ENAKOST SPOLOV – (ŠE) NEDOKONČANA ZGODBA Pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991–2016 ENAKOST SPOLOV – (ŠE) NEDOKONČANA ZGODBA Pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991–2016 Izdajatelj: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova 28, Ljubljana Avtorica: Sonja Robnik, Sektor za enake možnosti Leto izdaje: 2016 Elektronska izdaja Publikacija je dostopna na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni odgovorno za vsebino izjav strokov- njakinj in strokovnjakov, ki jih vsebuje ta publikacija, saj odražajo njihove poglede in stališča na razvoj in/ali stanje na različnih področjih enakosti spolov v Sloveniji, ki niso nujno tudi pogledi in stališča ministrstva. Za izjave smo strokovnjakinje in strokovnjake prosili spomladi leta 2015, zato ni nujno, da so ob izidu publikacije še na položaju, na katerem so bili, ko so zapisali izjavo. Donator ni odgovoren za vsebino publikacije, ker predstavlja poglede izvajalca projekta. Projekt Urav- notežimo odnose moči med spoloma sofinancira Kraljevina Norveška v okviru Programa norveškega finančnega mehanizma 2009-14 za Slovenijo. Prek Norveškega finančnega mehanizma in EGP mehanizma Norveška prispeva k zmanjševanju druž- benih in ekonomskih razlik ter krepitvi bilateralnih odnosov z državami prejemnicami v Evropi. Norve- ška tesno sodelujejo z Evropsko unijo prek Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Za obdobje 2009-14 je Norveška prispevala 1.7 milijard evrov. Sredstva so namenjena nevladnim organizacija, raziskovalnim in akademskim institucijam ter javnemu in zasebnemu sektorju v 12 novi državah članicah, Grčiji, Portugalski in Španiji. Vzpostavljeno je bilo široko sodelovanje z norveškimi organizaciji, dejavnosti pa se izvajajo do leta 2016. Ključna področja, ki jih program podpira, so okoljevarstvo in podnebne spremembe, raziskave in šti- pendije, civilna družba, zdravje in otroci, enakost spolov, pravosodje ter kulturna dediščina. Več informacije o Programu norveškega finančnega mehanizma 2009-14 je dostopnih na spletnih stra- neh: www.norwaygrants.si in www.norwaygrants.org. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 342.726(497.4)”1991/2016”(0.034.2) ENAKOST spolov - (še) nedokončana zgodba [Elektronski vir] : pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991-2016 / [urednica Sonja Robnik]. - Elektronska izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2016 ISBN 978-961-6471-37-4 (pdf) 1. Robnik, Sonja 286995200 2 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Publikaciji na pot Na področju pravic žensk in enakosti spolov je bilo v zadnjih pet- indvajsetih letih, ki jih pričujoča publikacija zajema, narejenega veliko. Tako s strani države in njenih institucij za enakost spolov kot civilne družbe. Rezultati so opazni. Tudi z vidika mednarodne primerjave: Slovenija je na tem področju dosegla visoko stopnjo razvoja in se zavihtela med nadpovprečne države. To je med drugim razvidno tudi iz indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov in globalnega kazalnika razlik med spoloma Svetovnega gospodarskega foruma. Past, v katero se lahko ujamemo zdaj, je spanje na lovorikah doseženega. To nas lahko celo vrne v obdobje, ko danes samoumevne pravice, še niso bile niti umevne, kaj šele samoumevne. Nekateri še danes menijo, da bi morali katere izmed težko izborjenih pravic kar ukiniti. Takšne ideje, ki se vsake toliko časa pojavijo in nekoliko predramijo celo tiste, ki verjamejo, da je enakost spolov že dosežena in si zanjo zato sploh ni treba več posebej prizadevati, nas potem vendarle spomnijo, da še ni tako dolgo nazaj, ko ženskam ni bil dovoljen vstop na univerzo, niso imele volilne pravice ter pravice do odločanja o lastnem telesu. Kljub nespornemu napredku si ne zatiskamo oči pred dejstvom, da so tudi pri nas področja, kjer žen- ske in moški še vedno nismo v enakem položaju. In kjer je potreben večji angažma v prihodnosti. Eno takih je na primer neenaka porazdelitev moči v družbi, ki se kaže tudi v nasilju nad ženskami ali pa v neenaki zastopanosti na položajih odločanja. Kot kažejo izkušnje, vidnih rezultatov ni mogoče doseči kar čez noč. Pa tudi sicer marsikje z neverjetno lahkotnostjo gojimo stereotipe o ženskah in moških, ki predstavljajo oviro za polno uresničenje potencialov enega ali drugega spola. Še več: ne glede na ves razvoj človekovih pravic in standardov še vedno pogosto naletimo na nerazumevanje in odklonilen od- nos do pobud za nadaljnje izboljšanje položaja žensk in moških v naši družbi. Kljub temu verjamem, da je, kot se je izkazalo že v številnih primerih, moč v sodelovanju in skupnih projektih različnih akterjev: akademske stroke, nevladnih organizacij in vladnega mehanizma za enakost spolov. V prihodnje bomo zagotovo potrebovali še več sodelovanja vseh tistih akterjev, ki že več desetletij delujejo na področju enakosti spolov. Potreben pa bo tudi večji angažma moških. Kajti enakost spolov ni in ne more biti zgolj zadeva žensk. Enakost spolov je družbeno vprašanje, je vprašanje tako žensk kot moških. Z enakostjo spolov namreč pridobimo vsi – deklice, dečki, ženske, moški, celotna družba. Četrt stoletja ni veliko. Je pa zagotovo pomembno, da ne zamudimo priložnosti za obuditev zgodovin- skega spomina in se ozremo na prehojeno pot. dr. Anja Kopač Mrak ministrica 3 KAZALO I O čem govorimo? ................................................................................ 7 II Pomembnejši zakonodajni in institucionalni mejniki ............................... 11 III Ko se primerjamo z Evropsko unijo ...................................................... 17 IV Zagovorništvo .................................................................................. 20 V Koordinatorice in koordinatorji za enake možnosti v ministrstvih ................................................................................... 23 VI Koordinatorice in koordinatorji za enake možnosti v samoupravnih lokalnih skupnostih ....................................................... 25 VII Nasilje nad ženskami v zasebni sferi .................................................... 27 VIII Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ....................................................................... 37 IX Politično odločanje ............................................................................ 48 X Odločanje v gospodarstvu .................................................................. 56 XI Delo ................................................................................................ 63 XII Izobraževanje in znanost ................................................................... 76 XIII Zdravje in reproduktivne pravice ......................................................... 82 XIV Odprava stereotipov o ženskah in moških ............................................. 87 XV Kako naprej? .................................................................................... 90 V besedilu uporabljene kratice: EU Evropska unija SURS Statistični urad Republike Slovenije NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kazalo 5 Na področju enakosti spolov so bili pomembni mejniki postavljeni že pred obdobjem, ki ga zajema ta publikacija (1991–2016) – ženske v Sloveniji so npr. splošno volilno pravico pridobile že takoj po drugi svetovni vojni; ustavno določilo o svobodnem odločanju o rojstvu otrok je bilo sprejeto že pred več kakor štirimi desetletji; dopust za nego in varstvo otroka si starša lahko delita že štirideset let; skoraj tako dolgo je od pridobitve pravice do svetovanja o načrtovanju družine in do dostopnosti sredstev za uravnavanje rodnosti ter od pridobitve pravice do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zdra- vstvenih razlogov; več kakor tri desetletja so od uzakonitve obveze, da so pokojninsko in invalidsko zavarovane vse osebe gospodinjstva, ki delajo na kmetiji, itd. Priprava publikacije o četrt stoletnem razvoju področja enakosti žensk in moških v Sloveniji je velik zalogaj – ne le zaradi včasih težke dostopnosti gradiv, ampak tudi zaradi vprašanja, katere od neštetih dogodkov zajeti, kateri ukrepi so bili prelomni za razvoj področja in izboljšanje stanja, kaj je tisto, kar je zaviralo razvoj … Pogosto opozarjamo, da je doseganje enakosti spolov proces – nerealna so namreč pričakovanja, da lahko posamezni ukrepi prinesejo takojšen učinek. Za spremembo stanja je nujna sprememba družbene klime, zlasti osebnih prepričanj, stališč in praks delovanja vseh članic in članov neke družbe. To pa – kakor kaže praksa – včasih traja več desetletij. Naš izbor podatkov, raziskav in akcij zato temelji na dostopnosti gradiv in daje prednost tistim, ki so nastala v okviru Urada za žensko politiko, Urada za enake možnosti in Sektorja za enake možnosti pri Ministrstvu za delo, družino, so- cialne zadeve in enake možnosti1, kamor je od leta 2012 institucionalno umeščeno področje enakosti spolov. Izbor temelji na tem predvsem zato, ker ta gradiva in akcije dobro poznamo, nikakor pa si ne domišljamo, da si lahko področje v celoti lastimo. S publikacijo želimo – med drugim – opozoriti, da mnoge danes samoumevne pravice niso bile takšne od nekdaj in da njihova samoumevnost ni večna. Na področju enakosti spolov namreč ne bijemo bitke med spoloma, ampak bitko s poskusi retradicionalizacije in redomestifikacije žensk. Povedano druga- če: ne glede na visoko stopnjo tehnološkega razvoja, ki ga je dosegla naša družba, se na področju odnosov med spoloma in delitve dela vedno znova vračamo k sklicevanju na argumente tako imeno- vane 'naravnosti', ki pod krinko bioloških razlik med spoloma skušajo upravičevati oženje ženske na vlogo matere, gospodinje in skrbnice ostarelih ter pomoči potrebnih. V času samostojne države smo uspeli narediti številne premike na bolje: zakonsko smo uredili kar nekaj področij, ki prej bodisi niso bila urejena (npr. področje nasilja nad ženskami) bodisi ureditve niso upoštevale razlik med položajem žensk in moških (npr. uvedba prepovedi različnega plačila za delo enake vrednosti, ukrepi za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja itd). Kljub številnim izboljšavam pa je enakost spolov področje, kjer zgodba še ni končana, saj se vedno znova porajajo potrebe tako po normativni ureditvi kot tudi po ozaveščanju in vidnosti vidika spola v novih družbenih pojavih. Za razvoj področja so poleg organov institucionalne ureditve zaslužne številne posameznice in tudi po- samezniki ter organizacije civilne družbe – njihov prispevek je neprecenljiv zlasti na področju razisko- vanja, nastavljanja kritičnega ogledala javnim politikam, skrbi, da vprašanje enakosti spolov (p)ostaja sestavni del dnevnega reda javnih razprav, vzpostavljanja novih praks ter približevanja potrebam uporabnic in uporabnikov storitev nevladnih organizacij. Z mnogimi od njih so Urad za žensko politiko, Urad za enake možnosti ter Sektor za enake možnosti pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti plodno sodelovali – naj bo ta publikacija razumljena tudi kot zahvala njihovim priza- devanjem za naš skupni cilj: družbo, v kateri bodo ženske in moški uživali enake pravice in imeli enake možnosti za prispevanje k družbenemu razvoju ter uživali enake rezultate napredka. 1 Poleg v publikaciji naštetih virov so bile uporabljene še podatkovne baze Eurostata, Statističnega urada (SURS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), baze Pravno-informacijskega sistema ter spletne strani ministrstev in vladnih služb. 6 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba I O ČEM GOVORIMO? »Enakost spolov je še vedno sintagma, ki buri duhove. V zvezi s tem še vedno ali vedno znova potekajo burne razprave o tem, kaj to pomeni in kako enakost spolov realizirati. Čeprav gre pri zavzemanju za enakost spolov za celo vrsto različnih idej, metod in strategij, pa je skupen cilj vseh vzpostavitev družbe, v kateri bosta oba spola vzajemno in na spoštljiv način sodelovala pri iskanju najboljših rešitev in ne dominacija enega spola nad drugim. Prav zato enakost spolov ni le stvar žensk, ampak žensk in moških.« Red. prof. dr. Milica Antić Gaber, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani ENAKOPRAVNOST SPOLOV Enakopravnost spolov pomeni tako imenovano pravno (de iure) enakost, torej zakonsko zagotovljeno enakost žensk in moških. To pomeni, da so obojim, tako ženskam kot moškim, zagotovljene enake pravice in morajo izpolnjevati enake obveznosti. Izraz se velikokrat uporablja napačno namesto izraza enakost spolov. Pretirano izenačevanje pravic obeh spolov po navadi ni dobro ■ V celoti se strinjam 7% ■ Strinjam se 22% ■ Niti se strinjam niti ne strinjam 14% ■ Ne strinjam se 35% ■ Sploh se ne strinjam 17% ■ Ne vem 5% Vir: Slovensko javno mnenje 2001/1 ENAKOST SPOLOV Enakost spolov vključuje enakopravnost spolov, ni pa samo to. Enakost spolov ne pomeni istosti ali po- dobnosti spolov – ne pomeni zanikanja razlik med ženskami in moškimi in ne pomeni, da bi morali biti ženske in moški isti/podobni ali početi iste stvari, da bi bili enaki. Enakost spolov je koncept, s katerim označujemo to, da moramo biti ženske in moški ne le zakonsko, ampak tudi v praksi (de facto) enako prepoznavni, imeti enako moč in biti enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Neenakost spolov je vidna na vseh področjih življenja – v zasebnem se npr. kaže tako, da so moški veliko manj udeleženi pri negi in vzgoji otrok, gospodinjskih opravilih in skrbi za ostarele, skratka imajo na tem področju manj moči in so dojeti zgolj kot pomočniki. V javnem pa se npr. kaže tako, da je žensk malo na najvišjih mestih gospodarskega odločanja ter na županskih mestih, posledično ženske na teh področjih razpolagajo z manj moči. O čem govorimo 7 »Enakost spolov bi morala biti samoumevna, a to še zdaleč ni. Zanjo se borimo vsak dan, v službi, doma, na ulicah, v prostem času. Zavedanje o enakosti spolov je treba negovati in o njem poučevati najmlajše generacije. Enakost spolov je del vzgoje otrok, družbeni ideal in odraz medsebojnega spoštovanja ženskega in moškega elementa družbe.« Tanja Fajon, poslanka v Evropskem parlamentu (od leta 2009) FEMINIZEM Feminizem bi lahko označili kot boj za socialno pravičnost, kot gibanje zoper spolno neuravnoteženo ureditev sveta. Opredelitev feminizma je mnogo, saj je gibanje skozi zgodovino in v različnih druž- bah imelo različne pojavne oblike in cilje delovanja. V trenutni slovenski družbi ima 'biti feministka ali feminist' pogosto negativen prizvok. Neredko tiči vzrok v nerazumevanju tega družbenega gibanja. Avstralska feministka in akademičarka Dale Spender na takšno nerazumevanje odgovarja: »Femini- zem ni netil vojn, ni ubijal nasprotnikov. Ni postavljal koncentracijskih taborišč, stradal sovražnika ali ga mučil. Njegove bitke so bile bitke za izobraževanje, za volilno pravico, za boljše delovne pogoje, za varnost na ulicah, za otroško varstvo, za socialno blaginjo, za krizne centre za žrtve posilstev, za varne hiše, zakonske reforme. Če kdo reče: 'Oh, jaz pa nisem feministka/feminist', vprašam: 'Zakaj, v čem je tvoj problem?'«2 »V slovenski institucionalni politiki sta oznako 'ženska politika', ki označuje politiko, katere cilj je odprava podreditvenih razmerij, vezanih na spol(-e), izpodrinili oznaki 'enakost možnosti' in 'enakost spolov' oziroma 'enakost moških in žensk', torej oznaki, ki relativizirata neenakosti in prikrivata diskriminacijo žensk. Spremembi imena je sledila tudi institucionalna marginalizacija te politike (ukinitev vladnega urada), vse to pa vzbuja strah, da se bo v kriznih razmerah in razmerah, kjer sta ključni politični imperativ tekmovalnost in individuali-zacija odgovornosti, reducirala na mrtve črke v pravnih aktih.« Dr. Metka Mencin Čeplak, poslanka v Državnem zboru v letih 1990–1992 SEKSIZEM Termin označuje 'najrazličnejše oblike gospodovanja enega spola nad drugim'3, pojavlja se v očitnih (npr. nižje plačilo žensk za enako delo, neuravnotežena zastopanost žensk na mestih političnega odlo- čanja …) in prikritih oblikah (npr. šale o blondinkah, poveličevanje ženske zgolj v vlogi matere, neza- želenost izražanja nekaterih čustev pri moških, obstoj nevidnih ovir za napredovanje žensk – stekleni stop, stekleni labirint, obstoj nevidnih pospeševalcev moškega kariernega razvoja – stekleno dvigalo…) V grobem bi lahko rekli, da seksizem pomeni, da enemu spolu posplošeno pripišemo neke lastnosti (npr. ženske so čustvene, moški so racionalni) ali načine delovanja (npr. ženske ne znajo voziti avta, moški ne znajo skrbeti za otroke). »Manj ko imajo ljudje znanja s področja enakosti spolov, bolj naivno verjamejo, da je enakost dosežena. Za enakost v socializmu ni bilo dovolj, da so bile ženske polno zaposlene, tako tudi danes ne zadostuje, da deklice plezajo na drevesa in ob boku z moškimi dvigujejo uteži v fitnes centru. Enakost med spoloma je osebna in družbena drža, je svetovni nazor, je razumevanje demokracije 'od spodaj'. Enakost med spoloma je priznanje, da zgodovina, tradicija in religiozni pogled na svet – samoumevno kot dihanje zraka – vplivajo na vzgojo, izobraževanje, na vse družbene strukture, medosebne odnose in na samorazumevanje posameznika in posame- znice. Enakost med spoloma ni privilegij nekaterih žensk in moških, ampak je vizija, ki vključuje vse ženske in moške različnih kultur in etničnih skupin, religij, starosti, telesnih in drugih osebnih posebnosti.« Red. prof. dr. Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani Častna profesorica Alice Salomon University of Applied Science Berlin in predsednica Vzhodnoevropske mreže šol za socialno delo v okviru mednarodne organizacije IASSW 2 Vir: http://www.feministpeacenetwork.org/2008/03/24/feminism-has-fought-no-wars/ 3 Vir: Jogan, Maca. 2001. Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. 8 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba ŠOVINIZEM Termin označuje prepričanje enega spola, da je več vreden od drugega, najpogosteje je v rabi termin 'moški šovinizem', ki pomeni prepričanje, da so ženske intelektualno in tudi sicer manj sposobne od moških. »Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujemo. Mar res? Želim si že, da bi bilo tako, vem pa, da boj še zdaleč ni končan. Predvsem na medijskem področju, na katerem delujem, ugotavljam, da so strokovnjakinje manj zaželene sogovornice v najbolj gledanih TV oddajah, če sodim na podlagi analiz deleža gostov po spolu. V prizadevanjih za enakost in enakopravnost spolov pred nami ostaja kopica izzivov.« Mag. Nataša Briški, soustanoviteljica in urednica Metine liste DISKRIMINACIJA V grobem ločimo dve vrsti diskriminacije: neposredno in posredno. Kadar govorimo o neposredni diskriminaciji zaradi spola, to pomeni, da je nekdo v enakih ali podobnih situacijah obravnavan manj ugodno kakor oseba drugega spola. Primer neposredne diskriminacije je npr., če vam za isto storitev v frizerskem salonu zaračunajo več kakor osebi nasprotnega spola, ali če vam na razgovoru za službo rečejo, da sicer ustrezate vsem pogojem, vendar iščejo osebo nasprotnega spola itd. Posredna diskriminacija zaradi spola pa obstaja, kadar je nekdo zaradi svojega spola bil, je ali bi bil zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot oseba drugega spola (razen izjemoma). Primer posredne diskrimina- cije bi npr. bil, če bi v zakonu zapisali, da prvi dan odsotnosti za nego bolnega družinskega člana/ članice ni plačan. Predpis je navidezno nevtralen, vendar pa podrobnejši vpogled pokaže, da bi bolj pri zadel ženske, saj v Sloveniji ženske izrabijo 80, moški pa 20 % dni dopusta za nego bolnih, zlasti otrok. »Pri nas je globok prepad med pravom in vsakdanom: vsakršna diskriminacija se nekaznovano dogaja vsem pred očmi. To škodi vsem, grobo krši človeško dostojanstvo žrtev in zanika njihovo enako vrednost, hkrati pa ruši zaupanje v pravo, pravice in državo. Najgloblji problem je brezbrižnost. Pravico do enakega obravnavanja morajo vzeti resno najprej država ter tisti, ki jo vodijo: brezkompromisno morajo zagotoviti njeno varovanje, spoštovanje in lasten zgled. Dokler je ne bodo, je vse izgubljeno. Nobeno prizadevanje za dejansko enakost tega ne more nadomestiti.« Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti 2010–2016 SPOLNI STEREOTIPI Stereotipi pomenijo posplošeno in poenostavljeno dojemanje žensk in moških ter njihovih družbenih vlog. Nanje naletimo v vseh sferah življenja: v družini, vrtcu, šoli, službi, medijih, pri sami izbiri izo- braževanja in zaposlitve, v športu, prostočasnih dejavnostih … Pogosto so tako vpeti v naše življenje, da jih sprejemamo kot samoumevne in se tako tudi obnašamo. Predstavljajo enega najbolj trdovratnih vzrokov za neenakost spolov v družbi, saj imajo – med drugim – vpliv na ključne odločitve glede inte- resov, izobraževanja ter kariernih poti žensk in moških. Seksistični stereotipi, torej fraze/klišeji, ki so včasih o moških in ženskah, so glavni vzrok številnih neenakosti. Kje, po vaših izkušnjah, so takšni seksistični stereotipi najpogostejši? (največ trije odgovori) V delovnem V oglaše‑ V novičars‑ Ne življenju vanju kih medijih V politiki V svetu športa V policiji V šolskih programih obstajajo EU‑27 54 % 34 % 25 % 24 % 16 % 14 % 9 % 4 % Slovenija 50 % 28 % 30 % 32 % 11 % 12 % 7 % 4 % Vir: Posebni Eurobarometer 326: Enakost spolov v EU v letu 2009 O čem govorimo 9 »Ključnega pomena je preseči esencializiranje moškosti in ženstvenosti. Ta miselni preobrat torej zahteva, da se preneha gledati na moški in ženski spol kot na dve nasprotujoči si binarni polji, saj takšen pogled zgolj utrjuje in upravičuje obstoječe neenakosti med spoli. Identiteto posameznika sestavljajo še druge bistvene di-menzije, ki so med seboj tesno prepletene, npr. psihološka, razredna in politično-ideološka. Šele s tem uvidom v mislih si lahko prizadevamo za osvoboditev vseh spolov iz utrjenih neenakih predstav na različnih področjih družbenega življenja.« Alen Toplišek, doktorski kandidat politične filozofije, Queen Mary, University of London (2015) NESEKSISTIČNA RABA JEZIKA V pogovoru in v pisni obliki bi bilo nujno uporabljati tudi žensko obliko ■ Popolnoma se strinjam 47% ■ Strinjam se 34% ■ Niti niti 13% ■ Ne strinjam se 4% ■ Sploh se ne strinjam 2% Vir: Ženske v političnih strankah, 1994 (Anketa med članicami parlamentarnih političnih strank, 1993) Slovenski jezik je eden tistih, kjer poznamo moško in žensko spolno slovnično obliko. Kljub temu v veliki večini besedil prevladuje uporaba zgolj moške oblike, ki naj bi jo bralke in bralci razumeli kot spolno nevtralno. Takšni – za spol neobčutljivi – rabi jezika lahko rečemo tudi seksistična, saj kot osnovo jemlje moški spol, zanemarja pa in povzroča nevidnost ženskega. Pomemben korak na področju neseksistične rabe jezika je bil narejen, ko smo vse poklice v standardni nomenklaturi poklicev poimenovali v njihovih obeh različicah, torej v ženski in moški (1999). Naslednji pomembni korak je bil storjen, ko je Poslovnik državnega zbora (2002) določil, da morajo vsi predlogi zakonov v besedilu členov smiselno uporabiti ženski in moški spol v tistih prvih členih oziroma poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga zakona, z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi nasla- vljanje v moškem spolu. 