki smo jih namenili informacijam volilne komisije in predvolilni kampanji za volitve v državni zbor. Skupaj je bilo ob koncu leta 2000 natisnjenih 228 A3 strani, od tega 40 barvnih, 9 pa je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo 48.500. Parketarstvo Rajko Novak s,p. Polaganje vseh vrst parketov in laminatov, tekstilnih in plastičnih podov ter obnova parketov. Nabava in dostava vseh podov. Tel 041 /6S8-9S5 e-pošta: novak.rajko@siol.net A 2001 Število naklade se je povečalo aprila 2001 na 5000 in nato čez dva meseca še za 120 izvodov. Skupaj je bilo natisnjenih 232 A3 strani, od tega 46 barvnih, 2 pa sta bili namenjeni prilogi. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2001 50.420. 2002 Število naklade se je povečalo julija 2002 na 5250. Skupaj je bilo natisnjenih 260 A3 strani, od tega 40 barvnih, 18 pa jih je bilo namenjenih prilogam. Zaradi »večnega pritiska« vodstva Občine in nekaterih »levih« občinskih svetnikov smo v oktobru in novembru združili časopis. Zato je bilo skupno natisnjenih »samo« 46.600 izvodov časopisa, a je bilo posledično zaradi tega približno za isti znesek tudi manj prihodkov od oglasov. 2003 V začetku leta se je število naklade povečalo na 5.600. Julija meseca je bil ponovno imenovan Jože Miklič za odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov. Koncem leta se je spremenila davčna stopnja z uvedbo 20 %-nega DDV-ja, kar je tudi vplivalo na bruto zneske stroškov časopisa. Skupaj je bilo natisnjenih 248 A3 strani, od tega 42 barvnih, 7 pa jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2003 56.000. 2004 Skupaj je bilo natisnjenih 308 A3 strani, od tega 40 barvnih, 20 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2004 prav tako 56.000. 2005 Julija 2005 se je naklada povečala za 200 izvodov, novembra istega leta pa še za 22 izvodov. Skupaj so bile natisnjene 304 A3 strani, od tega 40 barvnih, 6 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2005 57.244. 2006 Aprila 2006 je ponovno poskočila naklada za 100 izvodov - na 5.952. Skupaj je bilo natisnjenih 344 A3 strani, od tega 44 barvnih, 26 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2006 59.260. 2007 V letu 2007 smo spremenili format časopisa na A4, deloma tudi zaradi možnosti, ki jo je ponudila tiskarna, ki je z avtomatskim strojem za zlaganje in spenjanje časopisa omogočila natis in vezavo v »eni potezi« na maksimalno 80 strani. Že januarja so nam s pošt poslali nove povečane potrebe po številu izvodov časopisa, aprila pa smo dosegli že 6.152 izvodov, ki pa smo jih nato morali še popraviti v oktobru na 6.155, v novembru pa še za 60 izvodov. Večina tega povečanja se je zgodilo na Pošti Grosuplje, saj so se začeli masovno priseljevati novi prebivalci v Sončne dvore. Septembra je bil tudi dokončno imenovan nov uredniški odbor s »starim« urednikom Jožetom Mikličem, ki je začel svoj tretji mandat kot urednik. V tem letu smo uspeli tudi na javnem razpisu za pluralizacijo medijev, kjer je Občina Grosuplje za Grosupeljske odmeve od ministrstva za kulturo prejela 25.000 € sofinanciranja. Skupaj je bilo natisnjenih 788 A3 strani, od tega 88 barvnih, 10 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2007 61.479. 2008 Manjše povečanje naklade se je zgodilo tudi to leto - marca za 15 izvodov, junija pa še za 12. Skupaj je bilo natisnjenih 800 A3 strani, od tega 118 barvnih, 30 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2008 62.457. 2009 V tem letu se je naklada povečala le za 13 izvodov. Skupaj je bilo natisnjenih 808 A3 strani, od tega 154 barvnih, 16 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2009 62.553. 2010 Skupaj je bilo natisnjenih 808 A3 strani, od tega 158 barvnih, 55 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2010 62.650. ZAKLJUČEK - Celotna naklada se je s prvotnih 4.750 izvodov povečala na 6.368 ali za 37 %. - Število/površina časopisnih strani se je povečala z 21 A3 na povprečno skoraj 80 A4 strani ali za 90 %. - Davčna stopnja se je povečala za 208 %. Jože Miklič, julij 2011 julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi stran za politiko Dolgo vroče poletje Meteorologi napovedujejo, da bo letošnje poletje zelo vroče. Toda vroče ne bo samo v meteorološkem smislu. Vroče poletje napovedujejo tudi sedanje politične razmere v državi. Vladajoča koalicija razpada, predčasne volitve so ena od realnih možnosti, vse glasnejši so samooklicani odrešitelji, ki kar tekmujejo, kdo bo bolj popljuval dosedanjo vlado. Socialni demokrati se zavedamo, da smo v prvi polovici mandata poleg velikega števila premikov na bolje storili tudi nekaj napak. Napake, kot posledica neuspešnega socialnega dialoga ter s tem zavrnitve na referendumu ene najpomembnejših reform, to je pokojninske reforme, so bile storjene tudi v želji, da bi čim prej sprejeli učinkovite sistemske rešitve za težave, v katere je Slovenija skupaj z mnogimi državami Evrope in sveta zašla v času recesije. Slovenci smo, žal, marsikdaj premalo ponosni na vse, kar smo pozitivnega dosegli v zadnjih dvajsetih letih. Vse prevečkrat nas preveva malodušje zaradi napak, ki so bile storjene in do katerih moramo biti kritični. Največja napaka bi bila, če teh slabosti in napak ne bi popravljali, ampak bi jih pometali pod preprogo. Socialni demokrati smo z mandatom, ki so nam ga podelili volivci na volitvah, prevzeli odgovorno nalogo, da v času vsesplošne krize poskrbimo za čim boljši ekonomsko-socialni položaj državljanov ter stabilnost države. Nikoli nas ni bilo strah težav, ki so se pojavljale pred nami. Prav tako nas ni strah, da zaradi doslednosti in želje po reformah, ki zagotavljajo lepšo in predvsem varnejšo prihodnost, izgubimo položaj vodilne stranke v državi. Strah nas je, da bi na oblast prišli tisti, ki niso sposobni. Strah nas je edino tako imenovanih političnih minerjev, ki znajo rušiti obstoječe, novega in boljšega pa ne znajo graditi. Kot je med drugim dejal predsednik stranke in vlade Borut Pahor na srečanju Socialnih demokratov v ljubljanskem Mostecu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Socialnih demokratov iz Grosupljega: »Danes vsakomur lahko pogledamo v oči. Slovenija uživa izjemen ugled v svetu. Pozabljamo, da smo v tem mandatu rešili osemnajst let star problem s sosedi. Zato imamo danes v sosedih prijatelje ter zagotovljen mir, ki je predpogoj za uspešen razvoj. Zavedamo se, da je naše največje bogastvo človeški kapital. Sramotno bi bilo, če bi v tem trenutku razmišljali o položaju stranke na volitvah, ne pa o prihodnosti Slovenije.« Storjene napake, ki jih nekateri tako radi poudarjajo, so dobra šola za bodočnost. Marsikaj smo se iz njih naučili. Tudi to, da je včasih bolje storiti korak nazaj, da bi potem lahko storil dva naprej. Ter predvsem to, da je potrebno poslušati, in to pravilno poslušati glas ljudstva. Franci Zorko Zavod za prostorske, koni^iialiio ¡11 stanomnjsko urejanje Grosuplje t).o.o, o PRI GR«)NJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKON&TRUKCUi OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO; - i£dtlavo »urbaiiftifruga dela« dela projekta (lokacijsl^adokuraHiladja po slaiih predpisih), - izdelav o projektne dokmiemaeije za vse visteobjdaov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelavo geodetskega posnetka iri paa:teladjo žemljica. ČE STE ETAŽM LASTNIK V veOstanovanjski iriSi, NAS T^HKO NAJAMKTK: - za upravnika va^ hiže, - za vpis eiaine tetnine. NAJDETEK^S iia T»boi^kl cesti i v Crosupljeni in na (jeleron^kili Številkah 01 7810-320 aU«] 7SI0-329uli 7810-333 stran za politiko Grosupeljski odmevi julij / 7 - 2010 Zavrnitev Družinskega zakonika V občinskem odboru Nove Slovenije -krščansko ljudske stranke Grosuplje se občankam in občanom, ki so podpisali zahtevo za začetek postopka za razpis referenduma o družinskem zakoniku, iskreno zahvaljujemo, saj smo tako prispevali kamenček v mozaiku 32.168 državljank in državljanov, ki so podpisali zahtevo. V zbiranje podpisov se je aktivno vključila tudi Nova Slovenija. Število zbranih podpisov je dokaz, da je družinski zakonik v takšni obliki, kot ga je sprejel državni zbor, nesprejemljiv za veliko število občank in občanov. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je v sredo 22. 6. 2011 v Državnem zboru Republike Slovenije predala podpise državljank in državljanov, ki so podpisali pobudo za referendum o Družinskem zakoniku. V Novi Sloveniji iskreno obžalujemo, da državni svet ni izglasoval veta na družinski zakonik in tako po nepotrebnem obremenil državni proračun z izvedbo referenduma. Edina možnost, da zaščitimo tradicionalno slovensko družino, je tako referendum, na katerega je Nova Slovenija pripravljena. Žal se je tako potrebno boriti po 20 letih naše samostojne Slovenije, saj je več kot očitno, da so temeljne vrednote družbe ogrožene. Napovedujemo, da se bomo tudi v prihodnje aktivno zavzeli za družino in pravice otrok. Sprejeti družinski zakonik ni sprejemljiv, ker postavlja interese odraslih pred pravice in koristi otrok. Zbranih je več kot 12-krat več podpisov, kot bi bilo potrebno. Vsaj v izhodišču država ne bi smela nobenemu otroku odreči pravice do skrbne in ljubeče mame in očeta. Družinski zakonik bi moral spodbujati to otrokovo pravico in korist. Namesto tega pa država daje istospolnim skupnostim pravne možnosti, ki jim naravno niso dane. Družinski zakonik prinaša vrsto nepremišljenih določil. Zbrani podpisi opravičujejo dvoletno prizadevanje Nove Slovenije, da se družinski zakonik ne uveljavi. Vladajoča koalicija je prejela jasen signal, da je za Slovence družina velika vrednota, ki mora ostati nedotakljiva. V občinskem odboru Nove Slovenije Grosuplje obenem napovedujemo, da bomo aktivno sodelovali tudi pri zbiranju 40.000 overovljenih podpisov volivcev za razpis referenduma. In že sedaj vabljeni k podpori pobude za izvedbo referenduma na to temo, ki se bo pričela z zbiranjem podpisov pred sedežem Upravne enote. Občinski odbor Nove Slovenije -krščansko ljudske stranke Grosuplje, Matjaž Trontelj OO SDM Grosuplje čestita občanom in občankam ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije Slovenija je pred 20. leti, natančneje 25. junija 1991, razglasila svojo samostojnost. Odločitev za popolnoma samostojno državo je dozorela v drugi polovici osemdesetih let in je bila po prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni spomladi 1990 potrjena na plebiscitu decembra istega leta. Podporo plebiscitu je izreklo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev oz. 95 odstotkov udeleženih volivcev; Slovenija