TITO V LJUBLJANI
23. maja jeTito obiskal v Ljubljani prvo jugoslovansko lovsko ribiško razstavo in novo strelišče (na sliki). To je bilo dva dni pred obiskom sovjetske delegacije z Nikitom Hruščovom, ki je obiskal Jugoslavijo po Stalinovi smrti. 9. septembra je Tito obiskal Ljubljano z grškim kraljem Pavlom.
9. januarja 1956sejeustavil naželezniški postaji v Ljubljani ob vrnitvi iz Etiopije in Egipta, 6. novembra pa je v Ljubljani predsedoval razširjeni seji izvršnega komiteja CK ZKJ.
1. septembra je prispela v Ljubljano poljska partijska in vladna delegacija, ki jo je Tito povabil na miting v Litostroj.                  -   ¦
22. do 26. aprtla 1958,7. kongres ZKJ na Gospodarskem razstavišču. Tito je med drugim dejal: »V šoli vsakodnevnega praktičnega upravljanja delovni Ijudje prihajajo do spoznanja, da so interesi skupnosti obenemtudi njihovi osebni interesi.«
24. julija je obiskal sanatorij Emono, novo zgradbo Ijudske skupščine ter 3. mednarodno grafično razstavo v Moderni galeriji. Rekel je: »Sijajno je to, da je prišlo do srečanja u metn i kov vsega sveta.«
m                                                                    ___
27. januarja se je Tito prvič mudil v 300 let stari Ijubljanski gostilni »šestica«. Junijaseje ponovno vrnil v Ljubljano, kjer si je na GR ogledal prvo mednarodno razstavo motorjev in motornih vozil. 13. septembra pase je ustavil na poti v New York na zasedanje generalne skupščine OZN na železniški postaji.
Kot oborožen dejavnik neke sociatistične dežele je armada prav zaradl svojega značaja branllca, čepravoborožena sila, Imela v določenem smlslu tudi veliko mlroljubno vlogo v sve-tu... Kajtl mt smo ustvarlll svojo armado In jo danes Izpopolnju-jemo zaradi enega samega na-mena, da ohranimo mir, da bra-nimo svojo deielo, zaščftlmo naše Interese, nlkakorpa neza-radi osvajanja tujlh ozemelj. In njen mednarodnl pomen je prav v tej velikl vlogl armade, kl nlko-gar ne ogroža in ki lahko samo prispeva k stabllnostt In uredftvl
mlru.
Tito. Govoh in članki, Knjiga II
Znano je, da sta bill kritlka in samokrttlka v našl partlji vedno odločujoč dejavnlk, zlastl kadar 80 se pokazale krize in potreba po enotnostl. Predvsem mislim na enotnost misli in akcije, kar |e danes zlasti pomembno. Kri-tlka pripomore, da globlje oce-nimo razne slabosti, razne od-klone, napake itd. Samokrltika pomaga, da vse to laže tn čfm-prej rešimo. Samokrltlka učin-kuje dvojno In okrepi llk komu-nlsta, llk revoluclonarja. Bati se samokrftike In krltlke Je malo-meščanska lastnost in komuni-sti morajo v sebi to napako pte-magatl.
Pogovor z vodilnim aktivom SR Srbrje, oktobra 1972
Bltl v zvezl komunlstov pome-nl bltl vojak revolucije, pomenl, da sprejmeš nove obveznosli, kakršnlh    članu    sociaHsttčne
zveze nf treba sprejeti. Komunl-st) morajo biti zgted s svojo zav-zetostjo, samoodpovedjo, požr-tvovalnfm delom Itd. Samo tako smo si komunistl med vojno lah-ko pridobili zaupanje množtc, delavcev In kmetov, ki so pod našlm vodstvom šli v boj. Samo s takSnim odpovedovanjem, pravllno polltiko in pravllnlm ravnanjem lahko obvarujemo llk komunlsta.
Govor političnemu aktlvu črnegore, 29. 12. 1972
Začenja se ustaljevati praksa, v katerl nl bolj all man) odgovor-nlh, v katert vsl članl vodstva prevzemajo obveznost In odgo-vornost za dosledno uresnlče-vanje ttstega, kar Je bllo dogo-vorjeno. Kolektlvno delo In od-govornost, kl sta prltegnlla po-zornost tudi mnogo druglh, še posebno v našlh razmerah, sta poroštvo našega uspeinega ra-zvoja. Nekaterl - mlslfm tudl tl-ste zunaj - menljo, da uvedba predsedujočega z enoletnlm mandatom ogroža kontinuiteto ln stabilnost razvoja. Pa nitako. Kontinuitete In stabllnostl ne zagotavljajo posameznlkl, mar-več politika, kl jo določajo zveza komunistov in njena vodstva, In ustrezno ravnanje vodllnih Ijudl. To, kar bi lahko spodkopavalo stabllnost, je ustvarjanje ozrač-ja karierizma In medsebojnega boja za oblast In osebne pozicl-je. Ml pa smo s takšno našo usmeritvljo ustvarlH pogoje za to, da tudl te nevarnostl odvr-nemo.
S seje predsedstva CKZKJ, 23. oktobra 1979 v Karadjordjevu