10 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba II POMEMBNEJŠI ZAKONODAJ NI IN INSTITUCIONALNI MEJNIKI Publikacija zajema obdobje od 1990-ih dalje, zato mnogo pomembnih pravic, ki so bile pridobljene že v času Socialistične federativne republike Jugoslavije (npr. splošna volilna pravica iz leta 1946, leta 1974 v ustavo zapisano določilo o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, leta 1976 pridobljena pravica do de- litve dopusta za nego in varstvo otroka med oba starša, leta 1977 pridobljena pravica do svetovanja o načrtovanju družine in do dostopnosti sredstev za uravnavanje rodnosti ter pravica do umetne prekini- tve nosečnosti iz drugih, ne le zdravstvenih razlogov, leta 1983 uzakonjena obveza, da so pokojninsko in invalidsko zavarovane vse osebe gospodinjstva, ki delajo na kmetiji, leta 1986 podaljšan porodniški in dopust za nego otroka z 8 mesecev na eno leto …) ne izpostavljamo posebej. »V dvajsetih letih je bil storjen pomemben napredek na področju zakonodaje, ki ni več spolno neobčutljiva oziroma slepa, temveč zapoveduje enakost spolov in prepoveduje diskriminacijo. Veliko je bilo tudi ozaveščanja o problemih in ovirah, s katerimi se srečujejo zlasti ženske na različnih področjih in ki onemogočajo dejansko enakost žensk in moških v vsakdanjem življenju. Kljub vsem tem prizadevanjem se položaj žensk le počasi spreminja. Veliko lažje je nekaj spremeniti na papirju, težje v glavah. Tradicionalni vzorci in vloge, povezani s spolom, so še vedno močno zakoreninjeni. Ne samo pri moških, temveč tudi pri ženskah, ki velikokrat v prvi plan postavljajo pričakovanja družbe, ne pa svojih lastnih želja in potreb. Potrebno bo še kar nekaj časa, da bomo ženske in moški spoznali koristi, ki jih prinaša enakost spolov.« Mag. Tanja Salecl, direktorica Urada za enake možnosti, 2004–2008 in 2010–2012 Ustanovljena je Komisija za žensko politiko v Skupščini Republike Slovenije. Njene osnovne naloge: podaja- nje pripomb in stališč na zakonske predloge z namenom zagotavljanja možnosti ženskam za doseganje ena- 1990 kega položaja, skrb za ohranjanje že pridobljenih pravic, spremljanje položaja žensk, podajanje predlogov vladi in skupščini za izboljšanje položaja, sodelovanje s civilno-družbenimi gibanji ter strokovno javnostjo. Sprejeta je Ustava Republike Slovenije, ki – med drugim – določa, da so vsakomur zagotovljene enake člove- kove pravice in temeljne svoboščine ne glede na spol, da zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev, 1991 da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, da je volilna pravica splošna in enaka. Vlada Republike Slovenije ustanovi Urad za žensko politiko. Njegove ključne naloge so: spremljanje položa- ja žensk na vseh področjih življenja in dela, skrb za ohranjanje pridobljenih pravic, sodelovanje pri pripravi 1992 zakonov, priprava zakonov, ukrepov in aktov, ki pozitivno vplivajo na položaj žensk v državi. Ustanovljena je Komisija za žensko politiko v Državnem zboru Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo, Ministrstvo za delo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za statistiko pripravijo Poročilo o položaju žensk v Sloveniji. Ključni problem pri pripravi poročila je pomanjkanje podatkov, razčlenjenih po spolu. Komisija za žensko politiko Skupščine Republike Slovenije pripravi Poročilo o položaju žensk v Republiki Sloveniji. Poročilo je nekoliko širše od vladnega (gl. prejšnjo vrstico), zajema položaj žensk na področjih izobraževanja, zaposlovanja, politike, družine ter zdravja. Zakon o zdravstveni dejavnosti določi, da je preventivno zdravstveno varstvo žensk obvezna vsebina primar- ne zdravstvene dejavnosti, ki jo mora opravljati vsak zdravstveni dom. Republika Slovenija postane pogodbenica Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk kot pravna naslednica Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pomembnejši zakonodajni in institucionalni mejniki 11 Republika Slovenija Odboru Organizacije združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk predloži Začetno poročilo o sprejetih ukrepih za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. 1993 Kazenski zakonik Republike Slovenije določi kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti: kaznuje se, kdor zaradi razlike v spolu prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin, mu jo omeji ali na podlagi takšnega razlikovanja komu da posebno pravico ali ugodnost. Zakon o družinskih prejemkih omogoči kmečkemu prebivalstvu, ki je zavarovano za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela, enako pravico do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka, kot jo imajo starši, ki so v delovnem razmerju. Če starši niso zavarovani za to pravico, imajo pravico do starše- vskega dodatka. Sprejet je Zakon o varuhu človekovih pravic. Prvi varuh človekovih pravic z delom začne 1. januarja 1995. Sprejeta je Resolucija o temeljih družinske politike, katere temeljno načelo je tudi promocija enakih mo- žnosti obeh spolov, konkretnejši cilj pa ustvarjanje pogojev za bolj kakovostno usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti staršev in spodbujanje k enaki odgovornosti obeh staršev. Veljati začne Zakon o družinskih prejemkih, ki nadomesti Zakon o družbenem varstvu otrok iz leta 1979. Zakon določi denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo no- vorojenca/novorojenke, otroški dodatek, dodatek za nego otroka. Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta znaša 100 % osnove (povprečne mesečne plače v dvanajstih mesecih pred nastopom porodniškega dopusta) in ne more biti nižje od zajamčene plače. Zakon o političnih strankah določi, da morajo stranke v statutih določiti način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatk in kandidatov za volitve. Ni pa sprejet predlog, da bi morale stranke na 1994 kandidatnih listah zagotoviti enako zastopanost obeh spolov. V Državnem zboru Republike Slovenije je ustanovljena Komisija za politiko enakih možnosti žensk in moških. 1996 Sprejet je Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med načeli določa razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, razvijanje enakih možnosti obeh spolov in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Republika Slovenija pred Odborom Organizacije združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk zagovarja začetno poročilo o izvajanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije 1997 žensk. Spremenjen je Zakon o kazenskem postopku, ki kot alternativni ukrep priporu uvede prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, torej tudi ženski, žrtvi nasilja v družini. 1998 Ustanovljena je medresorska delovna skupina za integracijo načela enakosti spolov (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za notranje zadeve, Urad za žensko politiko), katere naloga je priprava strategije za vključitev vidika spolov v vsakdanje delo vlade na vseh ravneh. Urad za žensko politiko uvede brezplačno telefonsko številko 080 12 13, ki je sprva namenjena zlasti žen- skam, ki se soočajo z različnimi oblikami diskriminacije in kršitvami zakonodaje na trgu dela, kasneje pa je svetovanje razširjeno tudi na druga področja. Republika Slovenija Odboru Organizacije združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk pre- dloži Drugo poročilo o sprejetih ukrepih za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk 1999 V Kazenskem zakoniku je kaznivo dejanje nasilništva dopolnjeno z nasiljem v družini, spremenita se opisa kaznivih dejanj zvodništva in posredovanja pri prostituciji. Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije določi, da je Jamstveni in preživninski sklad pristojen za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin. V mandatu 2000–2004 v Državnem zboru Republike Slovenije ni posebnega delovnega telesa za politiko enakosti spolov. 2000 Sprejet je Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, ki vsebuje ukrepe tudi za ženske in otroke, žrtve nasilja. Sprejet je Nacionalni program zdravstvenega varstva, ki med ukrepi navaja pospeševanje spolnega in repro- duktivnega zdravja ter preučevanje škodljivih vplivov na zdravje posameznih skupin prebivalstva, s poudar- kom na nosečnicah. Sprejet je nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – pri pridobitvi pravice do starostne pokoj- nine pogoji za oba spola še niso izenačeni, ženske se lahko upokojijo dve leti prej kot moški (kot nadomesti- lo za neplačano skrbstveno in gospodinjsko delo). 12 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec zagotoviti obveščenost nosečih delavk o rezultatih ocenjevanja tveganja za varnost in zdravje ter o njegovih ukrepih za zagotovitev varnosti in 2001 zdravja pri delu. Urad za žensko politiko je preimenovan v Urad za enake možnosti. Ustanovljena je Komisija za uveljavitev vloge žensk v znanosti. Sprejet je Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (velja od 2002 oziroma 2003 dalje), ki opre- deli očetovski dopust; pravica do dopusta za nego in varstvo otroka pa ni več izvirna pravica matere, ampak obeh staršev – o načinu izrabe te pravice se morata dogovoriti, izraba pa je prožna (polna ali delna odso- tnost). Zakon uvede tudi dobroimetje (za starše, ki dopusta za nego in varstvo otroka ne izrabijo v celoti) ter delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je kot posvetovalno telo ministra ustanovljen Strokovni svet za problematiko nasilja nad ženskami. Vlada ustanovi Medresorsko delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi, ki deluje kot strokovno posveto- valni organ. Sprejet je Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 – vsebuje tudi ukrepe za pove- čanje udeležbe žensk v programih izobraževanja in usposabljanja, podporo ženskemu podjetništvu, zmanj- ševanje segregacije na trgu dela in plačne neenakosti med ženskami in moškimi, preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje vseh oblik diskriminacije. Na naknadnem zakonodajnem referendumu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo volivke in volivci zavrnejo uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki bi umetno oploditev omogočil tudi samskim ženskam. Sprejet je Zakon o enakih možnostih žensk in moških, ki določa skupne temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških na političnem, ekonomskem, socialnem, vzgojno–izobraže- 2002 valnem ter na drugih področjih družbenega življenja. Zakon, med drugim, opredeli posredno in neposredno diskriminacijo zaradi spola, uravnoteženo zastopanost spolov, uvede inštitut zagovorništva enakih možnosti žensk in moških ter ministrstvom naloži, lokalnim skupnostim pa omogoči, imenovanje koordinatoric oziroma koordinatorjev za enake možnosti. Postopno se začne uvajati neprenosljiva pravico očetov do očetovskega dopusta v skupnem trajanju 90 dni, opredeljena v leta 2001 sprejetem Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. 2003 Republika Slovenija pred Odborom Organizacije združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk zagovarja drugo in tretje periodično poročilo o izvajanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Ključna priporočila Odbora se nanašajo na krepitev vladnega Urada za enake možnosti, sprejem zakonodaje s področja nasilja nad ženskami, sprejetje celovite strategije za boj proti trgovanju z ženskami in dekleti, nizko zastopanost žensk na voljenih in imenovanih položajih, znižanje stopnje maternal- ne umrljivosti ter spodbujanje medijev k dejavnemu spreminjanju spolnih stereotipov. V okviru Urada za enake možnosti začne z delovanjem zagovornica enakih možnosti žensk in moških, ki obravnava primere domnevnega neenakega obravnavanja zaradi spola. Leta 2005 obravnavo tovrstnih pri- merov prevzame zagovornica načela enakega obravnavanja. Leta 2003 uveljavljeni Zakon o delovnih razmerjih prvič prepove spolno nadlegovanje na delovnem me- stu. Med pomembnejšimi ukrepi z vidika enakosti spolov so še: prepoved diskriminacije, prepoved objave delovnega mesta za samo en spol, prepoved postavljanja vprašanj o družinskem ali zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine kandidatkam/kandidatom za zaposlitev, načelo enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, varstvo zaradi nosečnosti in starševstva … Sprejet je Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doje čih delavk, po katerem ima delavka pravico do plačane odsotnosti z dela za čas tistih preventivnih pregledov v zvezi z nosečnostjo, porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti izven rednega delovnega časa. Zakon o policiji uvede prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, ki jo lahko odredi policistka ali poli- cist v primerih nasilja v družini. Stanovanjski zakon omogoči dodelitev bivalnih enot v najem na podlagi seznama upravičenih oseb (torej brez javnega razpisa) tudi žrtvam nasilja v družini. Zakon o socialnem varstvu je dopolnjen z določbo, ki polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvo- ju in polnoletnim težko gibalno oviranim osebam zagotovi pravico do družinske pomočnice oziroma pomočni- ka. To razbremeni zlasti ženske, ki večinoma skrbijo za pomoči potrebne. Pomembnejši zakonodajni in institucionalni mejniki 13 Spremenjen je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki kot zavarovanke in zavarovance določa tudi kmete, kmetice in članice ter člane njihovih gospodinjstev, ki opravljajo kmetijsko dejav- 2003 nost kot edini ali glavni poklic, ustvarjajo dohodek in so na tej podlagi vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na ta način je izboljšano zdravstveno varstvo kmečkih žensk. Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament določi, da na kandidatni listni noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 40-imi odstotki in določi tudi sistem sestavljanja kandidatnih list. 2004 V Državnem zboru Republike Slovenije je ustanovljena Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Komisija spremlja in proučuje vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje politike enakih možnosti ter na izvajanje enakopravnega vključevanja žensk in moških na vseh področjih družbenega življenja. Obravnava tudi predloge zakonov in drugih aktov, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svobošči- ne ter zagotavljanje enakih možnosti. Sprejet je Ustavni zakon o spremembi 43. člena Ustave Republike Slovenije, ki zakonodajalca pooblašča, da z zakonom določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti žensk in moških pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti. Sprejet je Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, temeljni in splošni zakon o prepovedi diskri- minacije na podlagi katerekoli osebne okoliščine, torej tudi spola. Med drugim zakon uvede inštitut zagovor- ništva načela enakega obravnavanja – v neformalnem postopku zagovornica oziroma zagovornik obravnava primere domnevne diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin. Ustanovljen je Svet Vlade RS za uresničevanje načela enakega obravnavanja, ki spremlja, ugotavlja in ocenjuje položaj posameznih družbenih skupin z vidika uresničevanja načela enakega obravnavanja, oblikuje predloge, pobude in priporočila za sprejem predpisov in ukrepov, za spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in raziskovanja na področju enakega obravnavanja. Uredba o kriterijih za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov opredeli postopek zagotavljanja uravnotežene zastopanosti žensk in moških pri sestavi delovnih teles ter imenovanju in predlaganju pred- stavnic in predstavnikov vlade. Kazenski zakonik na novo opredeli kazniva dejanja: zloraba prostitucije, posredovanje pri prostituciji ter trgovina z ljudmi. Sprejet je Zakon o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Zakon določa, da država priznava pristojnost Odbora za odpravo diskriminacije žensk, da sprejema in obrav- nava sporočila oseb, ki trdijo, da so žrtve kršitve katere koli pravice, navedene v konvenciji, ki jo zakrivi država pogodbenica. Slovenija ratificira Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah določi minimalni delež vsakega od spolov na kandidatnih listah (20 % leta 2006, 30 % 2010, 40 % od leta 2014 dalje) in sistem sestavljanja kandidatnih 2005 list. Sprejeta je prva Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005–2013. Ta strateški dokument določi cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posa- meznih področjih življenja žensk in moških. Zakon o javnih uslužbencih dobi določbo, ki prepoveduje vsako neželeno fizično, verbalno ali neverbalno rav- nanje ali vedenje javne uslužbenke ali uslužbenca, ki temelji na katerikoli osebni okoliščini (torej tudi spolu) in ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo delovno okolje za osebo in žali njeno dostojanstvo. Veljati začne novi Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki posebej opredeli prekrške, povezane z nasiljem v družini, in zanje predpiše višje kazni od obstoječih. 2006 Republika Slovenija Odboru za odpravo diskriminacije žensk odda četrto poročilo o uresničevanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Poročilo Slovenija zagovarja leta 2008, Odbor pa priporoči krepitev Urada za enake možnosti, vključno s povečanjem finančnih virov ter števila zaposlenih, zagoto- vitev neodvisnega statusa zagovornice oziroma zagovornika enakih možnosti žensk in moških ter okrepitev naporov za povečanje udeležbe žensk v političnem življenju. Zakon o delovnih razmerjih na novo opredeli spolno nadlegovanje in nadlegovanje, ki temelji na osebnih okoli- ščinah – torej tudi spolu. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali 2007 fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje zaradi spola je vsako neželeno vedenje, povezano s spolom, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. 14 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Sprejet je Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki opredeljuje različne vrste nasilja v družini, določa vlogo, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v 2008 družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtev nasilja. Sprejet je novi Kazenski zakonik, ki nasilje v družini prvič opredeli kot posebno kaznivo dejanje. Zakon o vrtcih določi, da je v primeru, ko je v vrtec vključen več kakor en otrok iz družine, vrtec za mlajše otroke brezplačen. Pravica je spremenjena leta 2012 z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, in sicer star- ši za drugega otroka plačajo 30 % njim določene cene, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni. Dostopno otroško varstvo je pomembno za zlasti prisotnost žensk na trgu dela, saj so v nasprotnem primeru praviloma ženske tiste, ki čuvajo otroke doma. Sprejeta je Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008–2013, ki ima kot enega izmed ciljev zapisano zmanjšanje neenakosti v zdravju med spoloma. Sprejeta je prva Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini, 2009–2014, ki določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjšanje nasilja v družini. 2009 Vlada sprejme Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave, ki predvideva ukrepe za preprečevanje in obravnavanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpin čenja. Zakon o šolski prehrani uvede subvencijo za malico za osnovno- in srednješolsko populacijo, ki se redno izobražuje. Leta 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ukine splošno subvencijo (2/3 2010 cene malice) in jo ohrani za socialno šibkejše. Organizirana šolska prehrana prispeva k lažjemu usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti, zlasti žensk. Republika Slovenija podpiše Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v dru- žini ter boju proti njima. Konvencija celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja, zaščito 2011 in podporo žrtev, pregon storilcev, celovito in koordinirano ukrepanje ter krepi odgovornost držav za spodbujanje enakosti spolov in varstvo človekovih pravic žrtev tovrstnega nasilja. Sprejet je novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki delodajalcem nalaga sprejem ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja (tudi zaradi spola) in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavk/delavcev. Sprejeta je Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020, v kateri je eden od ciljev izboljšava kariernih priložnosti za raziskovalke/raziskovalce in vključitev načela enakih možnosti spolov. Vlada Republike Slovenije ukine Urad za enake možnosti, delovno področje prevzame Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2012 Zakon o uravnoteženju javnih financ zniža višino starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, s 100 % osnove na 90 % osnove in nadomestilo navzgor omeji na 2-kratnik povprečne plače (prej 2,5-kratnik). Zakon tudi ukine pravico do brezplačnega vrtca za drugega otroka (cena je zdaj 30 % zakonsko določenega plačila) ter zniža delež financiranja iz obveznega zavarovanja (s 85 na 80 %) za zdravstvene sto- ritve v zvezi z ugotavljanjem zmanjšane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo ter umetno prekinitvijo nosečnosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se preimenuje v Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 2013 Sprejet je Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki nadomesti Zakon o policiji, ter policijsko pooblastilo v primerih odreditve prepovedi približevanja dopolni s pridržanjem kršitelja/kršiteljice, ki ne spoštuje takšne prepovedi. Veljati začne Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki postopoma (do leta 2019) izenačuje upo- kojitveno starost žensk in moških. Sprejet je nov Zakon o delovnih razmerjih, ki delavki, ki dela s polnim delovnim časom, pravico do odmora za dojenje med delovnim časom omeji do 18. meseca otrokove starosti. Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva zniža porodniško nadomestilo s 100 na 90 % osnove. Sprejet je novi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da ima vsak od staršev pra- vico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševske- 2014 ga dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Plačani očetovski dopust (prej 15 dni) se postopoma podaljša na 30 dni. Pomembnejši zakonodajni in institucionalni mejniki 15 Republika Slovenija Odboru Organizacije združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk v obravnavo predloži peto in šesto poročilo o napredku po Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. 2014 Poročili Slovenija zagovarja leta 2015, Odbor pa – med drugim – priporoči krepitev nacionalnega mehanizma za enakost spolov, sprejetje zakona o varstvu pred diskriminacijo, sprejem nacionalnega programa za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami, dejavnosti na področju trgovine z ljudmi, ki upoštevajo vidik spola, dejavnosti za povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih. Republika Slovenija ratificira Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. 2015 Kazenski zakonik je dopolnjen s kaznivima dejanjema zalezovanje ter prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti. Sprejeta je Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2015–2020. Ustanovljen je Strokovni svet za enakost spolov. Je strokovno posvetovalni organ Ministrstva za delo, druži- no, socialne zadeve in enake možnosti, ki spremlja izvajanje določb Zakona o enakih možnostih žensk in mo- ških ter ciljev in ukrepov Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, spremlja in ocenjuje stanje in napredek pri uresničevanju enakosti žensk in moških na različnih področjih družbenega življenja, daje pobude, predloge in priporočila za sprejem zakonodaje in ukrepov, za pospeševanje izobraže- vanja, ozaveščanja in raziskovanja na področju enakosti spolov … Sprejet je Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki nadomesti Zakon o uresničevanju načela enakega obrav- navanja. Zakon npr. določa varstvo oseb pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično 2016 poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino; kot samostojen državni organ na področju varstva pred diskriminacijo ustanovi zagovornika oziroma zagovornico načela enakosti (ta prej deluje v sklopu Urada za enake možnosti in po letu 2012 Ministrstva za delo, družino, so- cialne zadeve in enake možnosti), opredeljuje in prepoveduje diskriminacijo ter določa organe in ukrepe za spodbujanje enakega obravnavanja. Ustanovljena je Medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja Konvencije Sveta Evrope o prepreče- vanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(Istanbulska konvencija), ki je odgo- vorna za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje Istanbulske konvencije. »Na podlagi analize dokumentov, rezultatov spletne ankete in ekspertnih intervjujev ugotavljamo, da sta uki- nitev Urada marca 2012 in vključevanje njegovega področja dela v ovir Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinesli več negativnih kot pozitivnih posledic. Premisliti je treba o prihodnji institucionalni umestitvi akterja, odgovornega za koordinacijo politik na področju enakosti spolov. [ …] Na podlagi analize se kaže, da je optimalno, če je za področje enakosti spolov kot glavna skrbnica zadolžena institucija, ki ima finančno in organizacijsko avtonomijo.