pa se je osamosvojila pol leta pozneje, junija 1991. Plebiscit je sledil demokratičnim spremembam, do katerih je konec 80. let prejšnjega stoletja prišlo kot posledica vzpona slovenske civilne družbe, čeprav so demokratične procese bržkone pospešile tudi vse bolj zaostrene razmere znotraj jugoslovanske federacije. Zato smo ob tej veseli obletnici, kot vsako leto, člani Slovenske demokratske mladine občinskega odbora Grosuplje dopoldne preživeli med občani in občankami. Sprehodili smo se po grosupeljskih ulicah ter jim čestitali ob 20. obletnici razglasitve samostojnosti Republike Slovenije. Da pa smo to 20. obletnico samostojne Slovenije še bolj zaznamovali, smo vsakemu podarili frizbi z napisom »Svobodno letim že 20 let«. Tako smo člani OO SDM Grosuplje z majhno gesto občanom popestrili poletne dni in se s tem zahvalili državljanom Slovenije za odločitev, dano pred 20 leti, da hočemo svobodno Slovenijo. Slovenija, vse najboljše! Urša L. Predalič, OO SDM Grosuplje Škocjanci so prišli z vseh vetrov Prvo julijsko soboto v tem letu smo bili Škocjanci spet skupaj. Tokrat smo se sešli v Škocjanu na Dolenjskem, v prejšnjih stoletjih bi rekli v Škocjanu pri Mokronogu. Te dni so namreč gostitelji proslavljali občinski praznik, pa so v vrsto slovesnosti vključili še srečanje vseh, ki jim je zavetnik sveti Kancian, po domače Kocjan. Praznik v občini Škocjan se nanaša na njihovega slavnega rojaka Ignacija Knobleharja, ki je v 19. stoletju misijonaril v Afriki, zato ta čas imenujejo tudi »Knobleharjevo«. Letošnjega srečanja so se poleg domačinov in našega Škocjana, udeležili še Škocjanci s Krasa, Škocjanci ob Soči (San Canzian d' Isonzo) in iz Škocjana ob Klopenskem jezeru na avstrijskem Koroškem (St. Kanzian an Klopeiner see). Srečanje je obsegalo oglede po občini Škocjan in popoldansko druženje ob kulturnem programu in gostiji v središču občine. Na dopoldanskih izletih po občini smo videli, da ima ta predel Dolenjske številne naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti, ki pa ostanejo očem naključnih obiskovalcev večinoma prikrite. Na splošno je občina Škocjan v zadnjem času zgledno napredovala in uspešno vključuje svoje naravne in kulturne vsebine v gospodarsko - turistične namene. V kulturnem programu so udeleženi kraji predstavili svoje skupnosti in nastopili z glasbenimi in narodopisnimi sestavi. Našo skupnost sta dostojno zastopala vokalni Kvartet Janeza Severja in instrumentalni kvartet Muzikantje z druge roke iz Škocjana. Naslednje leto bo podobno srečanje v našem Škocjanu, kar bo za nas velik zalogaj, saj smo edini med kraji, ki nimamo lastne »škocjanske« občine, da bi nam stala ob strani z vsemi občinskimi potenciali. Leopold Sever SLIKA ZGORAJ: Nastop instrumentalnega kvarteta Muzikantje z druge roke iz Škocjana pri Turjaku. SLIKA LEVO: Ena izmed številnih kulturnih znamenitosti v občini Škocjan - obnovljena kmečka hiša v etnološkem parku. Piknik Društva Sožitje V nedeljo, 29. 5. 2011, smo v društvu Sožitje, ki šteje že 240 članov, organizirali zaključni, že tradicionalen piknik. Piknik je tako kot vsako leto potekal na Gradišču nad Stično. Lep kraj, sončno vreme in vesela družba so dejavniki, ki so poskrbeli za splošno in prijetno vzdušje med člani. Zabaval nas je ansambel Podgorci. Praznovali smo tudi rojstne dneve naslednjih članov, ki praznujejo rojstni dan v času počitnic: Rok, Uroš, Andreja, Jani, Tomaž in Janja. Piknik nam bo vsem ostal v lepem spominu, tudi zaradi naslednjih sponzorjev, ki so nam omogočili srečelov in s tem tudi pomagali pri realizaciji naših planov: Mercator, d.d., Winterhalter Gastronom, d.o.o., Grosuplje, Kovinostroj, d.o.o., Grosuplje, AB Design Grosuplje, Gramat Gril, d.o.o., Grosuplje, Pekarna Grosuplje, d.d., Debitel, d.d., Coca Cola Slovenija, Picerija Kovačija Grosuplje, Elstab, d.o.o., Grosuplje, Seter, d.o.o., Grosuplje, Sitik, d.o.o., Stična, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, TD Podgora, Semenarna Ljubljana, d.d., in še mnogi drugi posamezniki, ki so pomagali k organizaciji. Tudi vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali našemu društvu, se iskreno zahvaljujemo. Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje - Alenka Bajrami Grosupeljčani na izletu po Dalmaciji Člani Turističnega in okoljskega društva »Županova jama« smo se odločili, da z agencijo »Kompas« odpotujemo na tedenske počitnice v Dalmacijo. V soboto zjutraj, 18. Junija, smo se z avtobusom iz Grosupljega odpeljali preko Gorjancev in Bele krajine, nadaljevali po hrvaški avtocesti s krajšima postankoma na poti, mimo Gospica, Liškega polja do Posedarjev. Vožnjo smo nadaljevali preko Zadra do Vodic. Nastanili smo se na prelepem polotoku, sredi zelenja in neokrnjene narave, ob lepi peščeni plaži v prvovrstnem hotelu »Olympia« s 4*. Sodoben hotel stoji v bližini plaže v kraju Vodice. Pred hotelom je urejen velik bazen v obliki zaliva s sladko vodo in ležalniki, ob njem pa so urejene sprehajalne poti, ki smo jih v jutranjih urah dobro izkoristili. Ponudba je bila odlična, v veliki ekskluzivni restavraciji so nam nudili samopostrežna zajtrk in večerjo s pestro izbiro dalmatinskih specialitet. Teden nam je kaj hitro minil, saj smo se odločili še za izlete. Že takoj v ponedeljek smo se z avtobusom odpeljali na izlet v Nacionalni park Krka. Spremljala nas je Kompasova vodnica gospa Nada Drnovšek in nas vseskozi seznanjala z naravnimi znamenitostmi. Občudovali smo slapove te kraške reke, ki se pretakajo preko sedmih pragov, najlepši med njimi se imenuje »Skradinski buk«, ki pada v več nivojih kar 46 m globoko. V samem parku je 860 različnih vrst rastlin, med njimi je veliko figovih dreves. Reka je dolga 72 km, v njej pa živi 18 vrst rib, ki smo si jih ogledovali v posameznih tolmunih. Ta dan smo obiskali še etno vas, kjer so predstavljene različne obrti - »od zrna do pogače«, tkalstvo, kovačija, črna kuhinja in muzej ribištva. Pot nas je vodila do Skradina, vodnica Nada nam je povedala, da so tukaj živeli Liburni - ilirsko pleme 1600 let pr. n. št. Na poti skozi mesto smo videli razvalino trdnjave pomembne rodbine Šubic iz kraja Bribir, kjer so zgradili prvo hidrocentralo na reki Krki. Nekaj naših članov iz skupine se je odločilo še za ogled Kornatov v organizaciji hotela, nad doživetjem so bili zelo navdušeni. Med večernimi sprehodi smo si ogledali tudi mestece Vodice, ki ima okrog 7000 prebivalcev. Ob glavnem trgu je cerkev sv. Križa s samostanom in posebej stoječim zvonikom, Čovicev stolp, ki je med zadnjimi ostanki nekoč obzidanega mesta. Občudovali smo staro gradnjo iz klesanega kamna, ob obali pa sta dva spomenika, posvečena padlim v II. sv. in domovinski vojni. Na poti domov pa smo si ogledali Zadar, ki je najstarejše mesto na Jadranu. Med najpomembnejšimi znamenitostmi je cerkev sv. Donata iz 9. stoletja, ostanki rimskega foruma, katedralo sv. Stošije (Anastazija), cerkev sv. Marije in samostan benediktink, kjer hranijo - srebro in zlato Zadra. Za ohranjeno in zgodovinsko vrednost predmetov gre zahvala opatinji benediktink, ki jih je za časa II. sv. vojne dala zazidati v stolp zvonika. Na obali smo si ogledali in občudovali zvoke tehničnega čuda - morskih orgel, prvih in edinih na svetu. Konstruktor je bil Nikola Bošic, ki je za delo dobil evropsko priznanje. Med potjo smo bili seznanjeni z zgodovino Hrvaške, družbenopolitičnimi razmerami, s sestavo prebivalstva po osamosvojitvi in najpomembnejšimi značilnostmi krajev, mimo katerih smo se vozili. Z izleti smo bili zadovoljni in se naslednjo soboto zvečer vrnili domov. Malči Šturm Potrebujemo prostovoljce za sodelovanje z Romi iz Grosupljega na različnih področjih - z otroki, mladimi, odraslimi idr. Vabimo vsakogar, ki želi nekaj prispevati za dobro lokalne skupnosti, naj se nam pridruži glede na svoj razpoložljivi čas. Delo je zelo zanimivo in nudi možnost pridobivanja novih znanj. Kontakt: Lili Zupančič, 031/355 - 466 ali romi.gredo.naprej@gmail.com. Romsko društvo Romi gredo naprej (Roma džan angle), Grosuplje. Jagodni dan pri Hanini babici Pomladni dnevi prinašajo radosti sončnih dni, cvetoče travnike in veselje s sladkimi sadeži, kot npr. jagodami: rdečimi, sočnimi, okusnimi^ za otroke in odrasle. Le malo pa nas ve, kako dolga je pot do slastnih sadežev, ki jih v košaricah le kupimo v trgovini in že so na naših mizah. Zato smo bili prijetno presenečeni ob povabilu družine Janežič na ogled nasada jagod. Naši Hani so oči žarele in vsa nasmejana je skakala po igralnici: »Pokazala vam bom, kaj jaz vse znam!« Veselje je bilo nalezljivo in kmalu smo vsi čakali na dan, ko se bomo z avtobusom odpeljali na Poljane pri Stični. Tistega dne nas je pred vrtcem pričakal mini avtobus. Prijazen šofer je strpno počakal, da smo se udobno namestili na sedežih, in odpeljal. Čudovito, saj se ne vozimo vsak dan z avtobusom! Naši štiriletniki so opazovali vrtec, hiše, avtomobile, šolo, kako se oddaljujejo, in mahali, opazili, po kateri cesti se peljejo z očkom in mamico na poti v vrtec. Kaj vse smo videli na naši poti! Tudi zajčka, ki je skakal po zelenem, že pokošenem travniku, in ovce, ki so se pasle na drugi strani. Celo krave in konje! Tu je bilo le malo hiš in veliko, veliko travnikov, ki so se razprostirali vse do gozda. Ko smo se zapeljali skozi večje naselje, nam je naša Hana znala povedati, kam je njena mamica hodila v šolo in kam gresta z mamo in atom v trgovino. Ko smo bili že nestrpni, kdaj se bomo pripeljali, nam Hana pokaže hišo. Smeji se, mi pa zagledamo dvorišče in nekoga, ki nam maha. »To je ata!« nam ga predstavi Hana. Na klopci pred hišo sedi sključena starejša gospa, ki jo predstavijo kot staro mamo. »Kako so luštni,« pravi in tudi njej žarijo oči kot Hani. Pridruži se nam še Hanina mama in Hana se močno stisne k njej. Zaželijo nam dobrodošlico in že delijo košarice za jagode! Mama poskrbi, da jih dobimo čisto vsi. Kot da bi se poznali že leta in leta, tekajo otroci okoli Hanine mame, za Hano, in veselo pripovedujejo, kaj so videli z avtobusa. Na avtobusu. Nabiramo jagode. Domači nas peljejo do travnikov in njiv. Tu lahko naši otroci brezskrbno poskakujejo po travniških tleh, po pokošenih travnikih in se lovijo. Nihče ne potarna, da ga bolijo noge, da ne more več ali da mu je vroče. In že smo na cilju. Pred nami je nasad jagod. Opazimo, da vse jagode še niso zrele, na kar nas opozori tudi Hanina mama. Otroci pozorno poslušajo, kje lahko trgajo jagode, kam lahko stopijo, da jih ne pohodijo, kako naj jih utrgajo in naberejo v svoje košarice. Presenečena sem, kako so otroci pazljivi med vrsticami nasada. Košarice se polnijo z jagodami. Otroci so se popolnoma zatopili v vrstice jagod in se počasi pomikali za Hanino mamo. Nekaj spretnejših otrok je kmalu napolnilo posode in se že sladkalo z jagodami. Počasi so se napolnile vse košarice in lahko smo se vrnili na kmetijo. Med potjo Hanin ata odreže palico. Pravi, da nam bo pokazal, kako se naredi lesena piščal. Pa saj bi radi vsi imeli tako piščalko! Vso pot do domačije jo s pipcem obrezuje in preizkuša, ali že piska. Ugotovimo, da se piščal ne naredi tako hitro. Dovolj bosta dve! Je pa tudi umetnost znati igrati na tako piščal! Hana je nekoliko pred nami in že teče k hlevu, da bi nam pokazala, kako je spretna z grabljicami, ki jih je naredil ata. Prinese dvoje grabelj in spretno grabi travo proti hlevu. Prav nič je ni strah! Druge grablje ponudi še otrokom. A kaj, ko nismo vsi tako spretni v kmečkih opravilih! V tistem trenutku nas nekdo pokliče. Ja, Hanina mama. Pripravila nam je jagodni sok, pokazati pa nam želijo še, kako se toči med. Hana pomaga atu. Kaj vse se je naučila na deželi! Celo čisto pravo čebelarsko obleko ima! Ko priteče med, nam Hanina mama ponudi še domači kruh. Ve, kaj imajo otroci radi. Spretno se suka med njimi in prisluhne vsaki njihovi želji. Kot da bi v tej hiši vedno žvrgolelo od otroškega živžava! Koliko topline in domačnosti! Polni bogatih vtisov smo se le odpeljali proti Grosupljemu. Hvaležni smo naši Hani, da je svoje izkušnje delila z nami. In srečni, da imamo mame in ate, none, babice^ V mislih sem pri svoji babici, pri kateri sem vsako leto z veseljem bivala med počitnicami. Kako sem bila nestrpna med vožnjo z avtobusom! Komaj sem pričakala, da sem prišla na postajo! Še sedaj vidim babico, kako me je čakala, in čutim toplino ob misli na najin objem. Spominjam pa se tudi brezskrbnega tekanja po zelenih travnikih, nabiranja grozdnih jagod in sočnih jabolk, ki so rasle le pri moji babici. Dandanašnji časi so že taki, da imamo srečo, če nam lahko babica ali dedek priskočita na pomoč v naglici, ki nas vsakodnevno spremlja. Žal, vsi ne živijo na podeželju in ravno zato nam je bila ta izkušnja na kmetiji Janežič še kako dobrodošla! Upam, da bo vsem ostala v lepem spominu. Vzgojiteljici Lea in Simona Vrtec Pastirček, Grosuplje Moja čebelarska obleka. Vrata so bila odprta in jaz sem vstopila "Vrata so bila odprta in jaz sem vstopila," mi je mehko prijazno, z veliko mero odprtosti, na vprašanje, kako je ob štirih majhnih kratkohlačnikih zmogla najti čas in prevzeti vajeti organizacije letošnjega počitniškega oratorija, odgovorila ga. Pavla Antolič. In nadaljevala z enakim žarom v očeh, kot je začela najin pogovor: „Gonilo vsega je vera. Človek je srečen, če se razdaja. To je izkušnja, ki sva jo oba z možem prinesla iz najinih domačih družin in to delo nadaljujeva. Srečen si, če deliš srečo s soljudmi. Kljub obilici dela doma mi še ostane toliko moči, da še kaj dobrega naredim. Bila sem vesela, da sem lahko pomagala, zavedajoč se, da mladi radi sodelujejo, vendar mora biti nekdo, ki jih vodi, za katerega vedo, da jim bo pomagal, če sami ne bodo znali naprej." Od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, je tudi letos v organizaciji grosupeljske župnije potekal počitniški oratorij z naslovom „V TVOJO SMER", ki ga je obiskovalo približno 110 otrok. Prvotna zamisel, da bi vso organizacijo vodil nekdo od študentov -animatorjev, zaradi njihovih mnogih rednih obveznosti ni bila povsem uresničljiva, zato sta si le-to razdelila s kaplanom g. Tinetom Skokom; sama je prevzela organizacijo, kaplan pa duhovno vodenje. 30 animatorjem, povečini študentom in dijakom, se je pridružilo tudi nekaj odraslih. Vsak izmed njih je prišel zavestno, da nekaj dobrega naredi. Premagati sebe, pozabiti nase, biti dar za drugega! Zato jim je bilo treba dati priložnost, da se izkažejo. Kar narediš prostovoljno, dobiš stotero povrnjeno nazaj. V tem kontekstu so tudi animatorji dobili veliko izkušenj, tudi izkušnjo prostovoljstva. „Življenjska izkušnja, ki so jo animatorji dobili v tednu oratorija, je neprecenljiva," poudarja g. Tine Skok. Je bilo pa v ta projekt animatorstva vloženega veliko trdega dela. Dva meseca resnih priprav vodij z animatorji. Sodelovanje ge. Pavle Antolič, ki že kar nekaj let živi in deluje v župniji, je bilo, po besedah kaplana, res neprecenljivo. „Če bi hotel vsak kaplan, ki pride na župnijo, vpeljati svoj koncept, pa ne peljati naprej tistega, kar je bilo dobro, ne bi obrodilo uspeha. Ohraniti vse dobre izkušnje in graditi naprej. Dobro je, da se ugotovi, kdo je za kaj dober, in uspehi resnično ne morejo izostati. Vedno gledam na takšne dejavnosti kot na družino. V tednu oratorija smo bili res vsi skupaj kot velika družina," pove. Kako so otroci preživljali dneve oratorija? Ob 9. uri zjutraj so dan začeli z dvigom zastave, nadaljevali s skupno kratko jutranjo molitvijo, na kar so animatorji pod vodenjem ge. Brigite Škulj vsak dan dramsko uprizorili del zgodbe iz življenja preroka Jona, ki je bila vsebinsko jedro letošnjega oratorija. Po tem so otroci po skupinah s svojimi animatorji nadaljevali razmišljanje, po katehezi pa imeli > Oratorij v Št. Juriju pri Grosupljem V župniji Št. Jurij smo letos že desetič dvignili oratorijsko zastavo in zapeli himno. Prvo oratorijsko seme, ki je bilo vrženo na našo župnijo pred desetimi leti, je obrodilo bogate sadove. Že 10 let animatorji s pomočjo naših sester Hčera Marije Pomočnice, ki so nas, animatorje, navdušile in spodbujale pri prvih korakih, vzgajamo, se igramo, prepevamo, molimo, ustvarjamo nekaj čudovitega za naše otroke in za naše duše v don Boskovem duhu. To so: s. Brigita Zelič, s. Marija Imprl, s. Simona Komar in s. Marta Zadravec. Da, postali smo pravi profesionalci! Stvari, katere nas je bilo strah postoriti pred desetimi leti, danes opravimo z lahkoto. Oratorijski duh še vedno navdihuje in navdušuje naše najmlajše in večje otroke in seveda nas animatorje. Tako smo otroke, ki so obiskovali prve oratorije, že pospremili in opremili za pristne, delavne, spontane, velikodušne, radostne, vesele, sproščene, ljubeče animatorje. In ker smo bili letos okrogli, smo oratorij še bolj opremili. Poleg petja, molitev, katehez, vodnih iger, izleta, maše, lubenice, sladoleda^, smo napravili tudi srečelov in spekli dve veliki torti. To je bil praznik celotne župnije. Dobrohotno nas je spremljal tudi g. župnik Anton Hostnik in če je le mogel, je bil z nami. Hvala vsem dobrim ljudem, sponzorjem, ki so nam kakor koli pomagali in pripomogli, da je letošnji oratorij uspel. Hvala staršem, da nam vedno znova zaupate svoje otroke, vaš največji zaklad. Hvala vsem, ki so za nas molili. Največja zahvala pa gre našemu nebeškemu »Očku«, tako ga je poklical sam Jezus, ko je rekel: »Aba«. (Mr 14,36a), saj si nam ves čas na razpolago in nas vztrajno čakaš, da zaplujemo globoko V TVOJO SMER. Petra Kadunc > ustvarjalne delavnice po različnih interesih. Popoldne so nadaljevali z družabnimi igrami. Vsebina oratorija, za katerega izvedbo vsako leto salezijanci izdajo učbenik kot podlago, na kateri je grajen program, temelji na 4 stebrih: igrišče (zabava), družina (celostna vzgoja za odnose), župnija (duhovna razsežnost) in šola (učenje). Ker smo v letu krščanske dobrodelnosti, je bila ena od delavnic namenjena tudi prostovoljstvu, kjer se je izkazalo, da otrokom veliko pomeni, da lahko svoje sposobnosti darujejo v dober namen. Takšna je bila tudi skupna akcija zbiranja plastičnih zamaškov. Vsak dan je prinesel nove dogodivščine, nove izkušnje. Zato vam predlagam, da si na spletni strani http://zupnije.rkc.si/grosuplje/ ogledate foto-galerijo in preko slik nekoliko začutite, kaj vse so otroci doživeli, kako ustvarjalni so bili in kako so se mladi animatorji trudili za ta lepa doživetja. In jim skupaj rečemo: hvala za prijetne dneve! Ga. Pavla Antolič pa se je na dogajanje ozrla tudi z očmi učiteljice, pedagoginje: „Kljub temu, da so bili otroci različni, s takšnimi in drugačnimi interesi, sem vesela, da kakšnih posebnih problemov nismo imeli. Tudi to je uspeh, ki ga pripisujem dobri organizaciji: otroci so bili ves čas aktivno zaposleni, razdeljeni v skupine, v katerih je bilo od 10 do 15 otrok, kjer se je vsakdo lahko izkazal s svojimi znanji in delovanjem. In morda najvažnejše: otroci so se počutili sprejete, ljubljene. To je bil tudi eden izmed naših zastavljenih ciljev. In želja, da so otroci po napornem šolskem delu prijetno začeli počitniški čas." V tem počitniškem času naš kaplan g. Tine Skok odhaja novim dolžnostim naproti. Zapisalo se mi je - žal. Toda on sam najbolje ve, da je prava pot edino tista, ki sledi Božjemu klicu. Na njegovo mesto prihaja novi kaplan. Vrata tja, kjer vsi potrebujemo ljudi odprtega srca, predanih prostovoljstvu, bodo še vedno odprta. Vstopite, prosim! Alenka Adamič mladi upi, kmetijstvo Grosupeljski odmevi julij / 7 - 2010 Oratorij - prostor neizmernih priložnosti En teden, en oratorij, dvajset animatorjev, šestdeset otrok, osemdeset navdušenih src. Šmarski oratorij je letos od 27. junija do 1. julija združeval otroke in mlade, pa tudi starše in ostale župljane, ki so mimogrede pokukali na dogajalni prostor, se udeležili katerega izmed spremljevalnih dogodkov ali pa so nas obiskali s konkretnimi sladkimi, sadnimi ali denarnimi prispevki. Oratorij je bil v župniji Šmarje - Sap organiziran že šesto leto zapored in postaja nepogrešljiv počitniški program za otroke. Letos smo, tako kot večina župnij v Sloveniji, spoznavali svetopisemskega junaka Jona in njegovo bežanje pred božjim klicem, ki ga je vodil oznanjat v Ninive. Preko dramske igrice, pogovorov ter različnih aktivnosti smo se spraševali, če smo tudi mi poklicani, da izpolnimo svoje poslanstvo. Katehezam so vsak dan sledile delavnice, letos likovno naravnane, popoldnevi pa so bili namenjeni velikim igram. Prvi dan smo se preizkusili v izzivih različnih poklicev, v torek je le redkokdo ostal suh, saj so bile na sporedu mornarske - vodne igre, v sredo smo se odpravili proti Zacurku - bili smo na lovu za gorskim kraljem, v četrtek pa je vsaka skupina izdelovala svojega velikega robota. V sklopu oratorija smo med nas povabili tudi dramskega igralca Gregorja Čušina, ki je s svojo monodramo »Jona, besni prerok« nagovoril odrasle župljane in nas spodbudil, da tudi mi venomer odkrivamo Jona v sebi. Četudi se glavna tematika oratorija spreminja, se animatorji vsako leto znajdemo pred izzivom - kako popestriti naš teden z novimi igrami, delavnicami in animacijami. In tu se znajdemo v prostoru