« Vrednotenje izvajanja Resolucije o nacinalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005–20134 4 4 Vir: Kanjuo-Mrčela, Aleksandra, Filipovič Hrast, Maša, Humer, Živa. 2014. Vrednotenje izvajanja Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005-2013. Ta vir je uporabljen povsod, kjer se skli-cujemo na vrednotenje te resolucije. 16 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba III KO SE PRIMERJAMO Z EVROPSKO UNIJO 100 90 80 70 68,5 70,9 72,7 74,2 60 50 40 33,7 36,5 37,9 38,3 38,5 39,8 40,2 41,1 41,6 43,7 43,8 44,9 46,8 46,9 49,8 50,2 52,9 53,6 55,2 55,3 55,7 56,5 57,3 58,0 58,2 30 20 10 0 a o vaška Grčija aškaLitv Italija PoljskaČeškaCiperMaltaLatvija ancijaIrskavenija Belgijaemska DanskaFinskaedska Romunija Slo Bolgarija Hrv Estonija AvstrijaEU-28 Španija Nemčija Fr Slo aljestv oz Šv Portugalska Madžarska Luksemburg Niz Združeno kr Vir: Gender Equality Index 2015. Indeks enakosti spolov5, ki ga je razvil Evropski inštitut za enakost spolov, meri enakost spolov v EU. Zadnji razpoložljivi podatki zajemajo obdobje med leti 2005 in 2012. Indeks meri spolne vrzeli na številnih področjih: delo, denar, znanje, čas, moč, zdravje, nasilje in intersekcijska neenakost. Indeks enakosti spolov je na ravni EU-28 nekaj malega čez polovico poti do popolne enakosti (52,9 točk od 100 možnih), Slovenija je nekoliko nad povprečjem (57,3). V sedmih letih (2005–2012) je stopnja na- predka na ravni EU-28 majhna (1,6 točke). Enakosti spolov se najbolj približujejo države evropskega severa: Švedska (74,2), Finska (72,7), Danska (70,9) in Nizozemska (68,5). Najslabše pa so se odre- zale Portugalska (37,9), Slovaška (36,5) in Romunija (33,7). Indeks enakosti spolov 2005 2010 2012 EU‑28 51,3 52,4 52,9 Slovenija 52,7 54,9 57,3 Vir: Gender Equality Index 2015. Podrobnejši pogled na posamezna področja Delo Na področju dela, ki zajema podatke, kot so ustreznik polnega delovnega časa, trajanje delovnega življenja, sektorska segregacija (zaposlenost na področju izobraževanja, zdravja in socialnega dela), prožnost osebnih/družinskih ureditev (možnost, da si zaposlena oseba med delovnim časom vzame uro ali dve za urejanje osebnih ali družinskih zadev) ter intenzivnost dela (opravljanje dela s kratkimi roki za izvedbo), za Slovenijo zaznamo trend zmanjševanja enakosti, medtem ko se stanje v EU-28 5 Vir: Gender Equality Index 2015. Measuring gender equality in the European Union 2005-2012. Report. European Institute for Gender Equality, 2015. Ko se primerjamo z evropsko unijo 17 nekoliko izboljšuje. Najslabši kazalniki so tako v Sloveniji kot v EU-28 na področju segregacije in kakovosti dela, kjer smo le nekoliko čez polovico poti (52,2 točk od 100), najboljše pa nam gre na področju udeležbe (77,4 točke v Sloveniji, 72,3 v EU-28). Indeks enakosti spolov Delo Udeležba Segregacija in kakovost dela 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 EU‑28 51,3 52,4 52,9 61,1 62,2 61,9 71,6 72,8 72,3 52,2 53,1 53,0 Slovenija 52,7 54,9 57,3 65,9 65,3 63,6 80,9 80,5 77,4 53,7 52,9 52,2 Vir: Gender Equality Index 2015. Denar Na področju denarja so zajeti podatki, kot so povprečni mesečni zaslužek, izenačen povprečni neto prihodek, delež populacije, stare 60 let ali več, ki ni izpostavljena tveganju revščine, in porazdelitev prihodkov. Tako v EU-28 kot tudi v Sloveniji indeks na vseh treh sklopih (denar, finančni viri ter eko- nomski položaj) kaže rahel trend rasti. Najbolj se enakosti približujemo na področju ekonomskega položaja, kjer smo leta 2012 dosegli 96,1 točke od 100 možnih in smo za 17 točk nad povprečjem EU-28. Največ dela nas čaka na področju finančnih virov, kjer dosegamo 52,9 točk in smo za 5,1 točke pod povprečjem EU-28. Indeks enakosti spolov Denar Finančni viri Ekonomski položaj 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 EU‑28 51,3 52,4 52,9 64,1 67,0 67,8 52,2 56,8 58,0 78,7 79,0 79,1 Slovenija 52,7 54,9 57,3 65,9 70,3 71,3 46,0 51,6 52,9 94,4 95,9 96,1 Vir: Gender Equality Index 2015. Znanje V sklopu znanje so zajeti podatki o diplomantkah/diplomantih terciarnega izobraževanja (delež v po- pulaciji, stari od 15 do 74 let), delež študentk in študentov v terciarnem izobraževanju na področju izobraževanja, zdravja in blaginje ter humanistike in umetnosti, delež vključenih v formalno ali nefor- malno izobraževanje in usposabljanje (15 do 74 let). Na tem področju se Slovenija ne odreže najbolje: na področju znanja in udeležbe ter segregacije ne dosegamo niti 50 točk, na področju vseživljenjskega učenja pa smo le nekoliko nad to mejo. Pri vseživljenjskem učenju smo sicer 9,2 točke nad povprečjem EU-28, na področju udeležbe in segregacije pa 9,5 točke pod povprečjem. Indeks enakosti Vseživljenjsko spolov Znanje Udeležba in segregacija učenje 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 EU‑28 51,3 52,4 52,9 52,1 49,1 49,1 55,6 57,7 56,7 48,9 41,8 42,5 Slovenija 52,7 54,9 57,3 52,3 51,4 49,4 43,7 46,4 47,2 62,7 57,0 51,7 Vir: Gender Equality Index 2015. Čas V tem sklopu so zajeti podatki, kot so delež zaposlenih, ki skrbijo in izobražujejo svoje otroke ali vnu- ke/vnukinje vsaj eno uro na dan, delež zaposlenih, ki kuhajo in gospodinjijo vsaj eno uro dnevno, delež zaposlenih, ki se ukvarjajo s športom, obiskujejo kulturne ali prostočasne dejavnosti izven svojega doma vsaj vsak drugi dan, delež zaposlenih, ki so vključeni v prostovoljske ali dobrodelne dejavnosti vsaj enkrat mesečno. To je sklop indeksa enakosti spolov, kjer niti na ravni EU-28 niti v Sloveniji še nismo na polovici poti do enakosti. Slovenija se sicer pri vseh treh sestavnih delih tega sklopa (čas, skrb, družbeno) odreže bolje od povprečja EU-28 – največja razlika je pri družbenem, kjer smo 14,4 točke nad povprečjem EU-28. 18 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Indeks enakosti spolov Čas Skrb Družbeno 2005 2010 2012 2005 2010 2012* 2005 2010 2012* 2005 2010 2012* EU‑28 51,3 52,4 52,9 41,5 37,6 37,6 41,5 42,8 42,8 41,5 33,0 33,0 Slovenija 52,7 54,9 57,3 53,4 46,6 46,6 39,6 45,9 45,9 72,0 47,4 47,4 * Zaradi pomanjkanja podatkov izračuni temeljijo na podatkih iz leta 2010 Vir: Gender Equality Index 2015. Moč Ta sklop zajema podatke, kot so delež ministric/ministrov, poslank/poslancev, članstvo po spolu v re- gionalnih skupščinah, članstvo po spolu v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, članstvo po spolu v centralnih bankah. Slovenija je nad povprečjem EU-28 pri delu, ki izračunava moč in gospodarstvo, pri politiki pa pod povprečjem. Na vseh teh delih se pri nas v sedmih letih kaže trend naraščanja. Pričakovati je, da bo ta pri kazalnikih pri politiki ob naslednjem izračunu indeksa še višji, saj se je delež poslank povišal tako na volitvah leta 2010 kot 2014, spomladi leta 2016 pa je bila v vladi polovica ministric. Indeks enakosti spolov Moč Politika Gospodarstvo 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 EU‑28 51,3 52,4 52,9 31,4 37,9 39,7 38,8 50,2 49,8 25,4 28,5 31,7 Slovenija 52,7 54,9 57,3 26,7 35,9 47,2 18,9 43,0 38,5 37,6 29,9 58,0 Vir: Gender Equality Index 2015. Zdravje To področje indeksa zajema podatke, kot so (zelo) dobra ocena lastnega zdravja, pričakovana življenj- ska doba, zdrava leta življenja, prebivalstvo brez nezadovoljenih zdravstvenih in zobozdravstvenih potreb. Slovenija na področju dostopnosti do (zobo)zdravstvenih storitev dosega popolno enakost spolov, na preostalih dveh (zdravje in položaj) pa se kaže trend izboljševanja. V primerjavi s povpre- čjem EU-28 smo boljši pri dostopnosti in zdravju, pri položaju pa za povprečjem zaostajamo za 5,2 točki. Indeks enakosti spolov Zdravje Položaj Dostop 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 2005 2010 2012 EU‑28 51,3 52,4 52,9 87,8 90,0 90,0 85,2 86,6 86,4 90,4 93,7 93,8 Slovenija 52,7 54,9 57,3 88,4 88,7 90,1 78,2 78,7 81,2 99,9 100,0 100,0 Vir: Gender Equality Index 2015. Intersekcijska neenakost Ta del indeksa vključuje podatke, kot so stopnja zaposlenosti manjšin in/ali migrantske populacije, stopnja zaposlenosti starejših, stopnja zaposlenosti staršev samohranilcev. Zaradi zgodnjega upokoje- vanja v preteklosti se Slovenija slabo odreže zlasti na področju stopnje zaposlenosti starejših. Rezultat je boljši na področju enakosti spolov pri zaposlenosti staršev samohranilcev, čeprav smo v sedmih letih na tem področju nazadovali za 12,2 točki. Rojeni Starejši Delavci/ Samski Samski brez drugje Domači delavci/delavke delavke z odvisnim odvisnega (55–64) 15–54 otrokom otroka 2005 2012 2005 2012 2005 2012 2005 2012 2005 2012 2005 2012 EU‑28 71,6 75,8 74,1 77,2 48,6 57,1 76,3 79,3 73,2 73,6 79,5 82,4 Slovenija 85,5 78,4 80,1 79,7 27,3 35,0 87,4 88,7 96,2 84,0 55,9 71,8 Vir: Gender Equality Index 2015. Ko se primerjamo z evropsko unijo 19 IV ZAGOVORNIŠTVO Zakon o enakih možnostih žensk in moških je leta 2002 uvedel zagovorništvo enakih možnosti žensk in moških. Prva zagovornica enakih možnosti žensk in moških je z delom pričela leta 2003. Vsakdo, vključno z organizacijami civilne družbe, je lahko podal pobudo za obravnavo primera domnevnega neenakega obravna- vanja spolov. Obravnava je bila neformalna in brezplačna, zagovornica pa je izdala pisno mnenje, v katerem je navedla ugotovitve in oceno, ali gre za neenako obravnavo žensk in moških ali ne. Leta 2005 je obravnavo primerov domnevne diskriminacije zaradi spola prevzela zagovornica načela enakosti, kasneje pa zagovornik načela enakosti. Namen obravnave primerov je predvsem odkrivanje diskriminacije in opozarjanje – naloga zagovornice oziroma zagovornika je, da daje splošne informacije in pojasnila v zvezi z diskriminacijo, opozar- ja na ugotovljene nepravilnosti in priporoča, kako jih odpraviti. Praksa je pokazala, da kršitelji in kršiteljice praviloma upoštevajo priporočila in odpravijo diskriminatorne prakse, zato bi bilo potrebno ozaveščevalnim dejavnostim (mnogo diskriminatornih dejanj namreč ni storjenih namenoma, ampak zaradi nepoučenosti) nameniti več časa in denarja. Mnogokrat so bile na zagovornico/zagovornika naslovljene pobude, iz katerih je bilo očitno razvidno, da ne gre za diskriminacijo – zagovornica je v letnih poročilih redno izpostavljala potrebo po ozaveščanju javnosti o tem, kaj diskriminacija je. Uvedba novega instrumenta za delo na področju nediskriminacije je zahtevala tudi ozaveščanje o po- javnih oblikah, o tem, kaj diskriminacija sploh je in kaj ni ter o zagovorništvu samem. Urad za enake možnosti je zato izvajal tudi številne projekte6 in slovensko prakso primerjal s številnimi tujimi – zlasti tistimi, kjer je zagovorništvo uveljavljena praksa (npr. Švedska, Norveška, Avstrija). Vsebina obravnavanih pobud domnevne diskriminacije zaradi spola je zelo raznolika. V letnih poročilih o delu zagovornice je pogosto izpostavljeno, da je ugotavljanje dejanskega stanja brez preiskovalnih poo- blastil praktično nemogoče, saj gre pogosto zgolj za besedo ene strani proti besedi druge, velikokrat pa se domnevni kršitelji ali kršiteljice tudi ne odzovejo na poziv zagovornice, da podajo svoje videnje problema. V dobrem desetletju obstoja zagovorništva se je pokazalo tudi, da za dejansko spreminjanje stanja potrebujemo več kakor relativno ranljiv (ena oseba brez nadomeščanja v primeru odsotnosti) institut zagovorništva. Leta 2016 je Državni zbor sprejel Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki vzpostavlja Zagovornika oziroma zagovornico načela enakosti kot samostojen državni organ za obravnavo prime- rov in nudenje pomoči žrtvam diskriminacije, spremljanje stanja, analiziranje in raziskovanje področja, ozaveščanje in informiranje javnosti o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje itd. »Slovenija je z uvedbo zagovornice oziroma zagovornika enakih možnosti žensk in moških leta 2002 naredila velik korak naprej glede prepoznavanja različnih oblik diskriminacije zaradi spola. Z vzpostavitvijo posebnega instituta je področje pridobilo na pomenu, začela se je oblikovati praksa in - kar je najpomembnejše - izkazalo se je, da so tudi tisti, ki so bili odgovorni za nastalo diskriminacijo, mnenja in priporočila zagovornice oziroma zagovornika vzeli resno in skušali odpraviti neenakost v praksi. Kar nekaj primerov diskriminacije žensk je bilo javno zelo odmevnih, kot npr. neenake nagrade za ženske in moške na maratonih, spolno nadlegovanje na delovnem mestu, diskriminacija pri sklepanju zavarovanj itd. Žal pa se je osebna okoliščina spol po letu 2004, ko smo uvedli zagovornico/zagovornika načela enakosti, začela izgubljati med vsemi ostalimi osebnimi okoliščinami. Kritičen pogled na preteklost tudi pokaže, da zgolj ena oseba, ki obravnava vse primere diskriminacije, ni dovolj za napredek v smislu prepoznavanja oblik diskriminacije in osveščenosti v zvezi z diskriminacijo žensk. Za boljšo ureditev področja bi Slovenija nujno potrebovala poseben organ, ki bi redno spremljal stanje v družbi, obravnaval posamezne primere diskriminacije s posebnim poudarkom na spolu, opozarjal nanje in na splošno pripomogel k večji prepoznavnosti in občutljivosti celotne družbe do tega vprašanja.« Tatjana Strojan, zagovornica enakih možnosti žensk in moških, 2004–2006, zagovornica načela enakega obravnavanja, 2006–2008 6 Npr. Doseči enakost v raznolikosti, Enaki v raznolikosti, Načelo enakega obravnavanja: novi pristopi in prakse, Informiranje in ozaveščanje o novem pristopu do obravnave primerov domnevnega neenakega obravnavanja spolov: zagovornica enakih možnosti žensk in moških – vsi projekti so bili sofinancirani iz sredstev Evropske unije. Zagovorništvo 20 Zagovorništvo spreminja prakso Pomemben namen zagovorništva je spreminjanje diskriminatornih praks v takšne, ki ne kršijo načela enakega obravnavanja. Primeri, s katerimi so se soočali zagovornice in zagovorniki, so raznoliki – nekaj bolj zanimivih predstavljamo v nadaljevanju. V diskoteki so vstopnino zaračunavali le obiskovalcem, medtem ko so imele obiskovalke prost vstop. Ker lastnik diskoteke ni posredoval utemeljenih razlogov, zakaj bi bilo takšno razlikovanje dopustno, je zagovornica izdala mnenje, da gre za neposredno diskriminacijo zaradi spola. Na odbojkarskem turnirju je bil nagradni sklad za ženske nižji od tistega za moške. Utemeljitev orga- nizatorja je bila, da je prijavnina za ženske nižja (ker gre za spodbudo ženskam, da se sploh prijavijo), posledično je nižji tudi nagradni sklad. Zagovornica je ugotovila, da v tem primeru ne gre za diskrimi- nacijo zaradi spola. Je pa poudarila, da je višjo udeležbo žensk možno spodbujati tudi na druge načine, npr. z višjimi nagradnimi skladi in ne le z nižjo prijavnino – organizatorju je priporočila, da v prihodnje predvidi enaka izhodišča za ženske in moške, tako pri prijavninah kot pri določanju nagradnih skladov. Na tekaškem maratonu so ženske prejele nižje nagrade kakor moški, pri moških je nagrado prejelo prvih deset tekačev, pri ženskah prvih šest tekačic. Nagrade so bile razpisane vnaprej, višina nagrade ni bila odvisna od števila tekmovalcev oziroma tekmovalk in od plačane prijavnine. Zagovornica je ocenila, da so bile ženske v enakih okoliščinah (enaka prijavnina, enaka dolžina proge, enako mesto v svoji konkurenci) obravnavane manj ugodno kakor moški, saj so neutemeljeno prejele nižje nagrade. »Moški so si skozi tisočletja izmišljali tekmovanja, na katerih utrjujejo svoj primat. Pogrešam pa tekmovanja, ki bi prispevala k utrjevanju samozavesti žensk. Pred časom sem naključno odkril takšno tekmovanje. Gre za tekmovanje študentk in študentov prava v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ga letos (2015) prirejam že desetič. Tekmovanje se imenuje Rubikon, ker opozarja na mejo, ki je evropske države ne smejo prestopiti, če nočejo doživeti moralnih in materialnih sankcij v Strasbourgu. Zmagovalec lahko postane samo nekdo, ki je izjemno inteligenten, razgledan, iznajdljiv in uporablja prepričljivo argumentacijo, podprto z govorniško spretnostjo. Zmagovalca izbira komisija, ki jo sestavljajo profesorji, ustavni sodniki in gledališki ustvarjalci. Na dosedanjih devetih tekmovanjih so zmagali: 2014 - Laura Martinčič in Katja Krušec, 2013 - Si-mona Zupančič, 2012 - Neža Šubic, 2011 - Marjana Trebižan, 2010 - Sanda Šabić, 2009 - Ana Kastelec, 2008 - Nina Zupan, 2007 - Staša Nunič, 2006 - Nina Scortegagna.« Red. prof. dr. Ciril Ribičič, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani Član Beneške komisije Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco na potovanjih v tujini je izključevalo vse obveznosti zavarovalnice za stroške, nastale zaradi 'posledic nosečnosti, komplikacij ob nosečnosti, prekinitve nosečnosti ali poroda'. Zagovornica je izdala mnenje, da gre za neenako obravnavanje spolov, saj vsi ostali razlogi, ki jih zavarovalnica tudi izključuje iz zavarovanja, veljajo za oba spola, nosečnost pa zadeva zgolj ženske. Zavarovalnici je priporočila, da razmisli o možnosti uvedbe tovrstnega zavaro- vanja. Študentski servis je preko spleta in v svojih poslovalnicah dela ponujal strogo ločeno po spolu – po- budnici nekajkrat ni želel posredovati kontaktnih podatkov delodajalca za dela kot so npr. sestavljanje regalov ali programiranje. Servis je to utemeljil z zahtevo naročnika, da delo dobi študent. Zagovornica je izdala mnenje, da gre za diskriminatorno zahtevo naročnika, ki enemu spolu odreka enake možno- sti, zato ni utemeljenega razloga, da bi študentski servis takšna navodila upošteval, ampak bi moral naročnike opozarjati, da gre za neposredno diskriminacijo zaradi spola. Skupina pobudnic je navajala, da so bile s strani direktorja deležne nenehnega rokovanja, zadrževanja in božanja rok, pogostega poljubljanja na lica in usta, verbalnih žalitev in nadlegovanja (npr. 'kaj bi jaz s tabo delal, kako si lepa, bova midva nekam sama šla, sanjal sem te, bilo je noro …'), vabil na večerje in v službeno stanovanje, božanja, otipavanja, telesnega stiskanja in drgnjenja ob intimne dele telesa ter nepričakovanega pristopanja od zadaj in grabljenja za intimne dele telesa. Zagovornica je podala mnenje, da so v ravnanjih direktorja elementi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, delodajalcu pa je priporočila sprejetje izjave o politiki proti spolnemu nadlegovanju, kjer naj jasno pove, da je spol- no nadlegovanje resen problem in da bodo delavke in delavci, ki so mu izpostavljeni, uživali popolno podporo delodajalca. 21 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Letalski prevoznik je pri razpisu za kabinsko osebje pri ženskah opredeljeval višinsko omejitev, primerno telesno težo in primerno zunanjost. Zagovornica je izdala mnenje, da gre – med drugim – za neenako obravnavo zaradi spola. Zagovornica je menila, da različna višina glede na spol, prijetna zu- nanjost, primerna telesna teža in starost od 20 do 24 let niso pogoji, povezani z opravljanjem dela in nimajo nikakršnega vpliva na to, kako dobro oseba opravlja delo kabinskega osebja, zaradi česar so takšni pogoji diskriminatorni. Uprava banke je v okrožnici uslužbenkam v poslovnih prostorih prepovedala nošenje hlač. Zagovornica je ugotovila, da je razumno in utemeljeno, da sta pri delu s strankami pomembni tudi osebna urejenost in izbira oblačil, vendar pa prepovedi nošenja hlač za uslužbenke ne moremo enačiti z zapovedjo, da morajo moški nositi kravato, srajco in suknjič – zapoved za moške je veljala samo za delovni čas in še to ne poleti, zapoved za ženske pa za vse poslovne prostore (ne glede na delovni čas in ne glede na vremenske razmere). Zagovornica je menila tudi, da je garderoba, zapovedana moškim, v skladu s kulturnimi vzorci naše družbe, kdaj velja moški za urejenega, medtem ko za prepoved nošenja hlač za ženske tega ne moremo trditi, saj je v naši družbi že dolgo sprejemljivo, da so hlače del ženske garde- robe, ki je urejena. Prepoved nošenja hlač za ženske se je nanašala na vsa delovna mesta in ne samo na tista, kjer prihaja do stika s strankami. Zagovornica za prepoved ni videla utemeljenosti oziroma upravičenosti in jo je označila kot diskriminatorno. V toplicah je bil obiskovalcu onemogočen vstop v savno, ker je moški, savna pa je bila tistega dne rezervirana zgolj za obiskovalke. Zdravilišče je to utemeljevalo z željami gostij, ki se v savni v družbi moških ne počutijo sproščeno; če bi takšna pobuda prišla s strani gostov, pa bi zdravilišče razmislilo tudi o posebnem dnevu zanje. Zagovornica je menila, da dostopnost storitve en dan v tednu samo ene- mu ali drugemu spolu ne pomeni kršitve prepovedi diskriminacije zaradi spola, saj ni možno zahtevati, da si morajo moški in ženske storitve vedno deliti, temveč, da niso ponujene pod bolj ugodnimi pogoji samo osebam enega spola. Na razgovorih za zaposlitev je trgovsko podjetje kandidatkam in kandidatom v vprašalniku zastavljajo vprašanja o družinskem stanu in otrocih. Zakon o delovnih razmerjih postavljanje takšnih vprašanj izrecno prepoveduje, zato ni upravičena utemeljitev delodajalca, da gre za delo v neugodnih časovnih razporeditvah, zaradi česar je zanj podatek o številu otrok pomemben. Zagovornica je menila, da dej- stvo, ali nekdo ima otroke ali ne, koliko jih ima in kakšne starosti so, ne vpliva na delo prodajalke ali prodajalca. Menila je, da je potrebno kandidatke in kandidate obvestiti o delovnem času, da se lahko sami odločijo, ali jim delovni čas ustreza ali ne. Zagovornica je izdala mnenje, da gre za posredno dis- kriminacijo zaradi spola, ker je vprašanja delodajalca na videz nevtralno, v resnici pa v praksi v večji meri prizadene ženske. Delodajalcu je priporočila, da vprašanje o starosti in številu otrok in o družin- skem stanu iz obrazca odstrani. V lokalu so vstopnino zaračunavali moškim, ženskam pa ne. Zagovornica je menila, da gre za diskri- minatorno, neupravičeno različno obravnavanje žensk in moških, saj samo zasledovanje svobodne gospodarske pobude kot take ne pomeni zadostne osnove za različno obravnavanje zaradi spola. Center za socialno delo matere ni pozval, naj imenuje očeta njenega otroka, ki je bil rojen izven za- konske zveze. Otrokov oče je bil za ugotavljanje očetovstva napoten na sodišče, ne da bi mu bila dana zakonska možnost, da prizna očetovstvo pred centrom za socialno delo. Zagovornica je ugotovila, da je bil pobudnik zaradi svojega spola postavljen v slabši položaj pri ugotavljanju očetovstva. Izpostavila je, da za obstoj diskriminacije ni pomembno, ali je takšno ravnanje namerno ali ne. Zagovorništvo 22 V KOORDINATORICE IN KOORDINATORJI ZA ENAKE MOŽNOSTI V MINISTRSTVIH Slovenija na področju enakosti spolov uporablja integracijo načela enakosti spolov v politike (angl. gender mainstreaming) – gre za pristop, ko se za vsako načrtovano politiko, ukrep ali merilo preveri, kakšen vpliv in posledice bi imelo za ženske in kakšen za moške. »Ko vidim mlade očete, kako na sprehod z vozičkom vozijo svoje otroke, kako se na igrišču pred blokom z njimi igrajo, hodijo na roditeljske sestanke, in ko je rojstvo otroka v prisotnosti očeta nekaj povsem normalnega, imam občutek, da smo kot družba na področju enakosti spolov več kot napredovali. Vsako nasilje v družini, ki ima za posledico celo izgubo življenja, pa me postavi na realna tla, da se vsakič znova zamislim, kje smo vsi skupaj zatajili, da se je lahko v družini in družbi zgodilo najhujše. Narejeni so torej bili koraki k večji enakosti spolov, vendar menim, da bo z njimi v prihodnosti potrebno nadaljevati.