neizmernih priložnosti. Če je oratorij za otroke možnost koristnega preživljanje prostega časa, zabave in igre, je za animatorje vse to in še mnogo več. Za nas predstavlja možnost razvijanja najrazličnejših talentov - prav vsak naj bi našel tisto dejavnost, kjer lahko da svoj prispevek. Veselje ob tem je vidno! Tako tudi starejši udeleženci komaj čakajo, da tudi oni postanejo del animatorske ekipe - vse to je potrditev, da se že otroci zavedajo: darovanje drugim osrečuje! Sedaj, ko je oratorij za nami in lahko podrobneje pregledamo dogajanje, ponovno obujamo lepa presenečenja, ki jih je bilo mnogo. Naše police s prigrizki nikoli niso bile prazne, saj smo pogosto dobili obiske, ki so nam prinesli kakšen priboljšek. Pogosto nam je ta ali oni v roke stisnil kak bankovec kot prispevek za oratorij, toliki so bili naši »moralni« sponzorji. Hvala vsem! Veseli smo, ker oratorij na ta način vedno bolj postaja dogodek za celo župnijo. Ideje, kako sodelovanje med generacijami v prihodnjem letu še poglobiti, se že rojevajo. Veseli bomo, če boste tudi vi prispevali kakšno. Tina Šlajpah DEMO strniščne obdelave v Grosupljem Člani SK Kmetovalec so ob organizacijski in strokovni podpori kmetijske svetovalne službe pri KGZS Zavodu Ljubljana v nedeljo, 10. julija, izvedli prikaz mulčenja žetvenih ostankov ter t.i. konzervirajočo obdelavo tal. »Ta minimalni način obdelave - obdelava brez pluga - je stroškovno zanimivejši od klasične obdelave, organizacijsko in časovno je postopek lažje izvedljiv, površinski sloj tal se hitreje obogati s humusom, saj rastlinski ostanki ostanejo na njivi. Le-ti zmanjšujejo erozijo in zablatenje tal, prav tako pa pospešujejo biološko aktivnost v tleh. Med manj ugodne posledice tega načina obdelave pa lahko štejemo slabše vodno-zračne pogoje v globljih plasteh tal, možnosti za večji pojav bolezni in škodljivcev, saj povzročitelji le-teh ostanejo v površinski plasti in imajo boljše pogoje za razvoj, kot pa če bi jih globoko zaorali. Priporočeno je plitvo površinsko obdelavo kombinirati z občasnim podrahljavanjem.« Vse to in še več so prisotni slišali od specialistke za poljedelstvo ge. Damjane Iljaš in nato tudi videli na njivi gospoda Permeta, ki je član in je bil tudi dolgoletni predsednik društva. Kar lepo število kmetovalcev iz bližnje in daljne okolice si je na to sončno in vročo nedeljo vzelo čas in si z zanimanjem ogledalo prikaz delovanja strojev za strniščno obdelavo proizvajalcev INO Brežice, Tehnosa in Ferdinarda Marguča. Vodja SK Kmetovalec, Matjaž Perme, si je namreč zadal težko nalogo: povabiti in prikazati delo domačih proizvajalcev strojev in opreme in njemu gre tudi zasluga, da je prikaz dela strojev v takšni meri uspel. Pri izvedbi so sodelovali člani društva s traktorji ter podrahljači. Strojni krožek Kmetovalec se na tak način promovira že šestnajsto leto. Vsako leto so na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, od koder prihajajo člani društva, izvedene podobne prireditve, le na različne teme. Društvo je bilo ustanovljeno 1994 in trenutno šteje 147 članov; delo poteka tudi preko sekcije lastnikov gozdov in pa sekcije mladih. Kmetijska svetovalna služba Grosuplje, Ana Pavčič Ljudski pevci s Police so otvorili letno gledališče na turistični kmetiji na Peči Nekaterim članom ljudskih pevcev se je porodila ideja, da bi pripravili pravo letno gledališče na prostem. Navkljub muhastemu junijskemu vremenu je ideja obrodila sadove in pripravili so spevoigro z naslovom Pod domačo lipo na turistični kmetiji Giovanni. Posebno pohvalo si zasluži član Marjan Pražnikar, ki je vztrajal pri tej ideji do končne realizacije. Zahvalo in pohvalo si zaslužijo vsi preostali moški člani, ki so pripravili sceno in prostor v nedeljskem dopoldnevu. Tudi lastnik kmetije Mitja Gioahin se je aktivno vključil v pripravo prostora za prireditev. V letošnjem letu praznujejo ljudski pevci pravi mali jubilej, saj prepevajo že sedmo leto. V teh letih se je zvrstilo kar nekaj glasbenih pedagogov: žal prehitro preminuli Dušan Mazaj, Tomaž Plahutnik, Marinka Vahčič. Z novim vodjem in to domačinom prof. Edom Adamičem so postali še močnejši in številčnejši, saj imajo že devetnajst članov. V letošnjem letu so se predstavili na devetih prireditvah, in sicer: v mesecu marcu v Ivančni Gorici, prepevali pa so tudi na občnem zboru Bistrine. Posebno aktivni so bili v mesecu maju, saj so nastopali v DSO Šmarjeta, DSO Sotočje-Ljubljana, DSO Trebnje in v Mestni knjižnici Grosuplje na otvoritvi fotografske razstave. V mesecu juniju so se odzvali povabilu Podružnične šole Polica in KS Polica ob praznovanju dvajsete obletnice državnosti RS. O pomenu praznika je razmišljal nekdanji župan Rudolf Rome, vse prisotne pa je nagovoril z nostalgičnimi spomini na minule šolske dneve sedanji predsednik KS Polica Gregor Steklačič. Na zelo uspešni prireditvi so se družno predstavili učenci Podružnične šole Polica, ženska vokalna skupina Stezice, mešani oktet Polica, ansambel Intervali ter ljudski pevci. Naj omenim še nastop na prireditvi ob dnevu državnosti, ki ga je organiziralo KD svetega Mihaela Grosuplje. Program se je odvijal pred bivšo občinsko stavbo ter na Koščakovem hribu. Rdeča nit delovanja ljudskih pevcev ostaja še naprej domača pesem, veselo razpoloženje in sploh dobra volja. Njihova srca se napolnijo s pozitivno energijo, ko zapuščajo domove za ostarele, povabilo varovancev, naj jih čimprej ponovno obiščejo, je za ljudske pevce največja nagrada. Vlasta Strmljan Če je že kdo z vsem na tekočem, so to vaške klepetulje! Citrarka Beti Cerkvenikova med igranjem na svoj instrument. Ko Jože Kastelic potegne na svoj meh, pete zasrbijo. Ljudski pevci s Police na Peči skupaj s prof. Edom Adamičem (v slovenski narodni noši). Na robu Knjižno delo Janeza Lesjaka v dragocen spomin časa V četrtek, 23. junija 2011, v poznih popoldanskih urah, je bila dvorana Mestne knjižnice nabito polna Grosupeljčanov in tudi drugih gostov, ki so želeli prisluhniti nekdanjemu županu Občine Grosuplje Janezu Lesjaku ob predstavitvi njegovega prvega knjižnega dela NA ROBU - Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem, ki jo je izdala Založba Modrijan. G. Janez Lesjak je bil namreč v času osamosvajanja Slovenije ena tistih ključnih oseb, ki so imele pomembno vlogo v vojni za Slovenijo. G. Lesjak, rezervni podpolkovnik, je bil v času desetdnevne vojne za Slovenijo poveljnik Teritorialne obrambe Ljubljanske pokrajine. Za uvodno prijetno vzdušje so poskrbele pevke zbora Magdalene, pogovor pa je vodila direktorica Mestne knjižnice ga. Roža Kek. Na njeno vprašanje, kaj je botrovalo nastanku njegovega knjižnega dela, je avtor g. Janez Lesjak med drugim povedal, da „se je ta knjiga začela pisati" kmalu po osamosvojitvi. Potem so prišle krize, ko je že dvomil, ali naj nadaljuje, zavedajoč se, da ni literat. Potem je prišla še nova težava, kot pravi, je imel preveč povedati. Toda spodbuda njegovega kolega, Janeza Sršena aforizmi in epigrami Čas v prostoru - zgodovina, prostor v času - mi v njej. Zelo se bojim, da me ne bi bilo preveč strah. Čeprav sem pometel pred svojim pragom, sem jih vseeno slišal, češ da dvigam prah. Vsak živi po svoje - kakor hočejo drugi. Življenje spreminja parade v parodije. Brez razlik ni podobnosti. Kako lepo se je žrtvovati za druge, če to stori kdo drug. Življenje in smrt nista združljiva, sta pa nerazdružna. Vse je bilo jasno, dokler sveta niso začeli razlagati. Avtor knjige Janez Lesjak in direktorica knjižnice Roža Kek. tudi Grosupeljčanom dobro znanega strokovnjaka ga. Mihaela Glavana, je bila odločilna, da je knjiga Na robu - Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem danes pred nami, prav v času praznovanja 20. obletnice osamosvojitve Slovenije. „Osamosvojitveni čas je eden redkih trenutkov, popravni izpit, ko smo znali organizirano pripravljeni, ne glede na preteklost, suvereno stopiti skupaj," je med drugim povedal v sproščenem pogovoru in izpostavil nekatera najpomembnejša poglavja svoje knjige. Verjetno pa je marsikomu zastal dih, ko je spregovoril o tempirani nevarnosti polnega skladišča grosupeljske vojašnice, kjer je bilo več kot 5, morda celo do 6 ton streliva. Vendar pa gre, je poudaril, takratnemu Štabu Civilne zaščite Občine Grosuplje vsa pohvala, da je bil načrt evakuacije, če bi bila le-ta potrebna, tako dobro pripravljen! Čeprav se je, glede na to, da je bil pred tem 13 let aktiven v grosupeljski TO in je skladišče dobro poznal, zavedal nevarnosti, ki je grozila, je zaupal, da ne bo nihče naredil usodne napake; gotovo pa bi bili usodni napadi aviacije. „Heroji niso, ki dobivajo vojno, heroji so tisti, ki jo preprečijo. Osamosvojitev ste si povečini zapomnili po napadih, kjer so se dogajala vojna dejanja. Žal smo morali z orožjem izbojevati tisto, kar politiki niso mogli s pametno besedo," je izpostavil svoja občutenja desetdnevne vojne, v kateri so mu bile zaupane odgovorne naloge. „To sem zapisal sebi v opomin pred pozabo, v spomin na čas in usodne trenutke, ki sem jim bil priča in v katerih sem aktivno sodeloval. Zapisal sem v zahvalo sodelavcem, s katerimi smo v tistih težkih dneh osamosvajanja domovine, zaupajoč drug v drugega, izpolnjevali naloge, ki so nam bile naložene kot borcem in kot pripadnikom tega naroda." - je zapisal v prologu svoje knjige. Dogodke, zapisane v delu, pa spremlja slikovno gradivo avtorjevega foto arhiva in risbe iz njegove skicirke. V tistih kritičnih časih je namreč v njem spregovorila tudi umetniška žilica, ki ga je spremljala od mladosti in jo je nadgrajeval po končani osnovni šoli v srednji šoli za oblikovanje. Prav tako, je povedal, ga je vedno zanimala tehnika, veliko zanimanja je posvetil orožju. Ne mara, je poudaril, vojne, ima pa rad vojsko! In ko prebiram zapisane njegove uvodne besede v knjigi: „V čast in ponos mi je, da pripadam generaciji, l Rokometaši uspešno na Eurofestu Ekipa Rokometnega kluba Grosuplje, letnik 96, v postavi: Jaša Mišigoj, Janez Grum, Miha Majetič, Gregor Mišmaš, Urban Kokot, Luka Rede, Anže Jamnik, Tilen Zakotnik in Andraž Pevec pod vodstvom vodje moštva Igorja Majetiča ter trenerja Marka Strojana je od 2. do 7. julija sodelovala na 19. mednarodnem rokometnem turnirju Eurofest v Izoli, kjer je dosegla odličen rezultat: 2. mesto. V predtekmovanju je igrala z belgijskim klubom Arena Hechtel, češko Polanko, portugalskim Perestrelom, slovenskima Krko in Škofljico ter s Trsatom z Reke. Proti vsem ekipam, razen zadnji, so fantje slavili in se tako uvrstili v finale, v katerem so še enkrat igrali proti ekipi Trsat. V finalni tekmi so grosupeljski rokometaši zaigrali močnejše v obrambi in bolj uspešno v napadu. Bili so povsem enakovreden nasprotnik do polovice drugega polčasa, nato pa so Rečani zaradi nekoliko fizično močnejše in številčnejše ekipe naredili delni izid 7:0 in tekma je bila odločena. Končni rezultat je bil 18:10 in tako so grosupeljski rokometaši osvojili končno drugo mesto. Igralec članske ekipe Rokometnega kluba Grosuplje Luka Zafran pa je z mešano ekipo Kronce v kategoriji seniorjev osvojil končno 3. mesto. Miha Majetič Celotna ekipa generacije 96, vodja moštva in trenerja skupaj s pokalom. > sveto mašo. Skozi pesmi in sodelovanje med sv. mašo so se vse skupine predstavile staršem. Letošnji, že drugi kopanjski oratorij bo vsem ostal v zelo lepem spominu. Zagotovo najbolj odmeven dogodek oratorija, ki še vedno odzvanja v nekaterih ušesih pa je učenje novega bansa. Oratorijanci, se še spomnite? „Na otoku, na obali Oratorij vzgaja tako otroke kot tudi animatorje. Vsi skupaj, drug z drugim smo se veselili in drug drugega učili potrpežljivosti ter ljubezni do sočloveka. V imenu vseh udeležencev in organizatorjev oratorija se najlepše zahvaljujem našim sponzorjem in donatorjem, da so nam omogočili pripraviti tako lep oratorij. Zahvaljujem se Pekarni Grosuplje za vse rogljičke, podjetju Mekat d.o.o. in Vinku Zajcu s.p. za finančno podporo ter Krajevni skupnosti Račna, ki nam je omogočila prevoz na Krko in nazaj. Ne smemo pa pozabiti na našega župnika, g. Janeza Zaletela, ki nas je gostoljubno sprejel na Kopanju in nam prisluhnil v kakršni koli stiski. Vsem naj nebeški Oče obilno povrne. Da pa ne boste mislili, da se je letošnji oratorij že končal, lahko namignem, da se bomo nekje v jeseni spet zbrali na Kopanju na ORATORIJSKEM DNEVU. Do takrat pa: „Vedno v pravo smer!" Timotej Gruden vreme, v spomin Grosupeljski odmevi julij / 7 - 2010 Vreme v Grosupljem: junij 2011 Junija smo imeli dokaj nestanovitno vreme. Kljub nekoliko višji povprečni temperaturi suše zaradi ploh in neviht ni bilo. Tudi z vročino nam je bilo prizanešeno. Nestanovitno vreme se je od konca maja zavleklo še skozi vso prvo dekado junija. Vsakodnevno so se pojavljale plohe in nevihte, s katerimi smo mesečno količino padavin dosegli že 8. junija. Dan pred tem smo pozno popoldne v Grosupljem in okolici beležili obilno deževje, ki so ga spremljali številni udari strel, okrepljen severozahodni veter in posledično poplave meteorne vode. Ta je zalila kar nekaj kletnih prostorov hiš v Grosupljem in okolici. V nalivu, ki je trajal malo več kot uro, je na kvadratni meter padlo približno 45 mm dežja. Grosupeljščica je hitro dosegla rob struge in grozila, da bo v grosupeljski Rožni dolini prestopila bregove. Ker je zmeren dež sledil še v nočnem času, je na meteorološki postaji ARSO v Grosupljem do 8. ure naslednjega dne padlo skupaj 65,4 mm dežja. Potem ko so bile prvo polovico meseca zaradi oblačnosti najvišje dnevne temperature zraka med +20 in +25 °C, je v drugi polovici več sonca prineslo tudi višje temperature. Tridesetim stopinjam Celzija smo se približali že sredi meseca, prvi vroč dan v letu (t.j. dan s +30 °C ali več), ki je bil tudi edini v juniju, pa smo zabeležili 22. junija. Sledila je prehodna ohladitev, zatem pa nekaj toplih in sončnih dni. Povprečna mesečna temperatura je bila +18,8 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2010 običajno. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu je bil letošnji junij toplejši za 2,2 °C. Glede na obdobje 1995-2010 so bila tako jutra s povprečno temperaturo +13,1 °C, kot popoldnevi s povprečno temperaturo +25,3 °C toplejši za 0,3 °C. Najnižja mesečna temperatura zraka je bila +8,7 °C (20. 6.), najvišja pa +30,6 °C (22. 6.). Megla je bila zabeležena v petih dneh; tri jutra je ovijala Grosuplje, še dva dneva več pa bližnjo okolico. +25 °C in več smo zabeležili v štirinajstih dneh (topli dnevi), +30 °C ali več pa smo imeli le en dan. Grmelo je pogosto -zabeležili smo ga v petnajstih dneh. V prav toliko padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 167 mm padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 141 % običajne količine. Najbolj suh junij po letu 1995 smo imeli leta 2001, ko je padlo 66 mm padavin, najbolj moker pa lansko leto, ko je padlo 194 mm padavin. Iztok SinjuT Jožetu Kolencu v slovo! V ponedeljek, 13. junija , se je od nas za vedno poslovil naš član in dolgoletni podpredsednik DVVP Grosuplje Jože Kolenc. V ptičarsko združenje se je vključil leta 1973 v takratno največje Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ljubljana. Leta 1977 je tako hudo zbolel, da ni bil več pokreten, zato je naslednje leto društvo zapustil. Aprila 1981 leta smo v Grosupljem ustanovili svoje društvo za varstvo in vzgojo ptic. V DVVP Grosuplje se je včlanil sredi leta 1981. Ni bil sicer med ustanovitelji, vendar se je kljub svoji invalidnosti takoj aktivno vključil v delo društva. Kot odličen gojitelj in ljubitelj kanarčkov je bil mladim gojiteljem vedno pripravljen svetovati pri vzgoji ptic, predvsem je dal velik poudarek pripravi ptice za ocenjevanje pred sodnikom. Od leta 1983 je sodeloval na vseh republiških tekmovanjih ptic in s svojimi kanarčki osvajal medalje. Medalje oz. prva mesta je osvajal tudi na državnih tekmovanjih v bivši državi. Leta 1985 je bil izvoljen v izvršni odbor in prevzel funkcijo podpredsednika društva, ki jo je vestno opravljal do leta 2007. S svojimi prodornimi organizacijskimi sposobnostmi je bil nepogrešljiv pri društvenih razstavah ptic. Ves čas trajanja razstave je dežural na svojem invalidskem vozičku in obiskovalcem nudil strokovne odgovore na postavljena vprašanja o posameznih vrstah ptic. Leta 2005 je prenehal gojiti ptice, Zveza DVVP Slovenije pa ga je odlikovala s SREBRNIM znakom za požrtvovalno in uspešno delo v društvu ter republiški zvezi gojiteljev ptic. V 30-letni zgodovini društva je bil Jože Kolenc zagotovo najuspešnejši gojitelj kanarčkov. Kljub skromnim pogojem za vzrejo sobnih ptic mu je v enosobnem stanovanju v bloku uspelo vzrediti zelo zahtevne vrste ptic. Ob letošnjem praznovanju 30-letnice DVVP Grosuplje je prejel zlato plaketo za zasluge pri delovanju v našem humanem hobiju. Ko smo nemo stali pred Jožetovim grobom, v katerem je njegovo telo našlo počitek, smo se mu zahvalili za vse, kar je dobrega storil vsakemu posebej in društvu. Miha Ahlin, predsednik Društva za varstvo in vzgojo ptic Grosuplje julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi v spomin 59 ll-ll- Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Tja, kjer večna Ljubezen je doma, tja, kjer tišina šepeta. A nam ostaja bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Za vedno je zaspal naš dragi očka, dedek in pradedek Mirko Serdinšek (ij. 4. 1932 - 24. 6. 2011) iz Luč. Ob boleči izgubi našega očka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami, za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše. Iskrena zahvala osebnemu zdravniku Darku Taseskemu in med. sestri Heleni za zdravljenje, sočutje in podporo v času bolezni. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Šinku za lep opravljen cerkven obred in sveto mašo. Hvala cerkvenim pevcem in pevcem zbora Samorastnik za zapete pesmi slovesa, ki so našega očka vedno tako srčno ganile. Hvala godbeniku za čustveno odigrano Tišino in pogrebcem podjetja Perpar za spoštljivo opravljeno storitev. Vsem ostajamo za iskreno sočutje ob slovesu neizmerno hvaležni. Žalujoči: sin Zvone in hčerke Majda, Mira in Fani z družinami Hiša je prazna, a tebe več ni, zaman te iščejo naše oči. Le na grobu ti še rožica cveti in večna lučka v spomin gori. ZAHVALA Na lep pomladni dan je za vedno zaprla svoje trudne oči in legla k večnemu počitku naša zlata mama, stara mama, tašča, sestra, svakinja in teta Alojzija Perme, roj. Rebolj (12. 3. 1934 - 7. 4. 2011) iz Predol pri Grosupljem. Najlepše se zahvaljujemo vsem tistim, ki so v prvih najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam stali ob strani ter nam pomagali lajšati neizmerno žalost. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru Samorastnik za lepo odpete žalostinke in trobentaču Tadeju Cimermanu za zaigrano Tišino. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za cerkev in svete maše. Posebna zahvala velja vsem tistim, ki ste jo z dobrimi mislimi v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Takšno, kot je bilo življenje, tiho, skromno, je bilo tudi tvoje slovo. Skupaj z atom v miru počivajta! Žalujoči vsi njeni Milostljiv je Gospod in pravičen, naš Bog je usmiljen. Objele so me vezi smrti in bolečine nesreče, dosegel sem stisko in žalost. Gospodovo ime kličem: »O Gospod, osvobodi mojo dušo!« Milostljiv je Gospod in pravičen, naš Bog je usmiljen. Sveto pismo, psalm 116 ZAHVALA Po tragični nesreči nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, brat, tast, svak, dedek in pradedek Ivan Guštin (1. 1. 1941 - 14. 7. 2011) iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sokrajanom, sodelavcem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in tople besede. Hvala za darovano cvetje, svete maše in darove za cerkev. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Grosuplje in intervencijski ekipi Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje za hitro pomoč in oskrbo ter UKC - oddelku za plastično kirurgijo. Zahvaljujemo se tudi dializnemu centru Nefrodial z Brezovice za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala grosupeljskemu župniku in dekanu Janezu Šketu za darovano sveto mašo, lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa, Mešanemu pevskemu zboru Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška za petje med sveto mašo in zapete žalostinke ob grobu, osebju pogrebne službe Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in ge. Brigiti za ureditev mrliške vežice in pripravo cvetja. Posebne zahvale pa veljajo ZŠAM - Zvezi šoferjev in avto-mehanikov Grosuplje za organizacijo pogreba in izkazano čast, prijateljski ZŠAM Ivančna Gorica za udeležbo na pogrebu ter predsedniku ZŠAM Grosuplje Mirku Škrjancu za ganljiv poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste Ivana imeli radi, ga spoštovali, mu karkoli dobrega storili v njegovem življenju, ste bili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi 60 v spomin Grosupeljski odmevi julij / 7 - 2010 ll-ll- Bil si naš ponos, toplo sonce in radost. A zdaj nas objema mrzla noč, bolečina para nam srce in solze ne ustavijo se. Življenje brez smisla gre naprej, razum pa upira se, ker upanje še vedno tli ^ ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Jerneja, sina, brata in vnuka Jerneja Štrublja (14. 