« Martina Stergar, koordinatorica za enake možnosti žensk in moških na Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji Leta 2002 sprejeti Zakon o enakih možnostih žensk in moških je načelo institucionaliziral – vsako mini- strstvo mora določiti uradnico oziroma uradnika, ki opravlja delo koordinatorice oziroma koordinatorja za enake možnosti žensk in moških. Ta skrbi za izvajanje nalog, ki jih ima ministrstvo: ministrstva morajo pri pripravi predpisov in ukrepov, ki posegajo na področja, pomembna za ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških, upoštevati vidik enakosti spolov. Posebne naloge imata ministrstvi, pristojni za šolstvo in delo, zlasti pri pripravi, sprejemanju in izvajanju javno veljavnih programov vzgoje in izo- braževanja ter poklicnega usposabljanja, pri potrjevanju učbenikov in učil, pri uvajanju organizacijskih novosti in spreminjanju pedagoških oziroma andragoških metod. »Ugotavljanje izhodiščnih položajev in potreb žensk in moških v družbi ter skrb za enakost spolov je za družbo kot celoto velikega pomena. Enake možnosti so eden od ključnih pogojev, da osebe lahko zaživijo v svoji polnosti, lahko izkoristijo svoje potenciale in s tem bogatijo sebe in družbo. To, da je v Sloveniji delež v kulturnem sektorju zaposlenih žensk in moških približno enak, daje temu sektorju dodatno razsežnost in dodatno kakovost. Seveda pa tudi ta sektor ni brez izzivov glede enakosti spolov. V obdobju samostojne države smo se z mnogimi temi izzivi soočili, jih nekatere premostili, nekateri pa ostajajo, da bodo v prihodnosti, takrat ko bodo postali preteklost, dali prostor novim.« Mag. Brigita Lipovšek, koordinatorica za enake možnosti žensk in moških na Ministrstvu za kulturo Koordinatorice in koordinatorji so z delom pričeli leta 2003. Urad za enake možnosti (kasneje Sektor za enake možnosti pri MDDSZ) je zanje organiziral številna usposabljanja, delavnice in sestanke. Prvi je bil leta 2003, kjer so se koordinatorice/koordinatorji seznanili s politiko enakosti spolov. Že takrat so se pokazali nekateri izzivi njihovega dela – od umeščenosti v strukturi ministrstev do razpoložljivega časa za koordinatorske naloge ter prepoznavanja pomena prevetritve ukrepov, politik in zakonov z vidika enakosti spolov na vseh ravneh odločanja v ministrstvih. Koordinatorice in koordinatorji za enake možnosti v ministrstvih 23 »Razprava je pokazala odprtost, pripravljenost in nujnost, da postane politika enakosti spolov sestavni del oblikovanja politik posameznih ministrstev. Izpostavljeno je bilo, da ima na nekaterih področjih vidik enakosti spolov večjo in bolj opredeljeno vlogo kot na drugih. Vendar pa nevtralnih področij ni. Vse politike se nanašajo tako na ženske kot moške in lahko ustvarjajo različne posledice za spola. V nadaljevanju je bilo tudi izpostavljeno, da so nekatere imenovane koordinatorice/-ji bliže kabinetom ministrov oziroma ministric kot druge in imajo zaradi tega različne možnosti dostopa do dokumentov, raziskav in strokovnih podlag resornih ministrstev, kjer so zaposlene/-ni.« Izsek iz zapisnika 1. sestanka koordinatoric in koordinatorjev za enake možnosti v ministrstvih, 27. 1. 2003 V slabih petnajstih letih so bila – med drugimi – izvedena usposabljanja koordinatoric in koordinatorjev in pripravljeni priročniki na naslednje teme: – o enakosti spolov, načelu integracije enakosti spolov, stereotipih (od leta 2003 dalje); – redne delavnice za pripravo periodičnih načrtov za enake možnosti žensk in moških (od 2006 dalje); – krepitev sodelovanja med koordinatoricami/koordinatorji na ministrski in tistimi na lokalni ravni (2006, 2007); – kako vključiti načelo enakosti spolov pri oblikovanju politik in v vsakdanjem delu v državni upravi7 (2008) – delavnica s finskim strokovnjakom; – izobraževanja za integracijo načela enakosti spolov v politike, prilagojena posameznim ministrstvom (od 2009 dalje); – preveden je bil priročnik Sveta Evrope Vključevanje vidika spola v proračun: praktično izvajanje, Urad za enake možnosti pa je pripravil kontrolna vprašanja za vključevanje vidika spola v proračun za ministrstva in vladne službe (2009); – vključevanje vidika enakosti spolov v proračun8 (2011) – delavnica s finsko strokovnjakinjo; – pripravljen je bil priročnik Pot k enakosti spolov: učinkovito integriranje načela enakosti spolov9 v politike, ki ponuja konkretne metode in tehnike za integracijo načela enakosti spolov in s pomočjo štirih kontrolnih vprašanj vzpostavlja bolj sistematično presojo vpliva politike na spol; – pripravljene so bile Smernice za integracijo načela enakosti spolov v politike razvojnega načrtovanja; – pripravljena sta bila spletni kviz o enakosti spolov ter spletno orodje za vključevanje vidika enakosti spolov v politike10 (2012), – preko 50 tematskih konferenc, okroglih miz in posvetovanj na najrazličnejše teme (npr. reproduk- tivno zdravje žensk, nasilje nad ženskami, mesta političnega odločanja, moški in enakost spolov, ženske v znanosti in raziskovanju, trg dela, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, enakost spolov v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah…) Slika: Kviz o enakosti spolov (projekt Integracija načela enakosti spolov – strateško) 7 Projekt Udejanjimo integracijo načela enakosti spolov, sofinanciran iz EU programa PROGRESS 8 Projekt Integracija načela enakosti spolov – strateško, sofinanciran iz EU programa PROGRESS 9 Projekt Udejanjimo integracijo načela enakosti spolov, sofinanciran iz EU programa PROGRESS 10 Projekt Integracija načela enakosti spolov – strateško, sofinanciran iz EU programa PROGRESS 24 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba VI KOORDINATORICE IN KOORDINATORJI ZA ENAKE MOŽNOSTI V SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTIH »Kot koordinatorica za enake možnosti v vseh teh letih mislim, da državne in lokalne skupnosti niso vzele te problematike dovolj resno, saj bi morali v večji meri zastopati enake možnosti na vseh nivojih in vključevati koordinatorje pri svojih odločitvah. Oddelek enakih možnosti, ki je trenutno pri ministrstvu, bi moral imeti večje pristojnosti in sodelovati pri odločitvah na vseh nivojih. Enake možnosti niso samo razlike med spoloma, ampak tudi vsa ostala diskriminacija, socialna izključenost in neenaka obravnava pri raznih postopkih.« Suzi Kvas, koordinatorica za enake možnosti žensk in moških v Mestni občini Celje Tudi lokalne skupnosti so pomembne pri spodbujanju in ustvarjanju enakih možnosti v okviru svojih pristojnosti. Zakon o enakih možnostih jim nalaga, da pri sprejemanju ukrepov in dejavnosti, pomemb- nih za ustvarjanje enakih možnosti, upoštevajo vidik enakosti spolov. Za lažje izvajanje te naloge lahko imenujejo koordinatorico ali koordinatorja za enake možnosti, ki predlaga ukrepe in dejavnosti ter ima svetovalno vlogo. Lokalne skupnosti se vprašanja enakosti spolov lotevajo na različne načine, žal pa večinoma to ni vpra- šanje, ki bi mu v upravah ali na sejah mestnih oziroma občinskih svetov namenjali posebno pozornost. Koordinatorice oziroma koordinatorji so imenovani v približno petini občin, njihov status je raznolik: nekateri so zaposleni v občinskih upravah, drugi prihajajo iz svetniških vrst, občasno gre tudi za zu- nanje sodelujoče. Urad za enake možnosti je tudi za koordinatorice in koordinatorje, ki delujejo v lokalnih skupno- stih, izvedel številna usposabljanja, delavnice in konference. Tako je bil na primer leta 2007 skupaj z Luksemburgom in Dansko partner v projektu Enakost spolov v lokalnem razvoju11. Takrat so bile po celi Sloveniji izvedene številne delavnice, na katerih so predstavnice in predstavniki mestnih in občinskih uprav ter svetov, civilne družbe, javnih institucij itd. določali ključna vprašanja lokalnega razvoja, ki jih je treba obravnavati tudi z vidika enakosti spolov. Nastal je priročnik Pot k enakosti spolov: Smernice in dokumenti za izvajanje politike enakosti spolov, ki obravnava ključna področja, na katerih lahko samoupravne lokalne skupnosti prispevajo k spremembam in uveljavitvi enakosti spolov – npr. procesi odločanja, ekonomska neodvisnost, usklajevanje poklicnega in družinskega ter zasebnega življenja, nasilje nad ženskami, socialna vključenost ranljivih skupin žensk in moških, tradicionalne družbene vloge ter spolni stereotipi. Akcijski načrt za enakost spolov je prva leta 2008 sprejela Mestna občina Velenje. Dejavnosti so se nadaljevale v projektu Integracija načela enakosti spolov – strateško,12 ko je Urad za enake možnosti organiziral dodatna usposabljanja ter občine z imenovanimi koordinatoricami/ koordinatorji spodbujal k upoštevanju vidika spola v njihovih dejavnostih in aktih. 11 Projekt je sofinancirala Evropska unija iz sredstev Programa Skupnosti v zvezi z Okvirno strategijo spolov, 2001–2006. 12 Projekt je sofinancirala Evropska komisija iz sredstev programa PROGRESS. Izvajal ga je Urad za enake možnosti v letih 2010 in 2011. Koordinatorice in koordinatorji za enake možnosti v samoupravnih lokalnih skupnostih 25 Da bi pospešili razvoj na tem področju, so se vodstva občin (županje, župani, direk- torice in direktorji občinskih uprav) lahko udeležili študijskega obiska Norveške13, kjer je vprašanje enakosti spolov po- membna tema lokalnega razvoja. Rezultat študijskih obiskov je kar nekaj sprejetih akcijskih načrtov za enakost spolov, v ka- terih lokalne skupnosti naslavljajo različna področja enakosti žensk in moških. 13 V okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma, ki se sofinancira iz Norveškega finančnega mehaniz- ma, 2009–2014. 26 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba VII NASILJE NAD ŽENSKAMI V ZASEBNI SFERI »V letih od nastanka nove države, v kateri živimo, se je na področju nasilja nad ženskami na zakonodajnem področju in razvoju možnosti za umik pred nasiljem ter za odpravljanje njegovih posledic spremenilo marsi- kaj – po drugi strani pa zelo malo. Nasilje nad ženskami je še vedno eden od mehanizmov ohranjanja močno zasidrane neenakosti med spoloma v družbi ter obstoječih struktur moči v odnosih med spoloma. Veliko smo spremenili 'na papirju', v našem vsakdanjem delovanju in razmišljanju pa še vedno premalo: med drugim so kulturni vzorci, škodljivi vplivi določenih tradicionalnih navad ali običajev, sistem vzgoje, verska prepričanja, vpliv medijev tisti, ki še ohranjajo neenakost med spoloma ter posledično ne prispevajo k zmanjševanju nasilja nad ženskami, ki je resna ovira za doseganje enakosti, razvoja in miru.« Maja Plaz, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Nekateri pomembni nezakonodajni mejniki Ustanovljeno je Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, prva nevladna organizacija, ki nudi pomoč ženskam, žrtvam nasilja. 1989 Zavod Pelikan – Karitas odpre svoj prvi, leta 2013 pa še drugi materinski dom. 1990 Urad za žensko politiko organizira prvi posvet o nasilju nad ženskami, kjer so sprejeti zaključki, da je potreb- no spremeniti Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku. 1993 Urad za žensko politiko in Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja prvič obeležita Mednaro- dne dneve akcij proti nasilju nad ženskami. 1994 Ustanovljeno je društvo Ženska svetovalnica, ki nudi psihosocialno pomoč in samopomoč ženskam, ki so žrtve nasilja ali imajo motnje hranjenja. Ustanovljeno je Združenje proti spolnemu zlorabljanju, ki nudi pomoč ogroženim otrokom in vsem, ki se na osnovi pretrpljene izkušnje v otroštvu doživljajo kot žrtev. V okviru Centra za socialno delo Maribor je v Sloveniji odprta prva varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja. 1996 Urad za žensko politiko ustanovi delovno skupino za oblikovanje pobude za spremembe in dopolnitve kazenske zakonodaje. 1997 Ustanovljeno je Društvo za nenasilno komunikacijo, prva slovenska nevladna organizacija, ki vzpostavi program svetovalne pomoči osebam, ki povzročajo nasilje. Ustanovljeno je Društvo življenje brez nasilja, ki nudi zatočišče ter pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja v družini. 1998 8. marca se začne prva slovenska enoletna ozaveščevalna akcija proti nasilju nad ženskami Kaj ti je, deklica? Je prva slovenska 1999 kampanja, ki v javni prostor postavi nasilje nad ženskami. Nasilje nad ženskami v zasebni sferi 27 Urad za žensko politiko na šole naslovi pobudo, da v učnih programih nekaj časa namenijo tudi nasilju nad ženskami. 2000 Ustanovljeno je Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije – Vizija, ki deluje tudi na področju uresničevanja pravic žensk z izkušnjo nasilja v družini in vodi varno hišo za gibalno ovirane ženske. Ustanovljeno je Društvo regionalna varna hiša Celje, ki nudi zatočišče ženskam (in otrokom), ki doživljajo nasilje. Ustanovljen je Zavod Emma, Center za pomoč žrtvam nasilja, ki nudi pomoč mladostnicam in ženskam, žrtvam nasilja. Urad za enake možnosti pripravi javno predstavitev nemškega zveznega in deželnega (dežela Mecklenburg – Pomorijansko) zakona o nasilju nad ženskami, ki vsebuje določbo, da lahko policija v primeru nasilja 2001 v družini takoj za sedem dni iz skupnega stanovanja izseli storilca. Ustanovljeno je Društvo Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi, prva slovenska nevladna organizacija na tem področju. Društvo Ženska svetovalnica in Urad za enake možnosti izdata knjigo Nasilje nad ženskami – odgovornost policije. Gre za prvo knjigo v slovenskem jeziku, ki daje policiji napotke o ravnanju z žensko, žrtvijo nasilja. Ustanovljeno je Društvo varnega zavetja Pomurje, ki izvaja program varna hiša Pomurja. 2002 Urad za enake možnosti finančno podpre akcijo ozaveščanja o problemu nasilja nad ženskami Stopnice – skupno akcijo treh mest (Ljubljana, nizozemski Utrecht, belgijski Antwerpen). Ustanovljena je Varna hiša Gorenjske, ki nudi namestitev in pomoč ženskam, z otroki ali brez, ki v krogu svoje družine doživljajo kakršno koli obliko nasilja. 2003 Urad za enake možnosti izvede analizo stanja in posvet o nasilju nad starejšimi ženskami. Najpomembnej- še ugotovitve so, da je stopnja ozaveščenosti o nasilju nizka, da storitve pomoči niso prilagojene potrebam 2004 starejše generacije in da je delo institucij le redko usklajeno. Slovenija se pridruži dveletni ozaveščevalni kampanji Sveta Evrope o tem, da je nasilje nad ženskami kršitev človekovih pravic in rezultat nesorazmerja v družbeni moči žensk in moških. 2006 Urad za enake možnosti finančno podpre izdajo priloge Nasilje! Kaj lahko storim? Priročnik uporabnih nasve- tov, kaj lahko stori in na koga se lahko obrne žrtev nasilja, pripravijo nevladne organizacije (Amnesty Inter- 2007 national Slovenije, Društvo Ključ, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon, Društvo Ženska Svetovalnica, Zavod Emma) – izide kot priloga tednika Ona in dnevnika Slovenske novice. Urad za enake možnosti pripravi analizo stanja in posvet o nasilju nad invalidnimi ženskami – ključni izsledki pokažejo, da gre za nizko stopnjo ozaveščenosti, da žrtve redko poiščejo pomoč in da storitve nudenja po- 2008 moči praviloma niso prilagojene potrebam žensk z invalidnostjo. Pod okriljem Društva VIZIJA odpre vrata prva varna hiša, prilagojena ženskam z gibalnimi oviranostmi. 2009 Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z Zvezo za nenasilje (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo Ključ in Društvo Ženska svetovalnica) izvaja kampanjo Slišite?, s katero želijo spodbuditi vse, ki zaznajo nasilje v svoji okolici, naj se ne umikajo, pač pa naj svoje sume prijavijo in prevzamejo dejavno vlogo v boju proti nasilju. Policija uvede možnost anonimne e-prijave nasilja v družini. 2010 Slovenija dobi prvo nacionalno raziskavo o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in v partnerskih odnosih. Ključne ugotovitve pokažejo, da je eno od oblik nasilja od dopolnjenega petnajstega leta doživela vsaka druga ženska. Urad za enake možnosti izvede niz ozaveščevalnih dejavnosti na temo nasilja med zmenkanjem (angl.dating violence). Ustanovljen je Materinski dom Gorenjske, ki nudi pomoč materam z mladoletnimi otroki do 15. leta starosti in nosečnicam, ki so se znašle v socialni stiski in nimajo drugih možnosti bivanja ter so pripravljene dejavno 2011 reševati svojo situacijo. 28 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Začne se enoletna mednarodna kampanja nevladnih organizacij (v Sloveniji je to Društvo SOS telefon) Podpišem.org, namenjena ozaveščanju splošne javnosti o vsebini Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju 2013 nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Direktorat za družino pri MDDSZ uspešno kandidira na razpisu za EU sredstva (program PROGRESS) ter skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve – Policijo začne izvajati projekt Vesna - živeti življenje brez nasilja. Poleg ozaveščanja so izvedena številna usposabljanja za strokovne delavke in delavce, ki se pri svojem delu srečujejo s področjem nasilja nad ženskami. Za razvoj področja ključna prizadevanja civilne družbe V Sloveniji so se institucije s problematiko nasilja nad ženskami začele sistematično ukvarjati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ledino so na tem področju orale nevladne organizacije, ki so že pred tem začele z zapolnjevanjem vrzeli, nastale zaradi okorelega odziva institucij in pomanjkljivega znanja o nasilju nad ženskami. Na tem področju je namreč dolga leta veljalo, da gre za problem za- sebne sfere - družine ali para, v katerega država nima kaj posegati. Šele nevladne organizacije, ki so začele na nasilje nad ženskami gledati kot na problem zlorabe družbene moči moških in v delo uvajati perspektivo uporabnic, so nasilje nad ženskami izza štirih sten prenesle v javni prostor. Ni torej naklju- čje, da so ravno nevladne organizacije vzpostavile takšen sistem pomoči, ki se je odzival na dejanske potrebe žensk z izkušnjo nasilja (telefonska in osebna svetovanja, zatočišča, krizni center za nujne namestitve). Leta 2001 je takratni minister za delo, družino in socialne zadeve kot posvetovalno telo na pobudo nevladnih organizacij ustanovil Strokovni svet za problematiko nasilja nad ženskami. V njem so bile predstavnice tako nevladnih organizacij kot institucij. Strokovni svet je pripravil podlage za sprejem posebnega zakona o nasilju nad ženskami, saj je bilo področje zakonsko pomanjkljivo urejeno, posa- mezne določbe v področnih zakonih pa niso zagotavljale pogojev za sistematičen in koordiniran pristop institucij in nevladnih organizacij k temu vprašanju. Leta 2005 je takratni minister kot svoje posveto- valno telo ustanovil Strokovni svet za problematiko nasilja v družini, posebnega posvetovalnega telesa za vprašanje nasilja nad ženskami pa od takrat dalje v Sloveniji nismo več imeli. Leto 2003 je bilo za področje nasilja nad ženskami v zasebni sferi prelomno leto: takrat je bila namreč sprejeta dopolnitev Zakona o policiji, ki je povečala pooblastila policije ter omogočila izrek prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi. Tako smo tudi v Sloveniji sledili Avstriji in Nemčiji, ki sta prvi uvedli t.i. rdeč karton za vse, ki povzročajo nasilje v družini in jim – ne glede na lastništvo stanovanja – poslali jasno sporočilo, da je nasilje prepovedano in da bo sankcionirano. Naslednje pomembno leto je leto 2008, ko dobimo Zakon o preprečevanju nasilja v družini – sistem- ski zakon za to področje. Zakon opredeli nasilje v družini, družinske člane in članice, določa posebno zaščito otrok, tudi kadar so nasilju priča, nevladnim organizacijam da možnost, da so prisotne v postopkih, ki jim je v zvezi z nasiljem izpostavljena žrtev, določi ukrepe za zaščito žrtev ter – med drugim – uvede še regijske službe za koordinacijo dela vseh institucij in organizacij. Praksa in ratifika- cija Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima sta pokazali, da je zakon v nekaterih točkah nepopoln, zato se v letu 2016 sprejema dopolnjena različica. Predvidene spremembe se nanašajo predvsem na dopolnitev opredelitve nasilja v družini, razširitev opredelitve družinskih članov in članic, razširitev ukrepov sodišč, spremembe na področju prepustitve stanovanja v skupni uporabi, usposabljanje strokovnih delavk, delavcev in nevladnih or- ganizacij ter vlogo policije. Nasilje nad ženskami je eno redkih področij, kjer Evropska unija nima enotnih zakonodajnih smernic. To vrzel nadomešča Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. Slovenija jo je podpisala med prvimi, leta 2011, ratificirala pa leta 2015. Gre za prvi in hkrati najobsežnejši mednarodni pravni instrument, ki države pogodbenice obvezuje k celostne- mu pristopu obravnave nasilja nad ženskami in deklicami, vključno z nasiljem v družini – to vključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtvam, pregon storilcev in celovito ter koordinirano ukrepa- nje. O Konvenciji slovensko javnost ozaveščajo tudi nevladne organizacije. Nasilje nad ženskami v zasebni sferi 29 »Zgodovina boja za popolno enakopravnost žensk in moških odraža stoletna prizadevanja prezrte polovice, ki nenehno in vedno znova dokazuje, kaj vse zna in kaj vse zmore. Gre za zgodovino, v kateri smo sicer kot druž- ba na deklarativni ravni uredili že skorajda vse, v realnosti pa nas čaka še veliko dela. V obdobju po osamosvojitvi je Slovenija po zaslugi angažiranih posameznic, ki so neumorno odpirale razpravo o enakosti med spoloma, naredila nekaj pomembnih korakov. Tako so ženske dobile pomembnejše mesto v politiki in gospodarstvu, pa tudi na področju kulture, medijev, športa in nekaterih drugih poklicev, ki so bili prepoznani kot 'moški'. Kljub temu, da smo razvita družba, ki načeloma nudi enake možnosti obema spoloma, pa nas čaka še vrsta izzivov. Mednje štejem predvsem ukrepe, ki bi ženskam omogočili lažje usklajevanje poslovne in zasebne kariere, pa tudi fleksibilnejše oblike zaposlovanja in varstva otrok. Ob tem pa velik izziv naše družbe predstavlja tudi odprava vseh oblik nasilja nad ženskami, ki je sramotno in nedopustno izkazovanje najpogosteje fizične premoči enega spola nad drugim. Tega kot sodobna družba nikakor ne bi smeli tolerirati.« Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve, 2008–2011 Zakaj nasilje nad ženskami? Čeprav se v Sloveniji o nasilju nad ženskami pogovarjamo že skoraj tri desetletja, je še vedno pogosto slišano vprašanje: zakaj pa ne tudi nasilje nad moškimi? Običajno tisti, ki zastavijo to vprašanje, ne že- lijo slišati argumentov, da s posvečanjem večje pozornosti nasilju nad ženskami nihče ne zanika obstoja nasilja nad moškimi. Da pa med tema dvema vrstama nasilja obstaja nekaj pomembnih razlik: ženske nasilje večinoma doživljajo s strani moških, s katerimi so (bile) v razmerju, moški pa večinoma doži- vljajo t.i. ulično nasilje s strani drugih (neznanih) moških. Nihče tudi ne zanika, da niso storilke nasilja v družini lahko tudi ženske, vendar pa tudi tukaj velja opozoriti na razlike: ko so žrtve nasilja v družini ženske, so posledice praviloma hujše, poškodbe pri fizičnem nasilju težje, trajanje nasilja pa daljše. Pri nasilju nad ženskami gre za zlorabo družbene moči moških: ženske so bile v zahodni kulturi dolga stoletja, celo tisočletja, v podrejenem položaju, moški pa nosilci družbene moči. Ta podrejenost v do- mačem okolju pa se je ohranjala tudi, ko so ženske množično vstopile v sfero plačanega dela in jav- nega življenja. Pomembno je poudariti, da niso vsi moški nasilni (in da so nasilne tudi ženske), meče pa manjšina moških, ki izvajajo nasilje, slabo luč na vse moške, ki tega ne počnejo. Moški imajo zato pri preprečevanju in odpravljanju nasilja nad ženskami ključno vlogo: bodisi pri delu s storilci nasilja bodisi tako, da v svojih vrstah razčistijo, da je biti storilec družbeno nesprejemljivo (celo kaznivo), in da sodoben koncept moškosti ne temelji več na stereotipu družinskega poglavarja, ki odloča o življenju vseh članic in članov družine. Kaj menimo Slovenke in Slovenci? Na mnenja ljudi imajo velik vpliv tudi mediji. Analiza poročanja o nasilju v družini v slovenskih medijih med leti 1985 in 200614 je pokazala, da se je v tem času število člankov o tej vrsti nasilja povečalo za skoraj trikrat – ne toliko zaradi povečane občutljivosti družbe in medijev do nasilja, ampak bolj zaradi nastanka tabloidnih medijev. Mediji o nasilju v družini večinoma poročajo na straneh črne kronike (o posameznih dogodkih), redkeje nasilje obravnavajo kot družbeni problem. Poročanje ni sorazmerno glede na delež doživljanja nasilja glede na spol, ampak o nasilju, kjer so žrtve moški, mediji poročajo nesorazmerno pogosteje (povprečno 21 % novic o nasilju v družini je takšnih, kjer je žrtev moški), pogosto so članki zapisani tako, da upravičujejo dejanje storilca in se ukvarjajo z vprašanjem krivde ženske žrtve (pogosto z ironijo in humorjem). Eurobarometer15 je leta 2009 meril tudi zaznavo ljudi do nujnosti sprejetja ukrepov zoper nasilje, ki ga doživljajo ženske. 98 % Slovenk in Slovencev je odgovorilo, da je sprejetje takšnih ukrepov (zelo) nujno, 1 % da (sploh) ni nujno (povprečje v EU-27: 92 % (zelo) nujno, 6 % (sploh) ni nujno). Prva EU raziskava o nasilju nad ženskami16 iz leta 2012 je merila tudi, kako ženske dojemajo pogo- stost nasilja nad ženskami. 27 % Slovenk (enako EU-28) meni, da je nasilje nad ženskami zelo po- gosto, 49 %, da je precej pogosto (EU-28: 51 %), 14 %, da ni zelo pogosto (EU-28: 16 %), 2 %, da sploh ni pogosto (EU-28: 1 %). 14 Luthar, Breda, Dejan Jontes, Zdenka Šadl. 2006. Medijske reprezentacije družinskega nasilja. Raziskovalno poro- čilo. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. 15 Special Eurobarometer 326. Gender equality in the EU in 2009. European Commission, DG Communication. 2010. 16 Violence against women: an EU-wide survey. European Union Agency for Fundamental Rights. 2014. 30 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Ali v svojem prijateljskem oziroma družinskem krogu ali v delovnem okolju poznate primer nasilja v zasebni sferi? Da, v prijateljskem ali družinskem krogu: 38 % Da, na (bivšem) delovnem mestu ali pri študiju: 28 % Nasilje nad ženskami: EU raziskava (podatki za Slovenijo, 2012) In kaj počnemo v praksi? Na področju nasilja nad ženskami v zasebni sferi smo v Sloveniji prvo nacionalno raziskavo dobili šele leta 201017. Raziskava je pokazala, da je od dopolnjenega 15. leta starosti eno od oblik nasilja doživela vsaka druga ženska (56 %) - najpogosteje psihično, sledijo fizično, premoženjsko, omejevanje giba- nja in spolno nasilje. Vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjem letu, največkrat psihično nasilje. Če bi psihično nasilje izključili in upoštevali le fizično, spolno, premoženjsko in omejevanje svobode, bi ga v zadnjem letu doživela vsaka peta ženska. Ne tako redko so nasilju izpostavljene tudi v nosečnosti. Ženske, ki doživljajo nasilje, so manj zdrave od tistih v splošni populaciji – pogosteje do- življajo stres, tesnobo, imajo prebavne motnje, izgubo teka, želodčne težave, glavobol, stalno bolečino v predelu telesa, čutijo utrujenost, vrtoglavico, tresenje rok, motnje spanja, slabo koncentracijo, nes- pečnost, strah, depresivnost ter pogosteje in resneje mislijo na samomor. Storilci nasilja so večinoma (91 %) moški. Večinoma so bolje izobraženi (največ jih ima srednješolsko izobrazbo), največkrat so za- posleni za polni delovni čas, redkeje za nedoločen čas (17 %), zgolj dober odstotek jih je brezposelnih. Od tistih, ki so verni, je večina katoličanov (90 %), ostali so pravoslavne ali muslimanske vere. Nasilni postajajo že zgodaj, saj je najmlajši star 14 let in so nasilni tudi v pozni starosti, saj ima najstarejši 84 let. Med storilci nasilja je znatno več prekomernih pivcev kot v splošni populaciji. Psihično Fizično Premoženjsko Omejevanje Spolno nasilje nasilje nasilje gibanja nasilje Da, sem doživela od 49,3 % 23,0 % 14,1 % 13,9 % 6,5 % dopolnjenega 15. leta dalje Da, sem doživela v zadnjih 49,9 % 5,9 % 7,0 % 6,1 % 1,5 % dvanajstih mesecih Vir: Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih. 2010. Drugi del nacionalne raziskave18, kjer je bilo analizirano delo policije in sodišč pri obravnavanju zadev, v katerih je bil izrečen ukrep prepovedi približanja (ne zgolj nasilja nad ženskami, ampak nasilja v družini nasploh; pri tem pa je potrebno povedati, da je storilcev 97 %, storilk pa 3 % - v vseh pri- merih so izvajale nasilje nad starši). Večinoma (77 %) nasilje prijavi žrtev sama, v desetini primerov sorodstvena mreža žrtve, v zelo majhnem deležu (3 %) pa institucije, npr. centri za socialno delo ali zdravstvene institucije. Ob prijavi so vse žrtve navajale, da nasilje traja že dlje časa oziroma več let. Kot razlog, da nasilja niso prijavile že prej, navajajo predvsem strah pred storilcem in sram zaradi svojega položaja. 64-letna žrtev je prijavila nasilni dogodek, ko je 54-letni mož kričal nanjo, jo zmerjal, jo vlekel za lase, udarjal z rokami po glavi in vpil, da je nesposobna. Nasilje traja že od poroke, to je 32 let. **** Zadnjih 18 let je mož oškodovanko enkrat tedensko pretepel, ni ji dovolil vstopa v hišo, da je zmrzovala zunaj. Pred tremi leti je prijavila nasilje, vendar jo je po odhodu policije mož zaradi tega pretepel, plačati pa je morala tudi položnico, zato si nasilnih dogodkov pozneje ni več upala prijaviti. Vir: Delo institucij pri obravnavanju nasilja v družini. 2011. 17 Leskošek, Vesna, Mojca Urek, Darja Zaviršek. 2010. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, Fakulteta za socialno delo. 18 Filipčič, Katja, Katarina Parazajda, Majda Rihtarčič, Sendi Murgel. 2011. Delo institucij pri obravnavanju nasilja v dru žini. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, Pravna fakulteta. Nasilje nad ženskami v zasebni sferi 31 Raziskava Agencije EU za temeljne pravice o nasilju nad ženskami19 (opravljena 2012) je pokazala podobno sliko kot slovenska nacionalna raziskava, opravljena nekaj let prej. Ženske v zasebni sferi najpogosteje doživljajo psihično nasilje (približno polovica Slovenk in prebivalk EU-28). Več kakor po- lovica žensk je bila od dopolnjenega 15. leta izpostavljena tudi spolnemu nadlegovanju, ne tako redko tudi zalezovanju. Telesno in/ali spolno nasilje je tako pred 15. letom kot po njem v Sloveniji doživela nekaj več kot desetina žensk, na ravni EU pa ga je pred 15. letom doživela tretjina, po njem pa petina žensk. Telesno in/ali Spolno Psihično Psihično spolno nasilje Telesno in/ali Zalezovanje nadle govanje nasilje s strani nasilje s od 15. spolno nasilje od 15. leta od 15. leta trenutnega strani bivšega leta dalje pred 15. letom dalje dalje partnerja partnerja EU‑28 21,1 % 32,5 % 18,8 % 57,2 % 23 % 48 % Slovenija 12,3 % 12,4 % 14,2 % 46,7 % 20 % 46 % Vir: Violence against women: an EU-wide survey. 2014. V zadnjem letu pred raziskavo je spolno nadlegovanje doživela dobra desetina Slovenk in petina žensk v EU-28, telesno in/ali spolno nasilje pa približno vsaka petdeseta ženska v Sloveniji in dvajseta v EU-28. Približno enako jih je v EU doživelo zalezovanje, v Sloveniji pa manj, približno vsaka trideseta ženska. Telesno in/ali spolno nasil je Zalezovanje v zadnjih Spolno nadlegovanje v zadnjih 12 mesecih 12 mesecih v zadnjih 12 mesecih EU‑28 4 %* 5 % 21 % Slovenija 2 %* 3 % 11 % * Manj zanesljiv podatek Vir: Violence against women: an EU-wide survey. 2014. »Na tem področju je partnersko sodelovanje z nevladnimi organizacijami prispevalo k uresničevanju ciljev na področju in lahko služi kot primer dobre prakse. Tudi v prihodnje je potrebna sistematična in kontinuirana obravnava problematike nasilja nad ženskami na vseh ravneh delovanja in sodelovanja različnih akterjev, predvsem je potrebno skrbno in natančno spremljanje izvajanja zakonodaje, programov in drugih relevantnih dokumentov s področja preprečevanja nasilja nad ženskami v praksi.« Vrednotenje izvajanja Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005–2013 Kaj pravi statistika? Področje nasilja nad ženskami je eno tistih, kjer se podatki iz uradnih evidenc (npr. policija, sodstvo, sociala) ne ujemajo s podatki iz raziskav ali podatki nevladnih organizacij. Le manjši delež nasilja, ki ga doživljajo ženske, je namreč prijavljenega institucijam, do leta 1999 pa v kazenski zakonodaji nasilje v družini ni bilo opredeljeno kot posebno kaznivo dejanje, zato se je njegova pojavnost porazdelila med druga kazniva dejanja, npr. tista zoper življenje in telo, ogrožanje varnosti, grdo ravnanje itd. Podatki iz tistega časa tudi niso razlikovali med posameznimi kategorijami storilcev – npr. zakonski ali zunajza- konski partner, neznanec itd. Zato je te podatke treba brati z veliko zadržkov – tako kar se tiče samega števila tovrstnih nasilnih dejanj, kakor tudi glede razmerja storilec–žrtev. Desetletni presek – ob upoštevanju vseh omejitev zajemanja podatkov – kaže na trend naraščanja umorov žensk, pri vseh ostalih kategorijah nasilnih dejanj pa je zaznati nihanja. Delno lahko upadanje pripišemo tudi temu, da nasilje pogosto ni okvalificirano kot kaznivo dejanje, ampak kot prekršek – tako sta bili po podatkih Policije npr. leta 2008 pri prekrških zoper javni red in mir v stanovanju dobri dve petini (44,3 %) oškodovank, leta 2012 pa jih je bila dobra polovica (54,8 %). 19 European Union Agency for Fundamental Rights. 2014. Violence against women: an EU-wide survey. 32 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Delež kaznivih dejanj, uperjenih zoper ženske 1990 2000 2010 2012 Umor 24,4 % 32,0 % 52,6 % 42,1 % Posebno huda telesna poškodba 23,1 % 9,5 % 20,0 % 37,5 % Huda telesna poškodba 22,8 % 17,2 % 21,4 % 15,2 % Lahka telesna poškodba 24,8 % 23,5 % 28,6 % 28,0 % Ogrožanje z nevarnim orodjem 22,2 % 23,7 % 17,2 % 15,0 % pri pretepu ali prepiru Vir: Ministrstvo za notranje zadeve Nekaj akcij Kaj ti je, deklica? Obdobje od 8. marca 1999 do 8. marca 2000 je Evropski parlament določil kot leto evropske kampanje proti nasilju nad ženskami. Pridružila se ji je tudi Slovenija - v pripravljalnem odboru akcije so bile prvič združene državne (Urad za žensko politiko, Komisija Državnega zbora RS za politiko enakih možnosti) in nevladne organizacije (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Feministično informacijsko kulturno središče F-iks). Za tisti čas zelo šokantno sporočilo 'Vsaka peta pretepena, vsaka sedma posiljena' in preplavljenost Slovenije s plakati sta vprašanje nasilja nad ženskami postavili v javni prostor in odprli številne razpra- ve na to temo. Sodelovanje kar 135 od takratnih 192 občin je svojevrsten dosežek, čeprav vse te teme niso bile sprejete z odprtimi rokami – nek župan je celo izjavil: »To je naloga države, občina nima nič s tem«. Številne občine pa so sofinancirale najem oglasnih mest, gostile posvete na temo nasilja nad ženskami, občinski in mestni sveti pa so o nasilju nad ženskami razpravljali na sejah. »Verjetno ni Slovenca, ki ne bi vsaj za trenutek ali dva postal pred velikimi plakati, ki so nas poskušali opozoriti oziroma vsaj spomniti na to, da je nasilje nad ženskami naš skupen problem.« Marjan Podobnik, podpredsednik Vlade RS, 1997–2000 »… Zato je bila akcija Kaj ti je, deklica? izredno pomembna. Pomembna zato, da odločno rečemo, da je obso- janja vredno vsako verbalno in fizično nasilje, vsako dejanje, ki prinese trpljenje sočloveku.« Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve (1996–2000) Kampanja Sveta Evrope proti nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem v družini V državah članicah Sveta Evrope je od novembra 2006 do junija 2008 potekala kampanja proti na- silju nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Glavni namen kampanje je bilo povečati zaveda- nje, da je nasilje nad ženskami kršitev človeko- vih pravic. Urad za enake možnosti se je dejavno vključil v kampanjo s številni dejavnostmi – od plakatov in zloženk do sofinanciranja projektov nevladnih organizacij, okroglih miz in posebne časopisne priloge o nasilju nad ženskami. Prilogo so pripravile številne nevladne organizacije, v njej pa je bilo pojasnjeno, kaj je nasilje nad ženskami, kako poteka nasilni odnos v družini, kako ženska ve, da je žrtev tovrstnega nasilja in kaj lahko stori. Podobno je bila javnost informirana tudi na temo spolnega nadlegovanja in trgovine z ljudmi. Informa- cije so izšle kot priloga enega dnevnega in enega tedenskega časopisa. Nasilje nad ženskami v zasebni sferi 33 Nasilje nad invalidnimi ženskami »Doseganje enakosti spolov je večplasten nikoli dokončan družbeni proces, kjer lahko vsak s svojega delovnega področja ali zaradi osebnega interesa sodeluje in prispeva k razvoju. Društvo VIZIJA je ob ustanovitvi leta 2000 v pravila delovanja vgradilo vsebine za delovanje na področju doseganja enakosti žensk in moških z gibalno oviro z upoštevanjem potreb glede na spol, s cilji enakost doseči znotraj struktur invalidskih organizacij, kakor tudi na nivoju družbe kot celote. Problematika žensk z invalidnostmi se na nivoju države največkrat rešuje brez upoštevanja potreb spola, vendar pa za dojemanje koncepta enakosti spolov ni dovolj zgolj upoštevanje vrste in stopnje invalidnosti. Za napredek potrebujemo razširjen pogled na problematiko žensk z invalidnostmi, partnersko sodelovanje vseh akterjev in široko družbeno podporo.« Julijana Kralj, Društvo VIZIJA Do leta 2000, ko se je s temo začela ukvarjati prva invalidska nevladna organizacija, se z izkušnjami inva- lidnih žensk z nasiljem v družini sistematično ni ukvarjal nihče. Prvo varno hišo, arhitekturno prilagojeno ženskam z gibalnimi oviranostmi, smo v Sloveniji dobili leta 2009. Tudi na tem področju obstaja veliko sivo polje neprijavljenih primerov zlorab – nevladne organizacije opozarjajo, da je velika težava zbiranje po- datkov, saj se ti ne zbirajo razčlenjeni po osebni okoliščini invalidnost. Zaradi nizke stopnje vključenosti na trg dela pa je vztrajanje v nasilnem odnosu velikokrat pogojeno tudi z ekonomsko odvisnostjo od storilca. Urad za enake možnosti je leta 2008 prvič organiziral strokovni posvet na temo nasilja nad invalidnimi osebami, s poudarkom na nasilju nad ženskami. Zaključki so – med drugim - pokazali, da je večina na- silja skritega, da so ženske nasilju bolj izpostavljene ter da je dostopnost različnih oblik pomoči za ljudi z različnimi oviranostmi slaba. V analizi ocene stanja20, v kateri so sodelovala društva invalidov/invalidk, centri za socialno delo, patronažne službe ter zveze oziroma krovne invalidske organizacije, so sodelu- joče organizacije menile, da ženske z invalidnostmi pogosteje kakor moški doživljajo telesno zlorabo (27 % ženske, 2 % moški), psihično ali čustveno (23 % ženske, 4 % moški), finančno ali materialno (8 % ženske, 3 % moški), majhna pa je razlika pri zanemarjanju (8 % ženske, 6 % moški). Zaradi doživetega nasilja se žrtve velikokrat ne obrnejo po pomoč – le po petina sodelujočih društev invalidov/invalidk ter centrov za socialno delo se je srečala s primerom nasilja nad invalidnimi osebami; delež je še nižji pri patronažnih službah (6 %) in zvezah oziroma krovnih organizacijah (8 %). Nasilje med zmenkanjem Zmenkanje je izraz za angleško besedo dating: obdobje dogovarjanja za zmenek ali druženje, druženje samo in ves čas odnosa med fantom in dekletom, ko sta par, pa še ne živita v skupnem gospodinjstvu. Nasilju med zmenkanjem do leta 2009, ko je Urad za enake možnosti izvedel nekaj ozaveščevalnih de- javnosti, pri nas ni bilo namenjene prav dosti, če sploh kaj, pozornosti. Ta pojav je bil tudi v svetu dolgo časa neprepoznan in razmeroma skrit družbeni pojav. Čeprav se lahko pojavi v vseh življenjskih obdo- bjih, mu največ pozornosti namenjamo, kadar se dogaja med mladimi. Tudi na to vrsto nasilja je treba pogledati z vidika spola: upoštevati moramo ne le to, kdo so najpogostejši storilci in kdo ga najpogosteje doživlja, ampak tudi, ali je družbeno enako sprejemljivo, če ga izvajajo dekleta ali fantje, s kakšnimi argumenti se nasilje opra- in upravičuje. V Sloveniji nimamo nacionalne raziskave o tej vrsti nasilja. Glavne ugotovitve ankete Urada za enake možnosti med študentsko populacijo treh fakultet Univerze v Ljubljani (2009): Večina je začela zmenkati v starosti 14–18 let (77 % študentov, 73 % študentk). Da so zmenkali z nekom, ki je bil nasilen, je odgovorilo 10 % študentk in 6 % študentov. Študentke so najpogosteje doživljale storilčevo ljubosumje na njene prijateljice/prijatelje (44 %) in storilcu morale vedno, ko niso bile z njim, poročati, kaj počnejo oziroma kam gredo (21 %). Najpogostejši odziv na nasilje je bil ta, da so povedale prijateljicam/prijateljem (49 %), pretresenost (24 %) in izogibanje storilcu (21 %). Študentje so najpogosteje doživljali storilkino ljubosumje na njegove prijateljice/prijatelje (53 %) in omejevanje ali prepovedovanje druženja s prijateljicami ali prijatelji (24 %). Najpogostejši odziv je bil, da so se začeli storilki izogibati (14 %), so krivdo prevzeli nase (14 %) ter da niso naredili nič (11 %). Anketa o nasilju med zmenkanjem 20 Nasilje nad invalidnimi osebami v zasebni sferi in/ali partnerskih odnosih. 2008. 34 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba VESNA – živeti življenje brez nasilja Projekt Vesna21 je bil zasnovan kot dveletna na- cionalna kampanja (2013–2015), ki so jo izvajali Direktorat za družino pri Ministrstvu za delo, dru- žino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministr- stvo za notranje zadeve – Policija, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje ter Vrhovno državno to žilstvo. Ključna cilja kampanje sta bila opozarjanje na problematiko nasilja nad ženskami in deklicami ter ozaveščanje tako žensk z izkušnjo nasilja (in potencialnih žrtev) kakor tudi strokovne in širše javnosti. Fotografska razstava Nasilje na njeni koži je v letu dni prepotovala Slovenijo, gostovala je tudi v Palači Narodov v Ženevi, kjer je sovpadala z 29. zasedanjem Sveta Organizacije združenih narodov za člo- vekove pravice, na katerem so bile posebej izpostavljene pravice žensk in prepoved vseh oblik nasilja nad njimi. Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je razstava gostovala v Palači Sveta Evrope v Strasbourgu. Neja Hrovat: Unexposed violence Luka Rebolj: Nekje 83 Julija Černe: Zlomljena (1. nagrada) (2. nagrada) (3. nagrada) Del ozaveščevalnih dejavnosti je bil usmerjen v mlajšo populacijo. Akcija Nasilje je #cistmim se je od- vijala na družbenih omrežjih, kjer je bilo moč izraziti podporo nenasilju s sliko sebka, srednje šole pa so prejele paket ozaveščevalnih in izobraževalnih vsebin na temo nasilja nad ženskami. Podporo nenasilju so javno izrazili tudi znani Slovenci. „Nasilje je argument šibkega. "Dolžnost moških je, da se "Pokaži pogum - v boju "Jaz žensko ljubim. Bodi proti nasilju nad ženskami." borimo proti nasilju nad ženskami. proti nasilju nad ženskami!" Najbolj, kadar je srečna." Obsodimo tovrstno nasilje!" Jernej Šugman Igor E. Bergant Boštjan Romih Dejan Zavec Ustavimo nasilje nad ženskami. REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Projekt sofinancira REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Projekt sofinancira MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Projekt sofinancira MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Projekt sofinancira Evropska Unija iz programa Evropska Unija iz programa Evropska Unija iz programa MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Evropska Unija iz programa PROGRESS SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI POLICIJA PROGRESS SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI POLICIJA PROGRESS SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI POLICIJA PROGRESS SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI POLICIJA 21 Projekt VESNA - živeti življenje brez nasilja, sofinanciran iz EU programa PROGRESS Nasilje nad ženskami v zasebni sferi 35 Za populacijo starejših žensk je bila pripravljena poseb- na zloženka s ključnimi informacijami o nasilju in možnih oblikah pomoči, splošno javnost pa so nagovarjali plakati in televizijski spoti s sporočilom, da so za nasilje soodgo- vorni tudi vsi tisti, ki zanj vedo, pa o tem ne spregovorijo in ne podprejo žrtve. Soseda, Partner ki ve, a molči Če opazite nasilje nad ženskami ali TUDI IGNORANCA BOLI IN dekleti, pokličite: PUŠČA TRAJNE POSLEDICE aljnjo zlorabo. V vaših rokah je, ali se boste odločili za molk ali opozorilo. Če opazite nasilje nad ženskami i... takoj pokličite 113. Tako lahko preprečite nad ali dekleti doma, v šoli, služb V Sloveniji je vsaka druga ženska žrtev psihičnega in vsaka peta fizičnega nasilja. Več kot 1.000 nosečnic na leto je podvrženo nasilju. 36 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba VIII DRUŽINSKO ŽIVLJENJE IN PARTNERSTVO, USKLAJEVANJE ZASEBNEGA IN POKLICNEGA ŽIVLJENJA Nekateri pomembni nezakonodajni mejniki Ustanovljeno je Združenje mladih staršev in otrok SEZAM, ki nudi varstvo otrok, pomoč pri učenju in pomoč družinam s telesno ali duševno prizadetimi otroki. 1990 Ustanovljeno je Združenje Naravni začetki, ki se zavzema za osrednjo vlogo ženske pri oblikovanju skrbi in nege v nosečnosti, med porodom, v času zgodnjega materinstva, krepitev moči žensk in staršev ter uresni- 2000 čevanje odlične obporodne skrbi. Ustanovljen je Ekvilib Inštitut, ki v okviru razvojnega partnerstva Mladim materam/družinam prijaznega zaposlovanja razvije certifikat Družini prijazno podjetje. Namen certifikata je spodbujanje organizacij k spre- 2003 jemanju in izvajanju ukrepov za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Urad za enake možnosti je partner v mednarodnem projektu Moški in starševstvo - aktivno očetovstvo22, katerega nosilec je danski Urad za enakost spolov. V okviru projekta je opravljena raziskava o vplivu očeto- 2005 vskega dopusta na dejavno očetovstvo23 ter promocijski spot Očka, aktiviraj se! Urad za enake možnosti začne s kampanjo Očka, aktiviraj se! Njen namen je spodbujanje dejavne vloge očetov v družinskem življenju ter delitve družinskih obveznosti med oba partnerja. Posnet je tudi dokumen- 2006 tarno-izobraževalnim film, ki prikaže izkušnjo družinskega razmerja oče – otrok in delovnega razmerja oče – služba. Podeljen je prvi certifikat Družini prijazno podjetje. Do leta 2016 ga je prejelo že preko 240 slovenskih podjetij in organizacij. 2007 Sektor za enake možnosti pri MDDSZ začne skupaj z Občino Kamnik, Osnovno šolo Toma Brejca Kamnik, Vrtcem Antona Medveda, Centrom za socialno delo Kamnik, Zdravstvenim domom dr. Julija Polca in Islan- 2016 dskim centrom za enakost spolov izvajati dveletni projekt Aktivni. Vsi24 na temo usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja s poudarkom na dejavnem vključevanju moških v skrbstveno in gospodinjsko delo. očetovstvo22 očetovstvo232 Vsi24 Kdo v vašem gospodinjstvu opravlja dela, kot so: pospravljanje, kuhanje, pranje perila, vsakdanji nakupi in podobno? Delo deli s partnerico 33 % moških, 39 % jih tovrstna opravila v celoti prepušča ženskam. Raziskava Kvaliteta življenja (1994) Ko nam zavidajo tudi veliki… Slovenija sodi med države, kjer je stopnja zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom tradicionalno visoka in ostaja takšna tudi po rojstvu otrok. Mnogo EU držav se sooča s problemom, kako zadržati ženske na trgu dela, ko postanejo matere. Med razlogi, da Slovenija teh težav nima, so dostopna in 22 Program Evropske unije, ki se nanaša na Okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001–2005). 