10. 1993 - 10. 6. 2011) iz Podgorice pri Šmarju - Sapu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župnikoma g. Jožetu Mrvarju in g. Stanetu Kerinu za lepo opravljen pogrebni obred in obema cerkvenima pevskima zboroma. Zahvala tudi pogrebnim storitvam Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga v času življenja spoštovali in imeli radi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ivan Žitnik (8. 10. 1930 - 17. 6. 2011) iz Grosupljega, Jurčičeva cesta III/l 3 Ob smrti dragega očeta, dedka in brata izražamo hvaležnost vsem, ki ste z njim delili življenjski optimizem, mu bili v oporo in pomoč v težavah, imeli zanj prijazno misel in besedo. Zahvaljujemo se pokojnikovim prijateljem in znancem, prijaznim sosedom, nekdanjim sodelavcem iz Elektro Ljubljana, krajanom iz rojstne Žalne in okolice ter sorodnikom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvaležni smo za darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Janezu Šketu za lep cerkveni obred. Hvala g. Iztoku Vrhovcu, podžupanu in predsedniku PGD Grosuplje za izbrane besede slovesa. Hvala pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne za prelepo petje. Hvala gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje za organizacijo poslovitve z gasilskimi častmi. Hvala gasilcem okoliških gasilskih društev in praporščakom za sodelovanje pri pogrebu. In hvala tudi gospe Faniki Kralj za pomoč ob pogrebu. Žalujoči: Sin Rado z Vilmo, hči Ana, Marko ter Miha in sestra Mara ter drugo sorodstvo. Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne slišim ZAHVALA V 54. letu je za vedno zaspal naš dragi mož in oče Jože Janežič iz Hrastja pri Grosupljem. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za cerkev. Posebna zahvala je namenjena njegovim sodelavcem iz Kogast Grosuplje ter vsem ostalim organizacijam in posameznikom, ki ste mu v tako velikem številu izkazali spoštovanje in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem se srčno zahvaljujemo in naj vam ostane v lepem spominu. Žena Darja, sin Miha in hčerka Maja Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 98. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi ata, stari ata in pradedek Jože Radelj (11. 4. 1914 - 8. 7. 2011) s Spodnje Slivnice pri Grosupljem. Ob boleči izgubi našega predragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste se od njega poslovili in z njim prehodili zadnjo pot k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala velja dr. Dolinarju in celotnemu medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje za njihov trud pri zdravljenju, skrbi in negi. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe ter kvartetu iz Št. Jurija za petje v cerkvi in zapete žalostinke ob grobu. Hvala sosedom za vso pripravo in izpeljavo zadnjega slovesa. Zahvala tudi vsem, ki ste mu v njegovem dolgem življenju s svojo pozornostjo lepšali starost, ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: sin Metod in hčerki Danica in Marija z družinami, vnuki in pravnuki julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi v spomin 61 ll-ll- Ta kruta smrt ugrabila te je iz naših src. ZAHVALA ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, strica in svaka Milana Mavca (29. 11. 1931 - 4. 6. 2011). Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in dobre namene. Posebna zahvala PGD Ponova vas, osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, pevcem za zapete pesmi. Hvala gospodu župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen cerkveni pogreb. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi! Zaprl svoje trudne si oči, glasu tvojega, Franci, več ni, le orglic glas in ples čuje se nekje iz nebes. Ostala praznina je in spomin na srečne trenutke z njim. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka Francija Benčine (25. 5. 1935 - 28. 6. 2011) iz Žalne pri Grosupljem, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za tolažilne besede, izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev. Prav posebna zahvala članom PGD Žalna in njihovemu predsedniku Dragu za ganljiv govor. Zahvala tudi gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našega Francija pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Živel bo naprej v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi. M. r 'hu. -m Blagoslov križa v Grahovcu V petek, pozno popoldne, 24. junija 2011, na god sv. Janeza Krstnika, smo v Grahovcu pri Zagradcu blagoslovili nov križ. Najprej naj povemo, da je Grahovec ledinsko ime ožjega območja križišča poti za Zagradec in na grad Boštanj z glavno cesto Grosuplje - Krka. Na tem območju pa so se že v zgodovini srečevali različni ljudje ter so se odvijali tudi razni drugi dogodki, med drugim smo za pravi slovenski kres Zagradčani več desetletij kurili 23. junija kresove. Nadalje je treba reči, da je bilo na območju soseske sv. Martina, kamor spada naša vas, pred drugo svetovno vojno poleg več kapelic po vaseh tudi mnogo križev na razpotjih, po poljih in v gozdovih. Tudi na območju vasi Zagradec je bilo tako. Poleg treh kapelic v vasi sta stala tudi dva križa še vse do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja - eden na koncu njiv nasproti današnje gostilne Lunca, drugi pa na Kastevčevi trati nasproti Novakovega kozolca, danes nasproti hiš Alojza Kastelica in Alojza Mikliča. A časi in oblast so bili taki, da niso bili naklonjeni tistim, ki bi si morda upali predlagati, da bi se križi popravljali ali morda celo postavljali na novo. Že pred več kot desetletjem je Janez Kastelic (eden od novih lastnikov dela Kastevčeve trate) težko zbolel in pred nekaj leti je že kazalo, da je bolezen premagal. Zato se je zaobljubil, da bo na mesto nekdanjega križa postavil nov križ, čeprav na njihovi zemlji že stoji ena Marijina kapelica kot zaobljuba sorodnikov iz časov prve svetovne vojne. Skupaj z nekaj dobrotniki je Janez s tehnično podporo (zidarji, mizarji, kleparji, križ postavil pred približno dvema letoma na koncu svoje parcele. Na njem ni bilo le Križanega. Bolezen pa je ponovno bila močnejša _ Janeza smo položili v prerani grob koncem letošnjega maja. Na pogrebščini pa je padla odločitev, da vaščani zberemo sredstva za nakup Križanega in pripravimo vse potrebno za blagoslov. Glavno organizacijo pri tem je prevzel Jože Kastelic (Matozljev). Omenjenega dne je žalski župnik Andrej Šink oznanil 30. dan po Janezovi smrti, zato je bila pod Boštanjem najprej sveta maša za pokojnim. Nato smo odšli h križu, na katerem spodaj piše: »Bod' pozdravljen, ko v vas prideš in Bog s teboj, ko iz nje odideš!« Gasilci so za nekaj minut ustavili vaški promet, župnik je opravil blagoslov križa, pevci zbora Samorastnik pod vodstvom Janezovega sošolca iz osnovne šole Draga Zakrajška pa so zapeli nekaj cerkvenih pesmi. Nato smo zaradi deževnega vremena še za kakšno urico vsi skupaj z Janezovimi domačimi odšli v zagraški gasilski dom. Naj Janezov križ spominja tudi na vero naših prednikov! Jože Miklič 1 nekaj za veselje, nekaj za vedoželje Kako je mojster Feliks delavce pri čuječnosti ohranjal Eho cajtngi Mojstri stare šole so bili strah in trepet vajencev, pomočnikov in sploh vseh podrejenih. Tak je bil tudi Feliks, ki pa se je v nečem le razlikoval od njih - bil je milejšega srca, zato ni delil ostrih opominov in klofut nerodnežem in prestopnikom. Kadar je videl, da kateri od delavcev v nočni izmeni dremlje, nagnjen na delovni pult ob stružnici, je stopil zraven, prestopnika opomnil in je zaleglo. Toda učinek je bil kratkotrajen, ker so podrejeni kmalu začeli izkoriščati njegovo dobrosrčnost in malo je manjkalo, da bi si pri direktorju zapravil ves ugled in zaupanje. Dolgo je tuhtal, kaj naj napravi, da bo volk sit in koza cela, a se ni nič pametnega domislil. Potem pa mu je prišel v roke star indukcijski telefon, tak na vrtljivo ročico. Ko je ročico zavrtel in prijel za žico, ga je pošteno sunilo. Prav gotovo je električna iskra pripomogla, da se mu je posvetilo. Že prvo nedeljo je odšel v obrat, v svoji sobici instaliral indukcijski telefon in žice skrivoma povezal z delovnimi pulti. Naslednje mesece je skrbno škilil skozi nadzorno okence. Ko je zapazil kakega kinkajočega »garača«, je njegovo mizo povezal s svojo »elektrarno« in spustil nekaj kratkih sunkov. Da bi videli, kako je sleherni poskočil in odhitel skrbno nadzorovat delovni stroj. Ob novem letu so pri obračunu ugotovili, da je Feliksov oddelek opazno presegel normo, zato so delavci dobili teden dni nagradnega dopusta, mojster pa še enkrat toliko. No, pa recite, če mojster Feliks ni bil dobra duša -pa pameten nič kako. Leopold Sever mali srpan / 7 - 2011 Kdo pravi, da ne vem! (Domač kviz) Piže^ ureja/ brskA/ stikA/ ^olde/ fpnr trr M< nvUtrf E4vud Jr M u DDrt t'OÄH mwkB unnm M IMK I PM «nciL 4J)>l »M ^uviaiM SSSLT EkirSwS'Kii^ Iji Jn 4 puranih Kardelj: lo rojslnl dan iasini ahian Zadnjič, ko so v VELEUPELJSKEM KOMUNSKEM SVETU glasovali o priznanjih in nagradi, so nekateri predlagali, da bi v statut vnesli še NAZIV OBČASNEGA OBČANA. Porednik EHO CAJTNGOV pa trdi, da je ta zgodba za Ivana Mačka - Matijo že bila končana leta 1991, a so pri tem pozabili še na Edija K. - tako kot v večini slovenskih komun, ko je le-ta postal 26. 1. 1970 častni občan bm»w4* Ib ik U. tudi ■(• mil !■ Uf. ptiainjv J« ** i*- FI»Mi. Vi «iT» «Pri«. «I HH m HM4 mt n «» J», v ^ »MijM dpJu M^titkU r litifi- pnmttfii' ^ *«! ililM likdal, I4 tii^tf. t M, kJ pMotAl rrtmuj« fnljn b*^ ^itUi 4* tttii. — KETrtn IB. H'lla blU viH«kl pftip««*!) Iik^ 1 liTirubileM r-i«tKr« IdflK*«^!« iU-^ftrd* KttdcIJt U ^tPCM »InfHbib tiiiln: anriKtritli • ir^Jial d^Uslc^tiu «OeltTd plmU ptfttm k-^lirfiUn Tojdo ^««di^^iOivi }« Edr^ TkA - hJ Tiitnrtil> men- KHdi C ilallu (M- v« beed* V-*(WI Wu .