23 Rener, Tanja, Alenka Švab, Tjaša Žakelj in Živa Humer. 2005. Perspektive novega očetovstva v Sloveniji: vpliv me ha nizma očetovskega dopusta na aktivno očetovanje. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, FDV. 24 Projekt Aktivni.Vsi, sofinanciran iz EU Programa za pravice, enakost in državljanstvo. Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja 37 dobro organizirana mreža vrtcev (od otrokovega 11. meseca dalje), možnost podaljšanega bivanja in jutranjega varstva za otroke nižjih razredov osnovne šole, topli obroki v osnovnih šolah, možnost (subvencioniranega) obroka v srednjih šolah in študentska prehrana. Ker so v Sloveniji še vedno žen- ske tiste, ki v večji meri skrbijo za gospodinjska opravila in otroke, so takšni ukrepi pripomogli zlasti k lažjemu zaposlovanju žensk. Slovenija zaradi teh možnosti sodi med države, kjer se staršem – zaradi tradicionalne delitve obveznosti pa v večji meri materam – ni potrebno odločati med kariero in družino, ampak lahko usklajujejo oboje. V sedemdesetih in prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja se je v Sloveniji močno razvila mre- ža javnega otroškega varstva, saj so občanke in občani s samoprispevki močno pripomogli h gradnji novih vrtcev. Tako je bilo v Sloveniji leta 1965 po podatkih Statističnega urada 231, leta 1986/87 pa že 802 vrtcev. V šolskem letu 2012/13 je bilo v Sloveniji 938 vrtcev. Vanje je bilo leta 1970 vključenih 22.490, v šolskem letu 1986/87 pa 76.593 otrok in v šolskem letu 2012/13 40.031 otrok. Slovenija spada med države z zelo dobro urejenim sistemom javnega (in koncesionarskega) otroškega varstva, ki zaposlenim staršem olajšuje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Kaj menimo Slovenke in Slovenci? Raziskave Slovenskega javnega mnenja so se dotikale tudi vprašanj enakosti žensk in moških. Javno mnenje se je od leta 1991 do leta 200325 pri nekaterih vprašanjih nekoliko odmaknilo od nagnjenosti k tradicionalni delitvi vlog žensk in moških, na drugih pa se je občutno povečal delež tistih, ki menijo, da na račun zaposlenosti žensk trpi družinsko življenje. Tako je leta 1991 s trditvijo, da je naloga moža v zakonu, da služi denar, naloga žene pa, da skrbi za gospodinjstvo in družino, (močno) soglašalo 44 % moških in 37 % žensk, leta 2003 pa 33 % moških in 27 % žensk. S trditvijo, da gledano v celoti dru- žinsko življenje trpi, kadar je žena polno zaposlena, je leta 1991 (močno) soglašalo 70 % moških in 67 % žensk, leta 2003 pa 52 % moških in 54 % žensk. Da bo verjetno trpel predšolski otrok, če bo mati zaposlena, pa je leta 1991 (močno) soglašalo 14 % moških in 16 % žensk, leta 2003 pa 48 % moških in 45 % žensk. Razprave o tradicionalni družini so bile v Sloveniji v začetku tisočletja pogosto del javnih razprav (npr. ob referendumu, ki je prepovedal oploditev z biomedicinsko pomočjo samskim ženskam), zato povečana nagnjenost k retradicionalizaciji žensk ne preseneča (vsaj ne preveč). Pri obremenjeno- sti z gospodinjskim delom obstajajo med ženskami in moškimi velike razlike – po raziskavi Slovenskega javnega mnenja so leta 2003 moški tedensko za gospodinjenje porabili 7,93 ure, ženske pa 21,79. Da bi morali moški opravljati več gospodinjskih del, kot jih opravljajo sedaj, je (močno) soglašalo 51 % moških in 66 % žensk. Leta 1991 je 70 % moških in 67 % žensk (močno) soglašalo, da gledano v celoti družinsko življenje trpi, kadar je žena polno zaposlena. Leta 2003 je tako menilo 52 % moških in 54 % žensk. Slovensko javno mnenje, 1991 In kaj počnemo v praksi? » … če jaz ne morem, potem vskoči on; če sva oba, seveda oba. Se mi pa zdi, da se še vedno smatra, da sem na prvem mestu jaz tista, ki jo bom dala spat, jo bom umila.« Mama dojenčice v raziskavi Perspektive novega očetovstva v Sloveniji, 2005 Tradicionalna delitev obveznosti med spoloma se je potrdila tudi v raziskavi o porabi časa26 - zapo- slene ženske so več časa porabile za gospodinjsko in skrbstveno delo (dve uri dnevno več), moški pa za plačano (slaba ura dnevno več). Pri ostalih dejavnostih (spanje, potovanje, obroki, osebna nega) 25 Vir: Jogan, Maca. 2004. Spolna neenakost kot (ne)samoumevna značilnost sodobne slovenske družbe. V: Malnar, Brina in Bernik, Ivan. S Slovenkami in Slovenci na štiri oči. Ljubljana, FDV – IDV. 26 Vir: European Commission (2004). How Europeans spend their time. Everyday life of women and men. Data 1998–2002. 38 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba med spoloma ni bistvenih razlik – eno uro, ki jo ženske porabijo za skrbstveno in gospodinjsko delo, pa moški porabijo za prostočasne dejavnosti. Tako natančna raziskava kasneje ni bila ponovljena, zato podatkov izpred desetletja in pol ne moremo primerjati z novejšimi. Je pa Anketa o delovnih pogojih leta 201027 vsebovala tudi vprašanje o prostem času – razlika med tem, koliko ga imajo tedensko ženske in koliko moški, se je nekoliko zmanjšala, a še vedno imajo moški tedensko 6 ur prostega časa več. Število ur in minut dnevno Zaposlene ženske Zaposleni moški Prosti čas 3:51 4:52 Obroki, osebna nega 2:02 2:07 Spanje 8:12 8:06 Potovanje 1:09 1:14 Gospodinjenje, skrbstveno delo, nakupovanje … 4:24 2:24 Pridobitno delo, študij 4:23 5:20 Skupaj 24 24 Leto 1998 – 2002: Povprečno moški v Sloveniji razpolagajo letno s 365 urami in 36 minutami več prostega časa kakor ženske. To je: 15 polnih dni oziroma 46 delovnih dni (8-urni delovnik). How Europeans spend their time. Every day life of women and men. Data 1998-2002. (Lastni preračun) Leto 2010: Povprečno moški v Sloveniji razpolaga s 27 urami prostega časa, ženska z 21. Na letni ravni je to približno 312 ur oziroma 13 polnih oziroma 39 delovnih dni (8-urni delovnik). Anketa o življenjskih pogojih, 2010. Statistični urad. (Lastni preračun) V splošni populaciji, stari od 20 do 74 let, so po isti raziskavi (1998–2002) razlike med spoloma pri po- rabi časa za gospodinjenje in skrbstveno delo še nekoliko večje: ženske dnevno za to opravilo porabijo 4:57, moški pa 2:39 – gospodinjilo in opravljalo skrbstveno delo je kar 97 % žensk v primerjavi z 82 % moških. Med tistimi, ki pripravljajo hrano, so ženske za to dnevno v povprečju porabile 1:40, moški pa 0:52. Na drugi strani opazimo tradicionalno porabo časa tudi pri stereotipno moških opravilih – za gradnjo in popravila so npr. moški porabili 24 minut dnevno, ženske pa le 2 minuti. Poraba časa za otroke pri starših, ki živijo z otrokom, starim do 6 let 2:23/dan 2:26/dan 0:56/dan 0:55/dan ■ Matere ■ Očetje ■ Zaposlene matere ■ Zaposleni očetje Vir: How Europeans spend their time. Everyday life of women and men. Data 1998-2002. 27 Vir: www.stat.si Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja 39 Raziskava o dejavnem očetovstvu (2005)28 je pokazala odmik anketiranih očetov vrtčevskih otrok od tradicionalnega pojmovanja starševskih vlog v družini. Tako jih tri četrtine močno soglašajo s trditvijo, da lahko zaposlena mati do svojih otrok ustvari prav tako topel in varen odnos kot nezaposlena, vendar pa so večinoma nevtralni pri trditvi, da družinsko življenje trpi, kadar je ženska polno zaposlena – z višanjem stopnje izobrazbe anketiranih soglašanje upada, (močno) pa soglaša s to trditvijo več kakor polovica tistih s triletno poklicno izobrazbo ali manj. So pa podobne stopnje strinjanja s trditvijo, da družinsko življenje pogosto trpi, ker se moški posvečajo svojemu delu – polovica anketiranih (močno) soglaša. Moški so vedno bolj dejavni tudi pred rojstvom otroka – 90 % anketiranih je na lastno željo sodelovalo pri pripravi prostora za otroka, 86 % pri nakupih za otroka, 73 % pri porodu (ter še 7 % na željo partnerice), 69 % na tečajih za bodoče starše (ter še 8 % na željo partnerice). Očetje lahko pri izrabljanju starševskih odsotnosti naletijo na nespodbuden odnos – pokazalo se je, da je ta v sorod- stvenih in prijateljskih mrežah zelo redek, ni pa tako redek na delovnem mestu, zlasti pri nadrejenih. Očetovski dopust je bil uveden leta 2003; leta 2005, ko je bila opravljena raziskava, pa je 14 % anketi- ranih očetov poročalo, da so pri nadrejeni osebi naleteli na (zelo) slab odziv zaradi izrabe tega dopusta. In kaj so oziroma česa niso očetje počeli v času očetovskega dopusta? V isti meri kot partnerica so najpogosteje pestovali otroka (60 %) ali ga tolažili (50 %); največ tistih, ki so nekaj počeli pogosteje kot partnerica, je zaradi otroka ponoči vstajalo (9 %) ali ga kopalo in umivalo (8 %) – za to opravilo jih je največ tudi reklo, da tega niso počeli nikoli (13 %). 1 – popolnoma se strinjam, 5 – se sploh ne strinjam Zaposlena mati lahko ustvari do svojih otrok prav tako topel in varen odnos kot nezaposlena mati Družinsko življenje pogosto trpi, ker se moški posvečajo svojemu delu Če gledamo v celoti, družinsko življenje trpi, kadar je ženska polno zaposlena Ni dobro, če partner ostane doma in skrbi za otroke, partnerica pa hodi na delo Naloga moškega v zakonu je, da služi denar, naloga ženske pa, da skrbi za dom in družino 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 Vir: Perspektive novega očetovstva v Sloveniji: vpliv mehanizma očetovskega dopusta na aktivno očetovanje. 2005. Raziskava o usklajevanju družinskega in poklicnega življenja29 (2004), opravljena med starši otrok, starih do sedem let, je pokazala, da kot pomoč pri rednem varstvu najmlajših otrok v eni tretjini (36 %) primerov nastopajo babice ali stara starša; po otroke v vrtec najpogosteje hodijo starši, babice in dedki to opravljajo v 10 % primerov. Slabi petini (17 %) anketiranih delovni čas vrtca ne ustreza, nekaj več (21 %) bi želelo, da so vrtci odprti tudi ob sobotah in nedeljah. Otroci popoldneve najpogosteje preži- vljajo z materami (58 % anketirank in 31 % partneric anketirancev), redkeje z očeti (10 % anketirancev in 4 % partnerjev anketirank). Četrtino anketiranih (23 %) so delodajalci pri pogovorih o zaposlovanju ali napredovanju spraševali o načrtih glede otrok30. Po rojstvu najmlajšega otroka je imelo negativne izkušnje, povezane s kariero, kar nekaj staršev – najpogosteje jim je bila onemogočena zaposlitev na želenem delovnem mestu (16 %), pogosteje so takšno izkušnjo imele ženske, med starimi do 30 let pa moški. Druga najpogostejša negativna izkušnja je bilo onemogočeno napredovanje (8 %), spet pogo- steje ženskam kakor moškim, tretja pa, da jim je bilo dodeljeno nižje delovno mesto, ne da bi to želeli (4 %), spet pogosteje pri ženskah. Četrtina (26 %) anketiranih je morala po rojstvu najmlajšega otroka delati več kakor 8 ur na dan – najpogosteje moški, stari do 30 let. Ko ljudje postanejo starši, mnogokrat službi namenjajo manj časa kakor prej, lahko so tudi odsotni zaradi najrazličnejših razlogov, povezanih z otroki (npr. dopust za nego bolnega otroka). Takšne spremembe lahko pri delodajalcih in kolektivih naletijo ne nerazumevanje – 10 % anketiranih je zaradi starševskih obveznosti po rojstvu najmlajšega otroka zaznalo poslabšanje odnosov z nadrejeno osebo, 5 % s sodelavkami oziroma sodelavci, 6 % pa 28 Vir: Rener, Tanja, Alenka Švab, Tjaša Žakelj in Živa Humer. 2005. Perspektive novega očetovstva v Sloveniji: vpliv mehanizma očetovskega dopusta na aktivno očetovanje. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. 29 Vir: Kanjuo Mrčela, Aleksandra in Nevenka Černigoj Sadar. 2004. Starši med delom in družino. Raziskovalno po- ročilo. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. 30 Zakon o delovnih razmerjih, ki je postavljanje tovrstnih vprašanj prepovedal, je stopil v veljavo 1. 1. 2003. 40 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba je delodajalec celo prekinil delovno razmerje ali pa so ga zaradi nevzdržnih razmer prekinili sami (6 %). Četrtina (26 %) anketiranih je morala po rojstvu najmlajšega otroka delati več kakor osem ur na dan, najpogosteje so bili to moški - med njimi prednjačijo tisti, ki so stari do 30 let (41 %). Da, zaradi starševstva sem imel/-a po rojstvu najmlajšega otroka težave, povezane s kariero: – bila mi je onemogočena zaposlitev na želeno delovno mesto: 16 % (18 % ženske, 9 % moški) – bilo mi je onemogočeno napredovanje: 8 % (10 % žensk, 2 % moških) – bilo mi je dodeljeno nižje delovno mesto, ne da bi to želel/-a: 4 % (5 % ženske, 1 % moški) Starši med delom in družino, 2004 Raziskava o enakosti spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih (2012)31 je pokazala, da smo Slovenke in Slovenci na načelni ravni mnenja, da je enakost spolov (da s partnerjem in partneri- co skupaj sprejemata odločitve, si delita skrb za otroke in njihovo vzgojo) v celoti oziroma večinoma živeče načelo našega partnerskega odnosa. Skupaj tako meni 94 % vprašanih, pomembnih razlik med spoloma ni. Ko pa pobližje pogledamo, kakšen je vsakdan slovenske družine, vidimo, da so ženske bolj obremenjene z vsakodnevnimi gospodinjskimi opravili ter s skrbjo za otroke. Več kakor moških (ženske 32 %, moški 15 %) jih je zaradi lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti že kdaj zame- njalo službo. Največkrat so to pri ženskah naredile tiste z dokončano poklicno šolo (44 %), pri moških pa tisti z dokončano vsaj višjo šolo (26 %). Tudi v obratnem položaju – da so bile družinske obveznosti kdajkoli ovira, da ljudje niso zamenjali službe, čeprav so si to želeli – so bile ženske enkrat pogosteje (ženske 16 %, moški 7 %). Štirikrat pogosteje kakor moški pa so se ženske zaradi družinskih obve- znosti odpovedale napredovanju (ženske 9 %, moški 2 %). Da, družinske obveznosti so že bile ovira, da sem se odpovedal/-a napredovanju: - moški: 2,3 % - ženske 9,1 % Raziskava Enakost spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih, 2012 V službi so nam lahko pomembni različni vidiki (ibid.), od višine plače do odnosov, varnosti zaposlitve do npr. svobode pri razporejanju delovnega časa. Možnost usklajevanja družinskih in poklicnih obve- znosti je kot zelo pomemben vidik službe ocenilo 62 % žensk in 53 % moških. Glede na položaj je ta vidik kot zelo pomemben ocenilo 100 % višjih menedžerk in 46 % višjih menedžerjev. Da ni težav z izrabo bolniškega dopusta za nego bolnega otroka, je (zelo) pomemben vidik službe za 90 % žensk in 75 % moških. Najvišji delež žensk, ki jim je ta vidik službe (zelo) pomemben, je med tistimi z najniž- jimi dohodki (95 %). Pri moških najbolj izstopajo tisti z najvišjimi dohodki – v tej skupini je namreč najmanj takšnih, ki jim je ta vidik službe (zelo) pomemben (59 %). Kako pomembna sta vam Ni težav z bolniško za otroka – naslednja vidika službe; Možnost usklajevanja – dvostarševske dvostarševske družine z otroki, glede na starost otrok družine z otroki, mlajšimi od 9 let mlajšimi od 9 let Otroci Otroci Otroci Otroci Otroci Otroci 0–3 let 4–6 let 7–9 let 0–3 let 4–6 let 7–9 let Sploh ni pomembno 0,0% 0,0% 0,0% 0,9% 1,9% 0,0% Ni pomembno 2,1% 0,0% 0,0% 3,8% 2,8% 1,1% Niti niti 2,7% 1,8% 1,0% 1,4% 6,2% 5,3% Pomembno 23,2% 20,1% 22,3% 17,4% 16,2% 20,2% Zelo pomembno 72,0% 78,1% 76,7% 76,4% 73,0% 73,4% Vir: Enakost spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih, 2012. 31 Robnik, Sonja. 2012. Enakost spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, MDDSZ. Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja 41 »Kolikor pomnim, smo v Sloveniji pred, med in po tranziciji izhajali iz odprave neenakopravnosti spolov, iz odprave diskriminatornega obravnavanja, iz enakih možnosti obeh, iz zagotavljanja zaposlitve in enakega plačila za isto delo tako moških in žensk in iz enakih dolžnosti in pravic do skrbi za otroke. Ko pa pogledamo v prakso, v konkretne družine, na teren vsakodnevnih skrbi za otroke ali tudi širše, ko začnemo pri življenjskih konceptih družin, kaj hitro vidimo, da obstajajo globoko zakoreninjene neenakosti v sami družini. Gre za vprašanje delitve gospodinjskega dela, kamor se pripiše še vse delo, skrb in nega za otroka. Tudi v imenu tega, da to nekdo naredi bolje ali da ne zna, ali da bo že kasneje vse postorjeno. Če se že med porodniškim dopustom pokažejo in razvijejo neenakosti, ki se začnejo že pri tem, kdo bo odnesel smeti ali pomil posodo, češ, saj je ženska zato doma, potem se je teh razvad dosti težje otresti kasneje, ko otrok zraste in gre mati v službo. Se mi zdi, da je danes za prenekatero žensko še težji spopad za enakost v vsakdanjem življenju in delitvi opravil, saj so ženske še posebej žrtve potrošniškega bombardiranja različnih revij in priročnikov, v katerih dobijo nasvete o klišejskem obnašanju, kako biti vse troje: super mama, super žena in super gospodinja.« Nada Kirn Špolar, predsednica Sezama, združenja mladih, staršev in otrok Kaj pravi statistika? Zaposlitev s krajšim delovnim časom (delež v skupni zaposlenosti) Slovenija je - v primerjavi z EU-28 - država z nizkim deležem zaposlitev s krajšim delovnim časom. Je pa za nas značilen trend naraščanja tovrstnih zaposlitev, ki je pri ženskah izrazitejši kot pri moških. V dobrih desetih letih se je delež tako zaposlenih žensk skoraj podvojil, čeprav je še vedno več kakor dvakrat nižji od povprečja EU-28. Pri moških je delež bolj stabilen, v enakem obdobju se je povišal za dobri dve odstotni točki in je za približno toliko tudi nižji od povprečja EU-28. 2002 2008 2014 Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske EU‑28 5,9 28,0 7,0 30,4 8,8 32,2 Slovenija 4,3 7,6 6,2 10,4 6,8 13,7 Vir: Eurostat Stopnja zaposlenosti staršev majhnih otrok Če podrobneje pogledamo zaposlene, stare od 25 do 49 let, vidimo, da je Slovenija država, kjer sto- pnja zaposlenosti žensk z enim otrokom, mlajšim od 6 let, v primerjavi s tistimi brez otrok, narašča hitreje, kakor v povprečju EU-28. Kljub temu pa je opažen trend upadanja – če je bila pred dobrim de- setletjem razlika v prid materam dobrih dvajset odsotnih točk, je bila pred dvema letoma le še dobrih deset odstotnih točk. Pri moških je situacija ravno obratna, opažen je trend naraščanja: pred dobrim desetletjem je bila razlika v stopnji zaposlenosti moških brez otrok in tistimi z enim otrokom, mlajšim od šest let, slabih dvajset odstotnih točk, pred dvema letoma pa že petindvajset. Brez otrok 1 otrok, mlajši od 6 let 2005 2014 2005 2014 Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske EU‑28 71,0 59,1 70,6 62,9 88,7 59,8 87,0 65,6 Slovenija 68,6 54,4 63,6 53,4 88,5 74,8 89,0 66,3 Vir: Eurostat Razlog za zaposlitev s krajšim delovnim časom je skrb za otroka ali invalidnega odraslega Eden možnih razlogov za zaposlitev s krajšim delovnim časom je lahko tudi skrb za otroka ali invalidno odraslo osebo. Slovenija sodi med države, kjer starševstvo ali skrb za invalidne odrasle ne predsta- vljata prevladujočega vzroka za takšno vrsto zaposlitve. Je pa pri nas pri ženskah opazen močen trend naraščanja – v slabem desetletju, od 2006 do 2014, se je delež tovrstnih zaposlitev podvojil, čeprav je še vedno enkrat nižji od povprečja v EU-28. 42 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba 2006 2014 Moški Ženske Moški Ženske EU‑28 3,9 29,2 4,2 27,1 Slovenija : 6,6 (o) 4,4 (o) 13,6 : - ni podatka // (o) – manj zanesljiv podatek Vir: Eurostat Vrtci Slovenija je država, ki je mrežo otroških vrtcev pospešeno razvijala vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Tako je bilo leta 2006 v vrtce skupaj vključenih 65 % otrok obeh starostnih obdobij (1–2 leti, 3–5 let), leta 2014 pa 77 % (56 % otrok prvega starostnega obdobja in 90 % drugega). Narašča tudi število vrtcev – v dobrih dvajsetih letih (1992–2014) se je povečalo za 21 %, število oddelkov pa za 29 %. Število zavodov Število oddelkov Število vključenih otrok 1992/93 774 3.556 66.029 2000/01 814 3.531 63.328 2010/11 891 4.483 75.972 2014/15 979 5.002 84.750 Vir: SURS Enostarševske družine V Sloveniji med tipi družin prevladujejo zakonski pari z otroki. Delež enostarševskih družin se je v sla- bega četrt stoletja (1991–2015) zvišal za približno sedem odstotnih točk, pri čemer je porast večinoma posledica naraščanja deleža materinskih enostarševskih družin. Med vsemi enostarševskimi družinami je bilo leta 1991 in leta 2002 po 86 % materinskih, leta 2011 84 % in leta 2015 81 %; počasi, a vztraj- no, pa narašča delež očetovskih enostarševskih družin. 1991 2002 2011 2015 Materinske 15 % 16 % 21 % 20 % Očetovske 3 % 3 % 4 % 5 % Vir: SURS »Področje enakosti spolov je v zadnjih desetletjih doživelo nekaj napredka, ki se odraža predvsem v spremem- bah zakonodaje in možnostih žensk za udeležbo v javnem življenju. Vendar je potrebno opozoriti na problema- tičen položaj žensk, ki živijo v revščini, saj podatki kažejo, da je preživetje nekaterih skupin, kot so starejše ženske ali matere samohranilke, zelo oteženo in se njihov položaj slabša, kar kaže nato, da je ekonomski polo- žaj žensk še vedno spregledano področje enakosti med spoloma.« Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani Očetovski dopust ter dopust za nego in varstvo otroka Očetje v Sloveniji imajo pravico do plačanega in neplačanega očetovskega dopusta od leta 2003. Pra- vica se je uvajala postopoma, jo pa uveljavlja velika večina očetov, ki so do nje upravičeni. Na drugi strani imata starša pravico do delitve dopusta za nego in varstvo otroka – to uveljavlja manj kakor vsak dvajseti oče (letna povprečja se gibljejo do približno 5 %). Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja 43 Leto Do 15 dni Nad 15 dni Dopust za nego in varstvo otroka 2004 12.667 / NP 2010 18.042 3.734 1.415 2015 16.374 2.890 1.315 / - pravica še ni bila uveljavljena // NP- ni podatka Vir: MDDSZ »V času sistematičnega uničevanja socialne države je na udaru tudi enakost med spoloma. Obstoj dostopnih vrtcev, domov za ostarele, ustrezno dolgega in med oba spola deljenega porodniškega dopusta, javnih kuhinj, brezplačnega dostopa do kontracepcije in zdravstvenih storitev je namreč ključnega pomena za emancipacijo žensk. V družbi, kjer enakost med spoloma še ni dosežena, razpadanje socialnih sistemov pomeni potiskanje žensk nazaj v zasebno sfero, prekomerno obremenitev z gospodinjskim in skrbstvenim (nevidnim) delom ter odvisnost. Zato je trenutno ključno narediti vse, kar je potrebno za zaščito, ohranjanje in dolgoročno širjenje socialne države.« Mojca Svetek, članica študentske Iskre (2015) Letno število živorojenih otrok in povprečno mesečno število staršev, ki so izrabili dopust za nego in varstvo otroka Leto Število rojenih otrok Matere Očetje 1994 19.463 19.250 64 (0,33 %) 1995 18.980 17.261 131 (0,75 %) 1996 18.788 17.054 127 (0,74 %) Vir: SURS Nekaj akcij Očka, aktiviraj se! Kakor na mnogih drugih področjih, se je tudi na področju usklajevanja družinskega in poklicnega ži- vljenja pokazalo, da zgolj zakonodaja ni dovolj in sama po sebi ne prinaša želenih sprememb. Kljub temu, da si starša v Sloveniji lahko starševski dopust (do leta 2014 poimenovan dopust za nego in varstvo otroka) delita že štirideset let (od 1976), ga izrabi le majhen delež očetov. Neprenosljivi očeto- vski dopust je očetom sicer omogočil dejavnejše ukvarjanje z majhnimi otroki, vendar pa je bila zlasti ob uvedbi tega dopusta seznanjenost s to pravico slaba. Zato je Urad za enake možnosti od leta 2005 dalje izvajal številne dejavnosti za večjo prepoznavnost in izrabo te pravice - leta 2005 je tako nastal televizijski spot Očka, aktiviraj se! Televizijski oglas Očka, aktiviraj se! (2005) 44 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Teki očkov Ena izmed dejavnosti so bili tudi teki očkov. Tek očkov je poseben tek. Zanj niso potrebne vrhunske atletske spo- sobnosti ali posebne priprave. To niso kvalifikacijski teki za evropsko prven- stvo, čeprav bi se lahko dejavni starši po kondiciji mnogokrat kosali z najbolj- šimi svetovnimi atletinjami in atleti! Vsak dejaven očka ima dovolj kondi- cije, da skupaj z naraščajem premaga krajšo progo. Pa čeprav je naraščaj še v vozičku ali pa si progo ogleda na oč- kovih ramenih. Zmagovalci teka očkov so vsi, ki progo prehodijo, pretečejo ali prevozičkajo. Mame so dobrodošle kot navijačice in spodbujevalke svoje ekipe. No, pa tudi ovekovečiti je potrebno takšne dogodke, s fotoaparatom ali kamero. Namen Teka očkov je spodbujanje dejavnega preživljanja časa očetov z otroki ter ozaveščanje o pra- vicah očetov in pozitivnih vidikih dejavnega očetovstva za otroke in starše. »Moj oči teče najbolj hitro na svetu. Samo jaz sem pa hitrejši.« 4-letni udeleženec teka očkov Teki očkov so bili leta 2006 v Kranju, Velenju, Slovenj Grad- cu, Murski Soboti in Ljubljani, leta 2010 pa v Sežani, Novi Gorici, Celju, Žalcu, Dobrovi- -Polhovem Gradcu, Škocjanu, na Polzeli, v Trzinu, Laškem, Kranju, Rušah, Idriji, Razkriž- ju, Vodicah, Velenju, Semiču, Trbovljah, Piranu in na Vrhniki. Dodeljevanje otrok v varstvo in vzgojo (2005) Spolni stereotipi povzročajo škodo tako ženskam kot moškim – če ženskam bolj škodijo na področju plačanega dela, so za moške bolj negativni na področju neplačanega dela, zlasti vzgoje in varstva otrok. Večina otrok je ob razvezah v skrbništvo avtomatično dodeljena materam, praviloma ne na podlagi skrbnega premisleka o tem, kdo izmed staršev je v preteklosti bolj skrbel za otroka, ampak na podlagi zakoreninjenega stereotipa, da je tako 'naravno'. Urad za enake možnosti je leta 2005 sklical posvet na temo dodeljevanja otrok v varstvo in vzgojo – zagovornica enakih možnosti žensk in moških je namreč prejela številne pobude za obravnavo prime- rov domnevne diskriminacije očetov pri dodeljevanju otrok v varstvo in vzgojo ob razvezah oziroma razpadih partnerskih skupnosti. Na posvetu so predstavnice in predstavniki društva Ostržek izpostavili zlasti problem kulturnih vzorcev in stereotipov, ki so pri odločanju še vedno prevladujoči – zaradi njih se mlajše otroke skoraj vedno dodeli v varstvo in vzgojo materam; odsotnost raziskave, ki bi preučila, Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja 45 kaj se dogaja z otroki v času trajanja postopka o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo ter kaj se dogaja z njimi po končanem postopku; dolgotrajnost postopkov in potrebnost večje strokovne pomoči staršem, ki se soočajo s problemi starševstva in težavami v medsebojnih partnerskih odnosih. V Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005–2013, je kot eden od posebnih ciljev opredeljena podpora programom in projektom za hitrejše ter učinkovitejše obravna- vanje in pomoč partnerjema ob razvezah, dodeljevanju otrok, urejanju preživnin in stikov z otroki z zagotavljanjem enakega obravnavanja žensk in moških. Ni ti treba povedati delodajalcu, lahko poveš nam! 2006 »Imate otroke?«, »Koliko so pa stari?«, »Ste morda noseči?«, »Že kaj razmišljate o nosečnosti?«, »Ste poročeni?« - vse to so vprašanja, ki jih delodajalec kandidatkam in kandidatom za za- poslitev ne sme postavljati, saj mu to zakonodaja prepoveduje že od leta 2003. Kljub temu jih delodajalci v bolj ali manj odkriti obliki še vedno postavljajo. Urad za enake možnosti je od novembra 2006 do 2007 v sodelo- vanju z Zavodom za zaposlovanje izvajal akcijo Ni ti treba pove- dati delodajalcu, lahko poveš nam! – namen akcije je bil na eni strani opozoriti delodajalce na prepoved postavljanja vprašanj o družinskem ali zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju druži- ne in prepoved pridobivanja podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Na drugi strani pa je bil namen akcije ozavestiti kandidatke in kandidate za zaposlitev o njihovi pravi- ci, da delodajalcu teh podatkov ne posredujejo. Med prijavami delodajalcev, ki kršijo to določbo delovne zakonodaje, so jih 90 % poslale ženske, največ je bilo starih med 21 in 30 let. Največ prijav je bilo zoper zasebni sektor, nečastni rekord je pripadel trgovskemu podjetju, ki je dobilo kar 14 prijav. Ženske so takšna vprašanja najpogosteje dobivale, ko so kandidirale za delovna mesta prodajalk, za pisarniška in ad- ministrativna dela, moški pa za najrazličnejša dela, najpogosteje za tista v proizvodnji. Najpogosteje so bila tovrstna vprašanja zastavljena na razgovorih, občasno celo v vprašalnikih. Ženske Moški Zastavljeno vprašanje (število) % (število) % (N) (N) Ste poročeni ali samski 292 26,2 % 47 34,8 % Ali imate otroke? 315 28,2 % 42 31,1 % Nameravate imeti otroke 190 17,0 % 15 11,1 % Ali ste noseči? 110 9,8 % / / Koliko so stari vaši otroci? 165 14,8 % 17 12,6 % Ste dobili v podpis vnaprejšnjo odpoved? 45 4,0 % 14 10,4 % Skupaj 1117 100 % 135 100% Vir: Urad za enake možnosti »Položaj neplačanega skrbstvenega dela žensk v družbi predstavlja ključno področje, kjer se vprašanje žensk in enakosti spolov neposredno navezuje na aktualne kritike in zahteve po spremembah sistema. Potrebno je de-mistificirati skrbstveno vlogo, v katero je bila ženska zamejena v kapitalizmu, kapital in državo pa pripraviti do tega, da z drugačno definicijo in organizacijo dela ter z novo družbeno pogodbo prepoznavata temeljni pomen skrbstvenega dela za družbo in svoj delež odgovornosti za njegovo pravično delitev.« Dr. Majda Hrženjak, raziskovalka, Mirovni inštitut 46 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba 10 RAZLOGOV, ZAKAJ JE V TEM TRENUTKU BOLJ NUJNO RAZMIŠLJATI O OČETOVSTVU KOT O MATERINSTVU 1. Očetovstvo je treba razumeti kot diskriminirano in spregledano identiteto. Ženske so diskriminirane tudi zaradi potenciranega poudarjanja materinstva, moški so diskriminirani zaradi potenciranega poudarjanja njihove poklicne kariere. Gre v bistvu za obojestransko diskriminacijo, ki ima korenine v modernizaciji, ki ni uspela ohraniti družinske institucije, kakršna je bila v predmodernem času, ampak jo je v bistvu defor- mirala s pretirano spolno delitvijo dela. V tem procesu so bile ženske oropane aktivnosti v javni, moški pa v zasebni sferi. 2. Moškim mora biti »dovoljeno« biti oče (od žensk pričakuje, da so mame in to, da se ukvarjajo z otroki je interpretirano kot »naravno«, moški, ki se želi več ukvarjati z otroki, kot je to običaj, na primer, želi biti z otroki na porodniškem dopustu, pa je hitro označen kot »copata« in »slabič«, ki ga ima žena pod kontrolo). 3. Skrb za dojenčka in zelo malega otroka vzpostavi čustveno vez in navezanost in omogoča pristne in nežne odnose starša (sedaj običajno matere) do otroka. Skrb in delitev odgovornosti v najzgodnejšem obdobju, je najboljši garant za skrb in delitev odgovornosti v nadaljnjih letih, onemogoča tudi dominatnost matere. 4. K zdravemu in močnemu moškemu sodijo tudi čustva, ki jih bo izkusil in izražal kot roditelj. Antropologija dokazuje, da »mačizem« nima nobene osnove v biologiji, ampak je vzpostavljen kot socialni mehanizem. 5. Materinstvo ne more sámo ustvarjati starševstva in očetovstvo ne more nadomestiti in izpodriniti materinstva. Šibka, nežna in čustvena mati ob močnem, grobem in čustveno hladnem očetu, je najslabša starše- vska kombinacija. Zato je nujno argumentirano, brez predsodkov in stereotipov razmišljati o materinstvu, predvsem pa o očetovstvu. 6. Zato, ker večino ženske prevzemajo odgovornost za nego in vzgojo otrok (porodniške, bolniške), spadajo v rizično delovno skupino. Predvsem ob sprejemu v službo se gleda na ženske predvsem kot na matere in zato nimajo toliko možnosti, to da so tudi moški očetje, pa ni pripoznano kot ovira. Zaplet je mogoče rešiti samo tako, da »rizičnosti« zaradi družinskih obveznosti prevzemata oba, moški in ženska. 7. Resno je treba razmisliti o »očetovskem« dopustu, ne zato, ker imamo porodniški dopust za matere, am- pak ker je očetovski dopust individualna pravica očetov in tudi zato, ker gre tudi za otrokovo pravico, da je deležen pozornosti obeh staršev. 8. Ob ločitvah po navadi skrb za vzgojo otrok dodelijo materam; večja vključenost očetov v nego, skrb in vzgojo otrok lahko privede tudi do drugačnih rezultatov. V svetu se vse bolj uveljavlja skupno skrbništvo otrok, nekateri rezultati raziskav družin, kjer so bili očetje bolj vključeni v nego in vzgojo otrok, pa tudi dokazujejo, da je v takšnih družinah manj ločitev. 9. Delitev skrbi za otroke posledično prinaša tudi delitev gospodinjskega dela in drugih odgovornosti, ki jih sicer v družinah prevzemajo ženske. Težko bi namreč našli naloge in vloge v družinah, ki jih ženske lahko opravljajo, moški pa ne. Posledično to pomeni lažje in bolj učinkovito usklajevanje družinskega in poklicnega življenja žensk in moških. 10. Na koncu, čeprav bi najbrž hitro lahko našli še več razlogov, moški, ki še vedno držijo v rokah največ vodilnih položajev odločanja, jih bodo, če se bodo z otroki več ukvarjali, bolje razumeli, hitreje in jasneje videli njihove potrebe in probleme, in posledično bodo sprejemali otrokom in družinam bolj naklonjene in bolj prijazne rešitve. Urad za žensko politiko o nujnosti dejavnega očetovstva, 2000 Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja 47 IX POLITIČNO ODLOČANJE »Po zelo očitni izrinjenosti žensk iz odločanja v prvih letih samostojne države so se postopoma uveljavljali poskusi sprejemanja pozitivnih ukrepov. Vpeljava spolnih kvot je pri tem odigrala ključno vlogo in zdaj je v parlamentu več kot tretjina poslank. Žal pri kandidiranju na lokalni ravni, če se volitve izvajajo po večinskem sistemu, napredka ni. Miselnost caplja za zakonodajo, ker so stereotipi in predsodki globoko zakoreninjeni.« Mag. Majda Potrata, poslanka v Državnem zboru v letih 2000 do 2014 Nekateri pomembni nezakonodajni mejniki Prva politična stranka (Liberalno demokratska stranka) v Statutu določi 30-odstotno udeležbo vsakega od spolov v organih stranke vsaj na ravni republike in na svojih listah za parlamentarne 1992 volitve. Urad za žensko politiko izda publikacijo Ženske v političnih strankah – v njej so analizirani programi par- lamentarnih političnih strank: kakšne (če sploh) programske resolucije imajo na področju enakosti spolov, 1994 kakšna je zastopanost žensk itd. Delovna skupina za enakost spolov pri Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo ter Urad za žensko politiko po priročniku Ženske to zmoremo I organizirata več usposabljanj za ženske v slovenskih političnih strankah, 1995 usmerjenih k razvijanju konkretnih veščin in sposobnosti, potrebnih za profesionalno delo v politiki. Urad za žensko politiko izvaja dveletni projekt Povečevanje sodelovanja žensk v procesih odločanja in obli- kovanja politik, ki ga sofinancira Program Združenih narodov za razvoj (UNDP). Glavna cilja sta uveljavitev 1997 integracije načela enakosti spolov kot standardnega orodja pri odločanju na vladni ravni in priprava nacionalne strategije za večjo prisotnost žensk v politiki. Urad za žensko politiko vzpostavi mrežo regionalnih koordinatoric, ki naj bi v svojih okoljih spodbujale ženske za sodelovanje v politiki ter h kandidiranju na lokalnih in državnih volitvah. Organizira tudi regijska 1998 srečanja mestnih in občinskih svetnic. Formalno je ustanovljeno civilnodružbeno gibanje Koalicija za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju. Njen glavni cilj je dopolnitev volilne zakonodaje z uveljavljanjem načela uravno- 2001 težene zastopanosti žensk in moških na mestih političnega odločanja. Urad za enake možnosti organizira nacionalno srečanje mestnih in občinskih svetnic. 2002 Delovna skupina za enakost spolov pri Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo in Urad za enake možnosti izvajata projekt Ženske to zmoremo II, leto kasneje pa projekt Romske ženske to zmoremo – oba sta namenjena večji udeležbi žensk v politiki. Urad za enake možnosti izvaja dveletni projekt Krepitev nevladnih organizacij za potrebe razvoja, zastopa- nja in sodelovanja pri oblikovanju in izvajanju politik, sofinanciran iz Programa Združenih narodov za razvoj 2003 (UNDP). Cilj projekta je spodbujanje partnerstva med nevladnimi organizacijami in lokalnimi oblastmi pri obravnavanju vprašanj s področja socialne varnosti in enakih možnosti. Urad za enake možnosti slovenske županje, izvoljene v mandatu 2010–2014, poveže v neformalno mrežo županj. 2011 8. marca je izveden Mentorski dan s političarko – na pobudo strokovnjakinje s področja politične participacije žensk Urad za enake možnosti v sodelovanju z Državnim zborom, Vlado RS ter študentkami Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem organizira dan, ko izkušene političarke na najvišji ravni postanejo mentorice študentkam, ki jih zanima politika. Politično odločanje 48 Ko tako imenovani mehki ukrepi ne delujejo… Zastopanost žensk v politiki je bilo dolgo področje, kjer je bilo poslank ter mestnih in občinskih svetnic dolga leta zgolj nekaj več kot desetina, županj pa polovica manj. Ozaveščevalne akcije – od posvetov in okroglih miz pred vsakokratnimi volitvami do predstavitev kandidatk ne glede na njihovo politično pripadnost ter novinarskih konferenc – niso pripomogle k bistvenim spremembam stanja. Stanje se ni izboljšalo niti po številnih poizkusih ozaveščanja političnih strank, da ni dejanske demokracije brez sodelovanja tako žensk kot moških ter da odločitve, ki jih za vse sprejema zgolj en – moški – spol, nimajo visoke stopnje legitimnosti, saj spregledajo potrebe ter izkušnje druge polovice prebivalstva, v tem primeru žensk. Slovenija je zaradi slabe udeležbe žensk v procesih političnega odločanja na vseh ravneh nenehno dobivala priporočila Odbora Organizacije združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk za ureditev tega področja. Nizka udeležba žensk v političnem življenju je nižala tudi uvrstitve Slovenije na lestvicah indeksov enakosti spolov, na katerih je uravnotežena zastopanost žensk in moških na mestih političnega odločanja praviloma eden od kazalnikov enakosti spolov. Rezultate je prinesla šele zakonodaja, ki je določila minimalne deleže vsakega izmed spolov ter njuno umeščenost na kandidatnih listah. Tako sta se deleža poslank ter mestnih in občinskih svetnic izboljšala za približno dvajset odstotnih točk. Uravnoteženi, 40-odstotni, udeležbi žensk na mestih političnega odločanja smo se tako približali, nismo pa je še dosegli. Kaj menimo Slovenke in Slovenci Urad za žensko politiko je leta 1993 opravil raziskavo32 o položaju žensk v parlamentarnih političnih stran- kah. Večina (67 %) sodelujočih članic parlamentarnih političnih strank je menila, da je obstoj ženskih skupin znotraj strank potreben in smiseln. Od šestih sodelujočih strank33 so tri imele programsko resoluci- jo stranke, ki se nanaša na enake možnosti žensk. Pet od šestih jih je imelo ustanovljeno posebno žensko skupino, delež žensk v članstvu stranke pa je nihal od 20 do 62 %. Statuti stranke so bili v štirih primerih zapisani v zgolj moški spolni slovnični obliki, eden dosledno v ženski in moški, eden pa nedosledno. Politika je bila tradicionalno gledano moško področje, na katerega so ženske začele vstopati šele po drugi svetovni vojni s pridobitvijo splošne volilne pravice. Zato naklonjenost ženskam v politiki ni sa- moumevna: da je okolica (družina, soseska, delovno okolje) nenaklonjena njihovemu političnemu delu, je ocenila slaba tretjina sodelujočih (27 %), dobra tretjina (34 %) pa čuti naklonjenost. Čeprav smo zakonske določbe, ki so uzakonile minimalni delež vsakega izmed spolov na kandidatnih listah dobili desetletje kasneje, so bile sodelujoče članice političnih strank takšnemu ukrepu, ki bi ženskam vnaprej zagotovil določen delež mest v politiki, naklonjene: (popolnoma) strinjali sta se dve tretjini sodelujočih (64 %), (sploh) ne strinjala pa se je slaba petina (18 %). Primerjajte moč vplivanja žensk na odločitve znotraj stranke s tisto, ki jo imajo moški v vaši stranki. Ali zanjo lahko rečete, da je: ■ Manjša 43% ■ Enaka 48% ■ Večja 9% Vir: Ženske v političnih strankah (1994) 32 Kozmik, Vera (ur.). 1994. Ženske v političnih strankah. Ljubljana, Urad za žensko politiko. 33 Sodelovale so: Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka Slovenije, Združena lista socialnih demokratov, Liberalno demokratska stranka, Slovenska nacionalna stranka, Slovenski krščanski demokrati; nista sodelovali: Demokrati, demokratska stranka in Zeleni, ekološko socialna stranka. 49 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Razlogov za nizko zastopanost žensk v politiki je več: ženske npr. pogosteje kot moški dvomijo o svojih sposobnostih in veščinah. Zaradi še vedno precej tradicionalne porazdelitve skrbstvenih obveznosti se pojavi vprašanje količine razpoložljivega časa in kako velika ovira za politično udejstvovanje so dolgi delavniki, obveznosti v manj ugodnem času (npr. vikendi, zvečer). Ker političark ni veliko, deklice in mlade ženske niti nimajo vzornic, neredko pa skozi socializacijo dobivajo subtilna sporočila, da je po- litika stvar moških. V Sloveniji so na najvišjih političnih položajih najpogosteje ženske v srednjih ali poznih srednjih letih, ki imajo za sabo že velik del profesionalne (politične) kariere; praviloma so bolje izobražene od moških, imajo manj ali že preskrbljene otroke; v politiko praviloma vstopajo zato, da bi tam naredile nekaj za področje, s katerega prihajajo; bolj kot moški kolegi se sklicujejo na stroko in strokovne rešitve, poznajo tudi tuje primere in zakonodajo.34 Slovenke in Slovenci smo v Evropski družboslovni raziskavi leta 2002 najnižje ocenili pomen politike za posameznika – naša povprečna ocena na desetstopenjski lestvici je bila 3,2 - v Nemčiji, ki je zasedba prvo mesto, pa 5,1. Kako vprašane osebe utemeljujejo dejstvo, da ima politika v njihovem življenju tako majhen pomen? »Politika me ne zanima. Nimam pojma o njej.« Ženska, 17 let, 4-letna srednja izobrazba »Vse skupaj mi je dolgočasno in nezanimivo, prerekanja in usklajevanja.« Ženska, 23 let, 4-letna srednja izobrazba »Nimam časa za te neumnosti.« Ženska, 28 let, visoka izobrazba »Se mi zdi oddaljena od mojega sveta. Bolj pomembna mi je globalna politika: kaj se dogaja v svetu, nasilje, boj za mir.« Ženska, 21 let, študentka »Politika sploh ne obstaja v mojem življenju.« Ženska, 32 let, 4-letna srednja izobrazba »Zanimajo me le kakšni pomembnejši dogodki. Reševanje političnih problemov prepuščam ljudem, ki so za to odgovorni.« Ženska, 39 let, 4-letna srednja izobrazba »Se ne bi vtikala, je zelo komplicirana.« Ženska, 48 let, 4-letna srednja izobrazba »Politiki so nategovalci, govorijo nekaj, delajo pa nekaj drugega. Sem na tekočem s političnim dogajanjem, se mi pa politika gravža. Politika bi teoretično morala nekam voditi, a v praksi ni tako.« Ženska, 36 let, 4-letna srednja izobrazba Vrednotenje pomena politike in problem nizkega zaupanja v slovenskem prostoru (2004)35 35 Kaj kaže statistika Po deležu poslank se je Slovenija na evropskih in svetovnih lestvicah dolga leta umeščala na sramotno nizka mesta. Običajno smo bili v družbi držav Podsaharske Afrike, slabše od nas so se odrezale zgolj Arabske države. V samostojni Sloveniji nam od leta 1992 do leta 2011 nikoli ni uspelo preseči 13-od- stotnega deleža izvoljenih žensk v državnem zboru. Stanje se je močno izboljšalo šele po spremembi volilne zakonodaje, ki je za kandidatne liste predpisala minimalni delež vsakega izmed spolov. Kljub temu, da smo stanje izboljšali za več kakor 20 odstotnih točk, pa uravnotežene zastopanosti še nismo dosegli. 1990 1992 1996 2000 2004 2008 2011 2014 Delež poslank 18,7 % 13,3 % 7,8 % 13,3 % 12,2 % 13,3 % 32,2 % 35,6 % Da je z zgolj tako imenovanimi mehkimi ukrepi – kot so npr. spodbujanje političnih strank, da s samo- urejevalnimi ukrepi zvišajo delež izvoljenih žensk – napredek prepočasen, dokazuje tudi izjemno poča- sno naraščanje deleža političark na lokalnem nivoju. S približno 2-odsotnim napredkom na mandat bi spolno uravnoteženo sestavo mestnih in občinskih svetov dosegli šele krepko po letu 2050. Spremem- ba volilne zakonodaje, ki je določila minimalni delež vsakega izmed spolov na kandidatnih listah, je že vplivala na volitve 2006, ko se je delež mestnih in občinskih svetnic izboljšal za skoraj 10 odstotnih točk. Na lokalnih volitvah leta 2014 pa je svetniška mesta zasedla slaba tretjina žensk. 34 Vir: Antić Gaber, Milica in Selišnik Irena. 2012. Politično polje, zasebno življenje in vstopanje žensk v politiko. Teorija in praksa. 49 (2): 396-415. 35 Malnar, Brina. 2004. Vrednotenje pomena politike in problem nizkega zaupanja v slovenskem prostoru. V: Brina Malnar, Ivan Bernik. S Slovenkami in Slovenci na štiri oči. Ljubljana, FDV. Politično odločanje 50 Leta 1996 je Urad za žensko politiko opravil analizo, iz katere je razvidno, da v kar 23 mestnih oziroma občinskih svetih ni sedela niti ena ženska (v 42 pa le ena). Leta 2002 ni bilo nobene svetnice v 31 občinah, leta 2010 pa v desetih. 1994 1998 2002 2006 2010 2014 Delež svetnic 10,8 % 12,0 % 13,1 % 21,5 % 22,0 % 31,8 % Vir: SURS Na županskih mestih, v katera volilna zakonodaja ne posega z ukrepi za izboljšanje zastopanosti manj zastopanega spola, je stanje nespodbudno: v dobrih dvajsetih letih na županskih mestih namreč nikoli nismo imeli vsaj desetine županj. Najmanj – zgolj dober odstotek – jih je bilo v mandatu 1994–1998, največ – slabih osem odstotkov pa jih je bilo izvoljenih leta 2014: le v 16 od 212 slovenskih občinah. Med njimi pa ni bilo niti ene, ki bi vodila mestno občino. 1994 1998 2002 2006 2010 2014 Število županskih mest 147 191 193 210 212 212 Delež županj 1,4 % 4,2 % 5,7 % 3,4 % 4,7 % 7,5 % Vir: SURS V štiridesetčlanskem Državnem svetu je delež žensk tradicionalno nizek, uravnoteženi zastopanosti se v dobrih dveh desetletjih obstoja te institucije nismo niti približali. Še največ, 5 svetnic oziroma 12,5 %, smo imeli leta 1997. Predsedniškega mesta Državnega sveta ženska še ni zasedala. 1992 1997 2002 2007 2012 Delež državnih svetnic 2,5 % 12,5 % 7,5 % 2,5 % 7,5 % Vir: Ženske v politiki v Sloveniji36 Delež poslank iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu je bil – zlasti v primerjavi z zastopano- stjo žensk na drugih političnih funkcijah – vedno visok. K takšni zastopanosti je nedvomno pripomogla zakonodaja, ki je predpisala minimalni delež in umeščanje žensk in moških na kandidatne liste. 2004 2009 2011 2014 Število slovenskih poslanskih mest v EU parlamentu 7 7 8 8 Delež slovenskih EU poslank 42,9 % 28,6 % 50,0 % 37,5 % Vir: Evropski parlament V Sloveniji smo prvo žensko na najvišjem mestu izvršilne oblasti dobili leta 2013. Od leta 1990 do da- nes je dvanajst Slovenskih vlad tako vodilo zgolj 8 % žensk. 1990‑2016 Število Predsednik vlade 11 Predsednica vlade 1 Do sestava vlade, ki je nastopila mandat leta 2014, nikoli nismo imeli uravnoteženih deležev ministrov in ministric – najmanj ministric je bilo v mandatu 1997–20005 (4 %), največ pa v mandatu 2008–2012 (28 %). 36 Pleš S., Tanja, Klara Nahtigal, Angela Murko Pleš. 2013. Ženske v politiki v Sloveniji. Analiza stanja. Ljubljana, Inštitut za družbeno kreativnost. 51 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba 37 ruar 2016 feb 1990–1992 1992–1993 1993–1997 1997–2000 2000–2000 2000–2002 2002–2004 2004–2008 2008–2012 2012–2013 2013–2014 Delež ministric38 7,4 % 9,1 % 10,3 % 3,7 % 5,9 % 18,8 % 18,2 % 17,4 % 28,0 % 8,3 % 21,1 % 50,0 % Vir: Vlada RS opomba337 opomba38 »V Sloveniji, kot v številnih ostalih državah Evropske unije, se je ženske v politiki dojemalo in se jih še vedno dojema za luksuz. V skladu s to logiko je ženskam nenaklonjeno ravnanje domačih in tujih političnih elit povsem razumljivo, saj v času krize ni prostora za luksuz. V tem tonu lahko razumemo tudi marčevsko (2015) zavrnitev resolucije Evropskega parlamenta (Zuberreport), ki izpostavlja ukrepe za izhod iz krize kot spolno pristranske in vzrok za povečano ranljivost in neenakost žensk. Ni potrebno poudarjati, da so k zavrnitvi prispevali tudi glasovi slovenskih evroposlancev.