«m»!!. M H M Ml* . IB^OMlIi B« IT». m i« nh^ih pt^eu U~tl . ifMrti. HUtM. M Utl Bsria KUi«. Tm ^ ujMu ta ufimjcft__ ' Vjt. Mt " SLniro. . _ ... SHalK. S5wii mro—. vseh slovenskih občin. Do preklica tega sklepa pa še ni prišlo. heca se J€žek Zagraški Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) Prebivalcem vasi in zaselkov okoli Radenskega polja, krajinskega parka in živopisnega bisera, na katerega bi bili radi vsi ponosni, naval komarjev ne prizanaša. Veliko dežja in visoke temperature so na Radenskem polju ustvarili idealne pogoje za razvoj komarjev, ki so se letos razmnožili preko vseh še znosnih meja. Postajajo naši vsakdanji spremljevalci, ki bodo obiskali tudi do 20 km oddaljen plen. Nastanek toplokrvnih živali je v pradavnini omogočil razvoj sesalne funkcije pri komarjevi samici, ki s sesanjem krvi pridobi močno povečano produkcijo jajčec. Po vsakem obroku krvi namreč izleže od 400 do 450 jajčec. Njihova življenjska doba je štiri do pet let, preživijo tudi nizke temperature. Življenjska doba razvite žuželke je od dva meseca in pol do šest mesecev. Znanstveniki jih proučujejo zelo pozorno, saj je njihova povezava s človekom pomembna. Kot zanimivost naj povemo, da v tundrah Arktike gomazi komarjev in s poizkusi so ugotovili, da gre za gostoto devet tisoč ugrizov osebe na minuto, to pa pomeni odliv polovice človekove krvi v dveh urah. Mlade nezaščitene živali so že poginile zaradi pikov. Komarji so, kot trdijo resni znanstveni članki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), odgovorni za več človeških smrti kot katera koli druga žival. Ena od značilnih bolezni, ki jo komarji prenašajo, je malarija. Njene žrtve štejejo v stotinah milijonov, vsako leto umre zaradi nje milijon otrok in se pojavi nekaj sto milijonov novih primerov obolelih. Komarji prenašajo več kot sto virusnih bolezni, najbolj nevarni sta denga mrzlica in vnetje možganov (encefalitis). Denga mrzlica izvira iz Azije in jo prenaša tigrasti komar, ki so ga v naši bližini prvič zasledili leta 2005 v Padovi (Italija), leta 2006 pa že v okolici Kopra. Mrzlica Zahodnega Nila je dobila ime po pokrajini v Ugandi, kjer so jo najprej odkrili. Najbolj je razširjena med pticami, predvsem vranami, njihovi pogini pa so tudi med prvimi znaki epidemije. Poleg naštetih prenašajo komarji tudi druge nevarne bolezni, kot je filarioza, in različne parazite. Še vedno se pojavlja tudi rumena mrzlica. Tako slednjo kot malarijo so Američani premagali šele z izsuševanjem Panamskega prekopa in uporabo velikanskih količin pesticidov. Komarje je potrebno obravnavati resno Komarji so namreč skorajda preprečili izgradnjo tega velikega kanala, kajti med delavci sta smrtno kosili malarija in rumena mrzlica, gradnja pa je bila ustavljena. Šele z organizirano akcijo uničevanja komarjev so jo lahko nadaljevali. Prenos nalezljivih bolezni je, kot dokazujejo študije, logično nadaljevanje življenjskega ciklusa komarja. Odrasle živali se prehranjujejo večinoma z rastlinskim sokom in nektarjem, vendar pa hranljive snovi v njem ne zadostujejo samicam med razvojem jajčec. Zadostno količino energije v tem obdobju zagotovijo tako, da sesajo kri vretenčarjev, predvsem sesalcev, pa tudi ptic in plazilcev. Ob piku izbrizga komar v gostitelja slino, ki vsebuje sredstvo proti strjevanju krvi (antikoagulant). Komarji so zelo pomembni vmesni gostitelji in prenašalci mnogih patogenih virusov in praživali, ki povzročajo bolezni. Med sesanjem krvi okuženega gostitelja zaidejo ti organizmi v prebavilo samice komarja. Tam se namnožijo, a ne povzročajo za bolezen značilnih simptomov. Ko samica ponovno sesa na drugem gostitelju, s slino izbrizga vanj tudi patogene, ki so se namnožili v žlezah slinavkah. Druga pot prenosa je na površini obustnega aparata. Češki znanstveniki so v zadnjem času potrdili, da so le tretjino okužb z borelijo zagrešili klopi, ostali dve tretjini pa komarji. Visok odstotek komarjev je namreč prenašalcev povzročitelja borelioze, za katero obolevajo z veliko pogostnostjo tudi psi. V prid razmnoževanju komarjev in širjenju nevarnih okužb govori tudi globalno segrevanje. Obstoj in delovanje komarjev je namreč močno povezano s temperaturo. In ne le to: dviganje temperature omogoča tudi širjenje malarije, saj omogoča preživetje virusa tudi v nekoč hladnejših temperaturnih pasovih. Tako napovedujejo njeno dramatično širjenje, če se bo proces nadaljeval. Enako velja za denga mrzlico. robove posod. Že nekaj ličink v litru vode je zadosten alarm, da je potrebno ukrepati. Tudi sami lahko naredimo veliko, da preprečimo razvoj komarjev v bližini naših bivališč. Osnovno vodilo mora biti preprečevanje razvoja in zatiranje komarjevih ličink, ki je z ekološkega in ekonomskega stališča bolj uspešno, kot pa uničevanje komarjev samih. Veliko bomo dosegli z izsuševanjem mlak in kotanj, tudi tistih najmanjših, in z odstranjevanjem korit, v katerih se zadržuje voda. Sode, iz katerih zalivamo vrtove in travnike, je potrebno pokriti, odstranjevati prazne konzerve in avtomobilske gume, ki so tako rekoč inkubator za gojenje komarjevih ličink. Že dolgo se za organizirano preprečevanje razvoja komarjev uporabljajo biocidi, ki niso strupeni za ljudi, domače živali in ribe. Biološko uničevanje v nemškem Porenju z največjim uspehom uporabljajo že več kot 30 let. Tudi pri nas v Ratečah so pri tem uspešni že več kot 20 let. Preparati za škropivo vsebujejo bakterije Bacillus thuringiensis, soj Israiliensis, ki povzročajo propad razvojne oblike komarja. Strokovnjaki pozivajo lastnike travnikov, da dosledno kosijo površine in odstranjujejo pokošeno travo, saj z njo odstranijo tudi jajčeca. Visoka trava in drugo rastlinje onemogoča škropljenje, ki ga je potrebno ponavljati ob vsakem večjem deževju. Za učinkovito zmanjševanje populacije komarjev se začne s škropljenjem že v marcu ali aprilu. Žal ga je potrebno opraviti ročno, saj je tako najbolj učinkovito. Ob piku komarja, ki v svoji slini nosi štiri vrste aktivnih snovi, ki povzročajo alergično reakcijo, lahko pride do rdečine, otekline in srbečice. Največ škode si povzroči opikana oseba sama, ki s praskanjem rano dodatno okuži. Na kožo po piku položimo hladen predmet ali led, uporabimo tudi blažilno mazilo. Le neznaten porast temperature vodi v višanje števila okuženih komarjev, ki Mojca Sajovic pikajo pogosteje. V stoječi vodi se zaredijo komarji v približno desetih dnevih, največja legla so močvirja in poplavna območja, njihov sovražnik pa je sušno poletje. Poplavni komarji odlagajo jajčeca v travo, hišni komarji pa na vodo oziroma na Viri: http://www2.arnes.si/-ljkzl1/clanki/komarji. htm (Zlatko Krasnič, Kmetijski zavod Ljubljana) http://sl.wikipedia.org/wiki/Komarji Največ je nepokošenih strug in obrežij, katerih lastnik je ministrstvo za okolje, ki je tudi dolžno vzdrževati vodotoke. - Nepokošeno ožje območje strug v Reticah pod Zagradcem. V teh nekaj stavkih bi rad posebej izpostavil prizadevanja posameznikov iz Društva za zatiranje komarjev (Bojan Dolgoš in ostali člani društva), ki so ugotovili, da se stanje glede števila ličink komarjev na samem Radenskem polju izboljšuje. Vedno bolj kritično pa je to stanje v širšem območju - na območjih pod Spodnjo Slivnico, prek južne industrijske cone in Benata, Ponove vasi do Št. Jurija in nato tudi na območju močvirij okoli Gatine in Duplic, pa tudi na območju spodnjega dela Radenskega polja v KS Račna ter v Lučah, Loki in Žalni. Zato so se odločili, da obvestijo sosednje krajevne skupnosti, da je nadzor in škropljenje komarjev do nadaljnjega potrebno razširiti tudi na ta območja. Iz osebnih opažanj pa lahko še zapišem, da so prizadevni člani letos vložili ogromno naporov, da bi preprečili razvoj komarjev, a so dokaj velike padavine in temperature ustvarile dodatne pogoje za razvoj komarjev, poleg tega pa k povečanju števila komarjev prispevajo tudi migracije le-teh iz drugih delov občine. In spet jih je skoraj toliko, kot jih je bilo, ko se jih še ni zatiralo. Zato je društvo skupaj z vodstvom KS Mlačevo (predsednik Janez Svetek in Valentina Vehovec) organiziralo letos že dva delovna sestanka v zagraškem gasilskem domu. Udeležili so se ga predstavniki KS Račna - Rajko Palčar, Sp. Slivnica - Dušan Križman, Št. Jurij - Samo Marinčič in Žalna - Danijela Pirman ter Kmetijska svetovalna služba Grosuplje - Ana Pavčič in predsednik Nadzornega odbora Občine Grosuplje - Milan Vehovec. Poleg osnovnih informacij, kako in kdaj je potrebno zatiranje ter o opremi in osebni zaščiti ter učinkih škropiva na ličinke komarjev in na človeka, so predstavili tudi Na eni strani toliko lepot, na drugi pa toliko problemov! - Rumeni blatniki v Vičevem močilu. organizacijsko shemo društva. Na koncu je na predlog kmetijske svetovalne službe bilo predlagano, da se pozove vse lastnike zemljišč, ki imajo travnike v poplavnih območjih oziroma neposredni bližini strug, da jih morajo redno (ali vsaj enkrat letno) kositi, saj s tem na naraven način preprečujejo širjenja območij ličink komarjev. Mi pa k temu dodajamo, da je nepokošenih površin največ v lasti države oziroma pristojnega ministrstva za okolje ter da bo z ureditvijo osrednje čistilne naprave v Grosupljem in izgradnjami kanalizacij v občini tudi voda v potoku nizvodno bolj čista in se bodo v njej lahko spet normalno razmnožile ribe in žabe ter kačji pastirji, pa tudi ptice, ki so vsi skupaj naravni sovražniki komarjev. Torej! Kdo je (spet) na potezi? Jože Miklič Včasih so kmetje pokosili za steljo živini tudi med meandri pred Beznico, a je zdaj trava tako umazana, pretežno od fekalij iz čistilne naprave, da tega ne počnejo več. Poleg tega pa je v Zagradcu samo še nekaj ljudi, ki se (razen dveh) le ljubiteljsko ukvarjajo s kmetijstvom. Radensko polje se je tudi močno zaraslo. Več kot 10 % območja so v zadnjih 20 letih prerasla grmovje in tudi čez 10 m visoka drevesa. raden^kopolje ZELENE NOVIČKE R/^O^IDEliNlS^^G/j F^0DLJA Zakaj so pomembna zavarovana območja, zakaj je tako Domembno, da ohranimo Radensko polje? Zavarovanje Radenskega polja kot krajinski park je le še vprašanje časa. Potem, ko je občina Grosuplje že decembra 2009 sprejela Odlok o Krajinskem parku Radensko polje, mora v istem besedilu zdaj Vlada RS sprejeti Uredbo o Krajinskem parku Radensko polje. To je, ne le naloga ampak tudi velika obveza države, ki je bila sprejeta v Sporazumu med občino Grosuplje in Ministrstvom za okolje in prostor, poleti leta 2007. Koristi, ki jih zavarovanje prinaša so večplastne. Zakaj zavarujemo naravo? Zaradi rastlinskega in živalskega sveta ali morda zato, ker imamo od tega posredno in neposredno korist tudi Ijjdje? Kakor koli se sliši za koga nerazumljivo, vendar večina zavarovanih območij, ki jih imamo na svetu je, večali manj, zavarovana predvsem ali pa tudi zaradi ohranitve človeške rase Zavarovana območja si lahko predstavljale kot tiste oaze, ki nam v nekem trenutku iahko rešijo naš obstoj, obstoj človeške rase? Kako? Preprosto, V naravi, ki še ni degradirana in je dokaj ohranjena, še delujejo vsi sistemi, naravni krogotoki. Prsvo razmerje pleniicev je odvisno od pravega razmerja plena, ki jim je na voljo. Normalno delujoči življenjski prostori ene vrste vplivajo na normalen razvoj druge. Če posekamo majice ob njivah in travnikih in naredimo več hektarsko njivo bomo na koncu škodovali sebi. Mejice niso pomembne le za ptice in druge živalske vrste, pač pa so ključnega pomena, ob napadu bolezni na različnih poljščinah. Če bomo imeli mejioe se bolezen morda ne bo selila na naslednjo njivo. In če nam njivo napade škodljivi hrošč, nam ga bodo pomagale zmanjšati pod nivo škodljivosti prav ptice, katerim smo z mejicami omogočili njihov življenjski prostor. Če bomo uporabljali preveč agresivne pesticide se nam lahko zgodi, da bodo naše njive jalove. Čebele, ki bi oprašile našo kulturo bodo poginile preden bi lahko pobrali pridelek. Če bomo zasipavali mlake in močvirja, ker se narr »zdi«, da so grde in neprivlačne bomo zmanjšali življenjsk prostor koristnim dvoživkam in kačjim pastirjem, ki so mec drugimi tudi plenilci nadležnih komarjev. Problem velikega števila komarjev je povezan tudi z onesnaženimi vodotoki, če bo voda v vodotokih bila čista, bi v njej plavalo prece. rib, ki bi prav tako uravnavale število ličink komarjev. Vse je povezano. Naši stari starši so še vedeli, da so del narave. Če se postavimo iznad nje ne bomo preživeli. Na dolgi rol< prav gotovo ne Narava bo tukaj tudi čez 1000 let, takšna al drugačna. Ali lahko to rečemo tudi za človeško raso? Človek potrebuje naravo, ohranjeno naravo Zato, da lahke jemo zdravo hrano, da dihamo neonesnažen zrak in pijemc čisto vodo, zato, da se lahko sprostimo in spočijemo, Kei današnja družba pač še ni na stopnji, ki bi dojemala, da je narava pomembna že sama po sebi, jo je potrebno del izločit iz grobega izkoriščanja, zato, da nam bodo te oaze lahko \. prihodnosti, ko bomo že vse uničili služile kot genske banke tako za medicinske kot namene repopulacije sestavin narave, ZATO DA BO LAHKO PREŽIVEL ČLOVEK. ČLOVEK! ISKRICA. Ker je ravno čas počitnic in dopustov se zamislite. Kadar sami naredimo nek poseg v naravo, ki jc tako ali drugače spremeni ali jo uniči, si rečemo, pa saj je še toliko narave okoli nas, ki ni uničena, še ni pozidana. Dobro. Zdaj pa pomislimo. Če bi vsi ljudje tako razmišljal kam mislite, bi šli na oddih in si polnili baterije. Morda ng onesnaženi jezeri, Bohinj in Bled, kjer bi vozili motorni čolni ir motorne ladje? Ali bi morda rajši ležali na plaži, medtem ko b mimo nas vozili tankerji, smetarske ladje, ki bl odlagale naše komunalne odpadke? Mag. Tina Mikuš S u/] Zanimivosti Luksuzna potniška Ladja Queen Elizabeth II prevozi z enim Litrom 4 cm. Zareza, ki ste jo naredili na skorji debla drevesa, bo ostaLa vedno na isti razdalji od taL,čeprav drevo raste. Če uporabljate slušalke 1 uro, povečate števiLo bakterij v ušesu za 700 x. Okrog 50 % ljudi na svetu ni niti enkrat telefoniralo. 90 % holandskih najstnikov govori tekoče angleško, medtem ko v Ameriki tekoče govori angleško samo 80 % najstnikov. Od leta 1815 je bilo 210 mednarodnih vojn. Najkrajša vojna je bila 1895, ko se je Zanzibar predal V. Britaniji v 38 minutah. Leta 1926 je bilo na svetu samo 100 televizorjev. Mexico City se pogreza približno 25 cm letno. Madrid je edino glavno mesto v Evropi, ki se ni razvilo ob reki. Lubenica je zelenjava, paradižnik pa sadje. Nekateri Eskimi uporabljajo hladilnike zato, da hrana popolnoma ne zmrzne. Korenje vsebuje 0 % maščob. Srce pri utripanju povzroča tako visok pritisk v telesu, da bi curek krvi lahko dosegel 9 metrov višine. Na 60 stopinji geografske širine lahko ob-plujete cel svet. Sedanje število živih ljudi na svetu je večje, kot število preminulih, ki so kadarkoli živeli na Zemlji. I fil ■ t: . II I m m PGP VELIKO NLACEVO PRIREJA ¥ELIKO fililM 11.6ASILSK0 TEKMOVANJE wR¥NO VESELICO IMNiMi^ Z ANSAMBLOM WiimMm tmUšui julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi oglasi 69 70 grosupeljski odmevi Goupeuki odmei julij / 7 - 2010 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - GLasiLo prebivalcev občine GrosupLje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine GrosupLje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic H t-2.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in prelom strani: Jože Miklič Ostale fotografije: avtorji prispevkov, če ni posebej navedeno Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2011 dalje) v nakladi 6.368 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V SEPTEMBRU JE TREBA ODDATI do petka, 9. septembra 2011. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF ALI DOC ZAPISIH. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni iz prvih dveh (treh) besed naslova prispevka - npr. RES NAJLEPŠI je mesec maj. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/ pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, političnih strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas! Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm2 Ko Cena v € Končni znesek 1 z DDV v € 1 A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 B 6,0 x 8,3 1 1 49,8 II 1,549 II 77 1 1 39,44 II 47,33 1 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 1 1 76,4 II 1,339 II 102 1 1 52,28 II 62,73 1 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 1 1 153,8 II 1,060 II 163 1 1 83,56 II 100,28 1 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 1 1 232,5 II 0,994 II 231 1 1 117,92 II 141,51 1 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 1 J (39,6 x 27,3) 1081,1 1 0,866 1 936 478,68 1 574,42 1 Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. Digitalno oblikovan oglas mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa naj bo npr. lon_ oktober_2009.pdf. Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic ra t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: joze.miklic ra t-2.net »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič julij / 7 - 2011 Grosupeljski odmevi oglasi 71 Županova jama -turistično in okoljsko društvo Grosuplje in Teden vseživljenjskega učenja Teden vseživljenjskega učenja razširja pomen, vlogo in možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih. V Sloveniji projekt finančno omogočata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo in šport. V neposredno izvajanje projektov se vključuje vedno več organizacij in društev. Letos se je temu gibanju pridružilo tudi naše društvo Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje. Prijavili smo štiri prireditve. - Razstava Skriti svet Županove jame, ki jo je z izborom svojih fotografij pripravil fotograf Marjan Trobec, je v preddverju Kulturnega doma Grosuplje vabila vse obiskovalce kulturnih prireditev tudi na ogled naravne znamenitosti - Županove jame. Razstavo so si ob avtorjevem vodenju ogledali tudi župan in podžupana občine. - Obisk Županove jame in okolice smo ponudili tudi zanimivi skupini upokojencev Zavarovalnice Triglav, ki svoje vsakoletno srečanje obogatijo s spoznavanjem Slovenije. Vodena ogleda Županove jame in Tabora Cerovo sta bila prilagojena skupini izobražencev. Uspela akcija nam je dala poleta, da bomo poskušali razširiti svojo ponudbo različnim skupinam in jim prilagoditi vodenje. - Podzemni svet za najmlajše skupinam nižjih razredov osnovnih šol in vrtcev predstavi Damjan Viršek, predsednik društva. Dolžina ogleda in vodenje je prilagojeno starostni stopnji otrok. - Vila Svetlina predstavlja podzemni svet za vrtčevske otroke. Članica upravnega odbora Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje Tanja Zavašnik in Maja Okorn iz Mestne knjižnice Grosuplje skozi pravljične pripovedi vodita prilagojen ogled jame s pomočjo vile Svetline in škratov. Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje se trudi pridobiti čim bolj raznovrstne obiskovalce jame po starostni, izobrazbeni in interesni strukturi in vsakemu ponuditi tako predstavitev dolenjskega podzemnega sveta, da bo vsak odnesel čim več novega znanja in se bo rad vračal v naše kraje. Marija Samec — Liavvford garažna & industrijska vrata 1 fe t 1 '"" vrata.2orrnan@grnail ,com Matjaž Zorman s.p. GSM 031 336 800 Vino 17F, 1291 Škofljico 72 oglasi Grosupeljski odmevi julij / 7 - 2011 Grosupeljski škrat VABIMO NA KIPARSKE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE VSAK DELOVNI DAN, OD TORKA, 16., DO PETKA, 26. AVGUSTA 2011, MED 10. IN 14. URO. Poletne ustvarjalne delavnice v Boštanju bomo nadaljevali s tematiko lanskega leta. Raziskovali ter ustvarjali bomo na temo škratov. Domišljijo bomo usmerili v postavljanje škratov v prostor. Vzporedno s tem pa se bo odvijala dramaturška delavnica. Otroci bodo preoblikovali lanskoletno zgodbo, ki jo je pod vtisi delavnic zapisala lanskoletna in tudi letošnja mentorica eva mlinar ter poiskali različne načine za uprizoritev. Naš namen ni, da bi z dvotedenskimi delavnicami zaključili fantaziranje o škratih, pač pa želimo, da te delavnice predstavljajo bazo za nadaljnje aktivnosti. Ob koncu leta 2011 si želi izpeljati predstavo o škratih, katero bomo skupaj z otroci začrtali ravno na teh delavnicah. Okviren program delavnic 'Grosupeljski škrat' Delavnice trajajo od torka, 16., do petka, 26. avgusta 2011, med delavniki od 10. do 14. ure. Delavnice smo razdelili na več sklopov. V dopoldanskem delu se bo odvijala delavnica izdelovanja škratov iz purpena in drugih materialov pod mentorstvom akademskega kiparja Ljuba Zidarja, v popoldanskem delu pa bodo po različnih dnevih potekale raznovrstne delavnice, in sicer dramaturške, scenske, ustvarjalne (glinene posode, verižice iz naravnih materialov, lovilce sanj s svetlobnimi učinki, izdelovanje papirja, oblikovanje fimo mase) ter gibalne delavnice (nogomet, izrazni ples, različne igre) pod mentorstvom Tine Koščak. Med dopoldansko ter popoldansko aktivnostjo bo 15-minutni odmor za malico. V zadnjem dnevu delavnic, v petek, 26. avgusta, pa bomo skrbno razstavili izdelke ter povabili različne goste na otvoritev razstave. Delavnice bosta vodila akademski kipar Ljubomir Zidar in Tina Koščak z ekipo sodelavcev. Kot vsako leto bo tudi letos kot sponzor sodelovala pekarna Grosuplje. Udeleženci pa bodo ustvarjali na ploščah, sponzorskem prispevku MZG d.o.o. - Grosuplje. Kontakt: Tina Koščak, 031 707 730 ali elektronska pošta: inforakiparstvo-zavod.si DELAVNICE SO BREZPLAČNE. Primerne so za šoloobvezne otroke. Vljudno vabljeni! Zavod za kiparstvo in Občina Grosuplje ZOBOZDRAVSTVO, USTNA HIGIENA, PARODONTOLOGIJA, PROTETIKA, ESTETSKO ZOBOZDRAVSTVO CENTER USTNtHia ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV Cikava 38 A, 1290 Grosuplje, [gsm: 051 797 797, t: 01 7865 424, e; info@center-ustrne-higiene.si iiniiiw.center-ustne-higiene.si