« Izr. prof. dr. Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Nekatere akcije Ženske to zmoremo! Projekt Ženske to zmoremo I sta Urad za žensko politiko in Delovna skupina za enakost spolov pri Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo izvajala v obliki de- lavnic za usposabljanje žensk za politično delovanje. Projekt Ženske to zmoremo II sta Delovna skupina za enakost spolov pri Paktu sta- bilnosti za jugovzhodno Evropo in Urad za enake možnosti izvajala leta 2002. Name- njen je bil krepitvi politične moči in vpliva žensk v parlamentarnih strankah samih. Članice parlamentarnih strank so se lah- ko udeležile seminarjev, na katerih so se usposabljale, kako v stranki bolje zasto- pati potrebe volivk, kako reševati vprašanja neenakosti spolov, kako ustvariti, spremeniti ali dopol- niti strankino politiko enakosti spolov, kako jo narediti javno prepoznavno ter kako medstrankarsko sodelovati na področju enakosti spolov v politiki. Sodelovalo je šest parlamentarnih strank (Liberalna demokracija Slovenije, Slovenska demokratska stranka, Slovenska ljudska stranka, Nova Slovenija, Združena lista socialnih demokratov, Stranka mladih Slovenije). Zadnji iz niza projektov Ženske to zmoremo je nosil naslov Romske ženske to zmoremo, izvajal se je leta 2003. Njegov namen je bil spodbuditi Rominje k večjemu vključevanju v javno in politično življe- nje. Vključene so bile Rominje Dolenjske, Bele Krajine in Prekmurja, ki so na seminarjih gradile solidar- nost z ženskami znotraj romske skupnosti in se povezovale politiki ter političarkami na ravni lokalnih skupnosti in države. 37 Ker mandat aktualne vlade še ni končan in deležev ne bi mogli izračunati primerljivo s preteklimi izračuni, prika-zujemo zgolj trenutno stanje. 38 Delež je izračunan tako, da so upoštevani vsi ministri in ministrice, ki so bili v nekem obdobju člani oziroma članice vlade, ne glede na dolžino svojega ministrskega mandata. Politično odločanje 52 Mreža županj Urad za enake možnosti je želel spodbuditi povezovanje županj na eni strani ter integracijo načela enakosti spolov v politike na lokalni ravni na drugi, zato je leta 2011 organiziral prvo srečanje županj na visoki ravni, ki ga je vodila takratna direktorica Urada, kasneje pa ministrica oziroma državna se- kretarka. Neformalna mreža županj je povezala ženske vseh političnih opcij - na dveh srečanjih letno, vsakič v organizaciji druge županje so županje. Županje so se na ta na- čin seznanile z različnimi vprašanji in izzivi na področju enakosti spolov, na katera ima lokalna skupnost ve- lik vpliv. V okviru projekta Uravno- težimo odnose moči med spoloma39 so se lahko udeležile tudi študijske- ga obiska Norveške (2013 in 2014), kjer so vprašanja enakosti žensk in moških že desetletja ena pomemb- nejših vprašanj razvoja. Rezultat študijskih obiskov so akcijski načrti za enakost spolov, sprejeti v sodelu- jočih občinah. Srečanje ministrice, pristojne za enakost spolov, in županj (Nazarje, 2013) »Upravljanje z zadevami, ki se dotikajo skupnosti, bodisi v lokalnih okoljih ali na ravni države, je vedno vpeto v kontekst kompleksno prepletene mreže okoliščin, interesov in ozadij. To se sliši zlovešče, vendar je v resnici normalno in pričakovano stanje, saj ljudje zagovarjamo različne poglede na vseh področjih življenja (od kulture in športa do ohranjanja narave, javne uprave, prometa, šolstva), ki nas tako ali drugače zaznamujejo. Zavzemamo se za različne prioritete in vrednote, ki poskušajo sobivati, uspevati in prevladovati znotraj okolja, v katerem skupaj živimo. Pri tem nastopamo kot posameznice, posamezniki, društva ali civilno družbene organizacije, kot podjetja, sindikati, politične stranke in lokalne ter državne inštitucije. V vseh teh dejavnostih so vedno prisotna tveganja, da nekoga vodi ego bolj kot razum, da ga bolj usmerja maščevanje kot napredek, da vedno najprej vidi svoje koristi in šele mnogo pozneje (če sploh) pomisli na uspeh, srečo in veselje drugih ljudi. Oba spola sta izpostavljena tem tveganjem, vendar se ženske lažje osredotočamo na iskreno in srčno vzposta- vitev sodelovanja, povezovanja in napredka, ki služi ciljem, večjim od posameznika. Izkušnje iz mreže županj to potrjujejo in tvorno prispevajo h krepitvi razvoja številnih lokalnih okolij širom Slovenije.« Mag. Olga Karba, županja občine Ljutomer, gostiteljica prvega srečanja mreže županj (v mandatu 2010–2014) Mentorski dan s političarko Politika se zdi ljudem, zlasti pa mladim, velikokrat odmaknjena in nezanimiva. Javna podoba politike je pri nas slaba, mediji pozornost praviloma usmerjajo na senzacije, tudi kultura političnega dialoga je običajno na nizki stopnji. Ker je delež žensk v politiki na najvišji ravni začel naraščati šele po letu 2011 (uveljavljeni zavezujoči zakonski ukrepi), je bilo tudi vzornic, s katerimi bi se poistovetile mlade ženske, malo. »Dan s političarko je bila zame pomembna izkušnja. Kot bodoča kulturna in socialna antropologinja se zavedam pomembnosti 'terenskega dela'. Nikjer drugje namreč ne bi mogla tako podrobno in kompleksno spoznati dela žensk v politiki in se tako odprto pogovoriti o profesionalnih in zasebnih problemih, s katerimi se političarke dnevno srečujejo. […] In prav ta moč je tista, zaradi katere bi se ženske morale številčnejše podati v politiko in soočiti našo družbo s problemi, za katere so kot ženske še posebej občutljive.« Katarina Parovel, študentka (2011); dan preživela s poslanko mag. Andrejo Rihter 39 Sofinanciran iz programov Norveškega finančnega in mehanizma in finančnega mehanizma Evropskega gospo- darskega prostora. 53 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Na pobudo strokovnjakinje s področja politične participacije žensk je Urad za enake možnosti v so- delovanju z Državnim zborom, Vlado RS ter študentkami treh univerz (Ljubljana, Maribor, Primorska) organiziral mentorski dan s političarko. Za politiko zainteresirane mlade ženske so 8. marec preživele z eno od uveljavljenih političark na visoki ravni (poslanka, ministrica, vodja kabineta predsednika Dr- žavnega zbora) ter jo spremljale pri njenih obveznostih. »Ta mentorski dan s političarko je bil naporen in vsebinsko natrpan, videla sem, da je njihovo delo zahtevno in zelo odgovorno. Vesela sem, da sem se ga lahko udeležila in lahko rečem, da predstavlja nekakšno prelomnico v mojem življenju. Že od nekdaj me je politika zanimala, vendar se mi je zdela preveč oddaljena, nedosegljiva in tuja. S to izkušnjo pa sem spoznala, da je politično udejstvovanje lahko ena od mojih življenjskih poti.« Sabina Pšajd, študentka (2011), dan preživela s poslanko Alenko Jera Nagovor podpredsednika Državnega zbora na zaključnem dogodku Mentorskega dne, 2011 Mentorski dan na Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji, 2011 »Projekt je pomemben tudi zato, ker statistika o vključenosti žensk v politiko in družbeno odločanje kaže, da smo ženske v Sloveniji slabo zastopane. V politiki in tudi sicer nas je premalo, zato so odločitve včasih slabše, kakor bi lahko bile. Kakor na vseh področjih je tudi v politiki pomembno, da so odločitve sprejete za čim širši krog ljudi, kar pa je mogoče le, če sta sorazmerno zastopana oba spola. Na nekatere probleme gledamo vsak s svojimi očmi in jih vsak po svoje tudi rešujemo.« Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS (2008–2011) Politično odločanje 54 Povzetek uspešno izvedenega mentorskega dne, pri katerem je sodelovalo preko trideset političark in študentk, je pokazal koristnost takšnega pristopa: mlade ženske so dobile edinstveno priložnost vpogleda v vsakdan političark, v njihove konkretne naloge in delo, v dileme, s katerimi se soočajo na dnevni ravni in v pristope k reševanju izzivov, političarke pa so dobile priložnost spoznavati, kako njihovo delo skozi informacije, ki jih ponujajo mediji, vidi mlada generacija. Da je ta predstava precej daleč od realnosti, je pokazal najpogosteje izrečen stavek študentk: »Vašega dela si pa nisem tako predstavljala!« »Zakaj tudi sama menim, da je bil to izvrsten dan? Predvsem zaradi možnosti, da se ene in druge – študentke in političarke – zrcalimo, soočamo in spoznavamo v realnih situacijah. Da razbijemo stereotipe, pogledamo v zakulisje in si odgovorimo na vprašanja, na katera ni vedno lahko najti odgovorov.« Majda Širca Ravnikar, ministrica za kulturo (2008–2011) 55 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba X ODLOČANJE V GOSPODARSTVU »Pred 20 leti se je začela nova doba. Države po vsem svetu so sprejele Pekinško deklaracijo in se zavezale k odpravljanju neenakosti med spoloma. Dekleta so se začela množično vpisovati na fakultete – in presenetile vse. Po 20 letih so v večini držav ženske bolj izobražen del prebivalstva, imajo izjemno finančno moč in odlo- čajo o večini nakupov. Znanstvena fantastika za naše babice! Toda na ključnih mestih, kjer se krojijo usode in sprejemajo strateške odločitve - v podjetjih, znanosti ali državi -, so ženske še vedno redke ptice, pogosto potisnjene na obrobje. Dokler bo tako, bomo še vedno samo stali na pragu nove dobe in upali, da bodo naši otroci vendarle odrasli v svet, ki jih ne bo zaznamoval po spolu ali kaki drugi lastnosti, temveč jih bo sprejemal in ocenjeval po sposobnostih, srčnosti in zagnanosti. Tak svet ne bo nastal sam od sebe - naloga naše generacije je, da ga ustvarimo.« Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager Nekaj pomembnih nezakonodajnih mejnikov Pri Združenju Manager je ustanovljena sekcija managerk, ki si prizadeva za višji odstotek žensk na vodilnih položajih in spodbujanje ženskega menedžmenta v Sloveniji. Sekcija leta 2012 pripravi dokument Vključi. 1991 Vse – strokovne podlage za uresničitev enega izmed ciljev Zaveze Združenja Manager 15/2020: povečati delež menedžerk v vodstvih podjetij na 40 %. Sekcija managerk pri Združenju Manager prvič podeli priznanje Ženskam prijazno podjetje. Od leta 2002 se priznanje imenuje Managerkam prijazno podjetje – z njim želijo izpostaviti pomen in vlogo vodilnih in vodstvenih žensk, tako v podjetju kot v širši družbi. Podjetje mora imeti na vodilnih in vodstvenih mestih (generalna direktorica, članica uprave, izvršna direktorica) več kot 1/3 managerk, vsaj 40 zaposlenih, v zadnjih treh letih izkazovati trend rasti ter uspešne poslovne rezultate po kazalnikih, ki se uporabljajo v računovodskih izkazih podjetij. Združenje Manager podeli prvo priznanje Artemida. Namen priznanja je povečati prepoznavnost vodilnih me- nedžerk in poudariti njihovo vlogo v ustvarjanju dodane vrednosti v podjetju ali organizaciji. Artemida spod- 2005 buja ženske, da se odločijo za menedžerske izzive in stopijo na najodgovornejše mesto v organizaciji. Do-bitnice priznanja lahko postanejo generalne direktorice, predsednice uprav v srednji ali veliki gospodarski družbi, ki so vodilno mesto prvič zasedle v preteklem letu, in direktorice na vodilnem položaju v pomembni negospodarski družbi. Urad za enake možnosti 800 največjih podjetij v Sloveniji pozove k sprejemu ukrepov za zagotovitev urav- notežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu; podjetja, ki kotirajo na borzi, 2011 pa k podpisu Izjave o večji zastopanosti žensk v upravah evropskih podjetij, ki jo je pripravila Evropska komisija. Istočasno izvede raziskavo o stanju na področju uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu v Sloveniji. Urad za enake možnosti ob 8. marcu pripravi tematsko novinarsko konferenco, na kateri izpostavi vprašanje, ali res izkoriščamo ves potencial, če je za polovico prebivalstva – ženske – zaradi številnih družbenih (npr. 2012 stereotipi) in organizacijskih (npr. stekleni strop, stekleni labirint in stekleno dvigalo) ovir - dostop do menedžerskih položajev težji. Sektor za enake možnosti pri MDDSZ v partnerstvu z Združenjem Manager ter Komisijo za preprečevanje korupcije uspešno kandidira na razpisu Evropske komisije in iz programa PROGRESS pridobi sredstva za 2013 izvajanje projekta Vključi.Vse. Poleg ozaveščanja o pomenu uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu, so v projektu pripravljeni tudi konkretni ukrepi za dosego uravnoteženosti. Odločanje v gospodarstvu 56 Državnozborski Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti na skupni seji Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2015 zavežeta k pripravi zakona, ki bo urejal vprašanje neuravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja. V okviru projekta Vključi.Vse sta izvedeni dve raziskavi – prva o razlikah med kariernimi potmi slovenskih menedžerk in menedžerjev ter druga o netransparentnosti pri kadrovanju na menedžerska mesta kot možni oviri za slabo zastopanost žensk. V normativni program dela Vlade RS je umeščena priprava zakona, ki bo urejal uravnoteženo zastopanost žensk in moških na mestih odločanja. 2016 Ko naravni napredek ni napredek… Tema uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu je aktualna v Sloveniji in širše. Gre tako za vidik demokratičnosti kot poslovni oziroma ekonomski vidik. Poslovni ar- gument (angl. business case) temelji na raziskavah, ki so dokazale pozitivno povezavo med prisotnostjo žensk v upravah podjetij in poslovnimi rezultati teh podjetij – to lahko pripišemo predvsem dejstvu, da so z večjo raznolikostjo članstva (tako glede staro- sti, izobrazbe, spola …) bolj celovite tudi sprejete rešitve. Če pa na to vprašanje pogledamo skozi priz- mo demokracije, katere pomemben del je enakost spolov oziroma uravnotežena zastopanost žensk in moških na vseh področjih javnega in zasebnega ži- vljenja, potem ne moremo govoriti o doseženi druž- beni pravičnosti: ženske namreč kljub povprečno višji izobrazbi in kljub dejstvu, da so skoraj v enaki meri kot moški udeležene na trgu dela, nimajo ena- kih možnosti dostopa do najvišjih mest odločanja. V Sloveniji je trenutno (2016) v največjih gospodar- skih družbah, ki kotirajo na borzi, 10 % predsednic uprav – to sta zgolj dve ženski od dvajsetih oseb na tem položaju. V EU-28 jih je še manj, 7 %. Ozaveščevalno gradivo, projekt Vključi.Vse (2015) Ko je Evropska komisija leta 2003 vzpostavila podatkovno bazo o ženskah in moških na mestih od- ločanja, smo imeli v Sloveniji v 19 največjih podjetjih, ki kotirajo na borzi, 6 % predsednic in 20 % članic uprav. Deset let kasneje, leta 2013, pa 10 % predsednic in še vedno 20 % članic uprav. S takšno stopnjo tako imenovanega naravnega napredka, ko pustimo, da stvari tečejo svojo pot in da podjetja sama uvidijo pomen izrabe izobrazbenega in delovnega kapitala žensk, se bi uravnoteženi zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu približali šele po letu 2080. Če je enemu spolu otežkočen dostop do najvišjih mest odločanja, potem je naloga države, da se vmeša in ustvari okolje za odpravljanje ovir, ki temu spolu – v tem primeru ženskam - onemogočajo polno izrabo potencialov. Ovire so različne – od osebnih do organizacijskih in družbenih. Praksa drugih držav in tudi praksa na področju političnega odločanja kaže, da se stanje spremeni samo tam, kjer to pred- piše zakonodaja. 57 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Kaj menimo Slovenke in Slovenci? Posebni Evrobarometer40 o žen- skah in moških na mestih odloča- nja kaže veliko naklonjenost slo- venskega prebivalstva enakosti spolov na mestih odločanja: kar 95 % prebivalk in prebivalcev se strinja, da bi morale biti ženske ob enakih kompetencah enako udele- žene na mestih odločanja v podje- tjih. Zakonodajo, ki bi zagotavljala večjo uravnoteženost spolov, pod- pira 80 % vprašanih – ženske (85 %) nekoliko bolj kakor moški (76 %). Slaba polovica (47 %) celo podpira denarno kazen za podjetja, ki kotirajo na borzi, ki ne bi dosegala uravnotežene zastopanosti. Kakšna bi bila po vašem mnenju najbolj učinkovita sankcija, če podjetja, ki kotirajo na borzi, ne bi dosegla uravnotežene zastopanosti? Denarna Brez možnosti Izničenje Izničenje imenovanja Razpust kazen kandidiranja za javna odločitev člana nadzasto panega sredstva uprave spola podjetja EU‑28 49 % 30 % 28 % 28 % 10 % Slovenija 47 % 19 % 31 % 38 % 11 % Vir: Posebni Eurobarometer 376. 2012. In kaj počnemo v praksi? Urad za enake možnosti je leta 2011 pod drobnogled vzel stanje v največjih podjetjih v Sloveniji41. Od 253 sodelujočih jih je samo tretjina potrdila, da so že kdaj v zgodovini obstoja na najvišjem mestu odločanja imeli žensko (najpogosteje v finančnih in zavarovalniških dejavnostih), v dobri petini (22 %) organizacij pa je bila ženska na najvišjem mestu odločanja v času anketiranja. Med nižjim menedž- mentom (vodje skupin, oddelkov, izmen), je imelo uravnotežen delež žensk in moških 14 % sodelu- jočih, med srednjim (vodje organizacijskih enot – npr. služb, sektorjev) 22 %. Samo 3 % organizacij je imelo sprejet interni akt ali ukrep za uravnoteženo zastopanost žensk in moških na vodstvenih in vodilnih položajih. Najpogosteje izpostavljen glavni razlog, da takšnega akta nimajo, je, da o tem v organizaciji še niso razmišljali. Naklonjenost samourejevalnim ukrepom (30 % žensk na najvišjih me- nedžerskih položajih do leta 2015, 40 % do 2020) je majhna. Med glavnimi razlogi, da ne dosegajo uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja, podjetja naštevajo, da gre za pano- go, kjer je en spol zastopan izrazito številčnejše (40 %), da celotno skupino najvišjega menedžmenta predstavlja samo ena oseba (29 %), še vedno pa so prisotni predsodki, da med ženskami ni dovolj izkušenih in primernih kandidatk (6 %), za moške tega ni menil nihče, in predsodek, da med srednjim menedžmentom med kandidatkami ni dovolj velike izbire za najvišja mesta (11 %). Organizacije glede na to, ali so kdaj imele žensko na najvišjem mestu odločanja, delež Da, že kdaj v zgodovini: 33 % Da, v zadnjih petih letih: 29 % Da, trenutno: 22 % Vir: Uravnotežena zastopanost žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu. 2012. 40 Evropska komisija. 2012. Posebni Eurobarometer 376. Ženske na mestih odločanja. 41 Uravnotežena zastopanost žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu. Analiza stanja. 2012. Odločanje v gospodarstvu 58 Raziskava iz leta 201442 je ugotavljala, v čem so karierne poti slovenskih menedžerk drugačne od kariernih poti menedžerjev. Glavne ugotovitve so pokazale: moški so v povprečju prvo menedžersko funkcijo prevzeli prej (stari 29 let) kot ženske (pri 31 letih). Razlogi za počasnejše napredovanje žensk so različni, a je kot eden ključnih izpostavljena skrbstvena vloga žensk. Zamisel o menedžerski karieri je bila tako pri moških kot ženskah večinoma izključno njihova (moški 64 %, ženske 46 %). Nekoliko večji je delež žensk, ki so imele spodbudo nadrejenega (45 % žensk, 31 % moških). Neformalne stike s sodelavci moški ocenjujejo kot bolj pomembne za njihovo poklicno napredovanje kot ženske. Večina menedžerk meni, da bi ženske povečale možnosti doseganja najvišjih položajev, če bi spletale več neformalnih socialnih mrež tako z moškimi kot ženskami. Zanimivo je, da skoraj polovica moških meni, da ženskam mreženje ne bi koristilo, medtem ko tako misli četrtina žensk. Moški pogosteje kot ženske menijo, da je očetom težje graditi menedžersko kariero kot moškim brez otrok, oboji pa so mnenja, da je materam težje graditi me- nedžersko kariero kot ženskam brez otrok. Skoraj vsi moški (97 %) menijo, da niso bili deležni strožjih standardov kot osebe nasprotnega spola, ko so drugi ocenjevali njihovo delo, medtem ko 61 % žensk meni, da so bile deležne strožjih standardov kot moški. Rezultat lahko razumemo kot odraz androcen- trične organizacijske kulture ter po spolu specifičnih kriterijev pri postopkih kadrovanja in napredovanja. Anketirane menedžerke in menedžerji so ocenili, da so za manjše število žensk na najvišjih menedžerskih položajih v primerjavi z moškimi najbolj pomembni naslednji razlogi: družbeni stereotipi, ki ženskam preprečujejo doseganje vodilnih položajev, tudi ko imajo potrebne sposobnosti, obremenjenost žensk z materinstvom in skrbjo za družino, drugačna vzgoja žensk in moških, da v podjetjih ne poskrbijo za enakost pri napredovanju, pomanjkanje neformalnih zvez. Enakost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu. 2015. Anketirane osebe ocenjujejo, da so moški in ženske v njihovi organizaciji enako obravnavani, moški se s tem strinjajo bolj kot ženske. Ženske bolj kot moški ocenjujejo, da morajo ženske na njihovem delovnem področju za enako priznanje delati več kot moški in da imajo menedžerji večji vpliv kot menedžerke pri sprejemanju pomembnih odločitev v njihovem podjetju. Večina žensk (83 %) meni, da je manjša udeležba žensk na najvišjih položajih odločanja v gospodarstvu problem, ki bi ga bilo potrebno reševati, medtem ko se večina moških (54 %) s tem ne strinja. Večina žensk (62 %) in slaba petina moških (18 %) meni, da bi v Sloveniji morali uvesti kvote za uravnoteženo udeležbo moških in žensk na mestih odločanja v gospodarstvu. Raziskava o transparentnosti izbora menedžerskega kadra v organizacijah slovenskega zasebnega in javnega sektorja43 je preverjala, kako transparentne so prakse izbora/imenovanja tega kadra in katere možne ovire za uravnoteženo zastopanost žensk in moških na menedžerskih položajih so zaznane. Stanje glede udeležbe žensk na najvišjih menedžerskih položajih je podobno kot v prvi analizi stanja iz leta 2012: v večini organizacij še nikoli niso imeli ženske na najvišjem mestu odločanja. Če povzame- mo ključne izsledke: sporne prakse imenovanja/izbora menedžerskega kadra so v povprečju pogosteje zaznane v zasebnem kot v javnem sektorju, pri čemer moramo upoštevati, da je javni sektor podvržen večjemu nadzoru (načrti integritete, informacije javnega značaja ...) in da so teme transparentnosti v tem sektorju posledično bolj vidne ter ozaveščenost najverjetneje višja. Netransparentni načini ka- drovanja menedžmenta močno ožijo možnost enakega dostopa tako do kandidiranja kot do izbora ter povečujejo možnost izbora po načelu 'več enakega', ko se ne spodbuja raznolikosti (niti po spolu niti po drugih osebnih okoliščinah). 42 KanjuoMrčela, Aleksandra, Tina Kogovšek, Maša Filipovič Hrast, Barbara Lužar, Tjaša Toni. 2015. Enakost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu. Končno poročilo. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Raziskava je bila del projekta Vključi.Vse, ki ga je iz sredstev programa PROGRESS sofinancirala Evropska unija. 43 Robnik, Sonja. 2015. Enakost spolov na mestih odločanja – pomen transparentnega kadrovanja. Končno poročilo. Ljubljana, MDDSZ. Raziskava je bila del projekta Vključi.Vse, ki ga je iz sredstev programa PROGRESS sofinanci- rala Evropska unija. 59 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Hipotetičen primer kadrovanja: V vaši organizaciji ste imeli interni razpis za delovno mesto vodja oddelka X. V ožji izbor prideta Mar- ko in Mateja. Oba imata enako smer izobrazbe, ona ima zaključen znanstveni magisterij, on univerzi- tetno diplomo. Oba sta bila na letnih razgovorih s strani nadrejenega ocenjena odlično, oba sta teste opravila nadpovprečno dobro, Mateja nekoliko bolje od Marka. Mateja uživa nekoliko večjo podporo kolektiva. O njunem zasebnem življenju se ve, da je Marko star 45 let, ima dva polnoletna otroka, je poročen, rad se ukvarja s športom; Mateja je stara 33 let, ima enega 3-letnega otroka, želi še kakšne- ga, je poročena, je ambiciozna. O tem, kdo bo vodja oddelka X, v končni fazi odloča vodja službe. Izbere Marka, kar utemelji s tem, da Mateja delu ne bi bila tako predana kot Marko, ker bo itak odšla na porodniško. Kako bi bil takšen način izbora na splošno dojet v vaši organizaciji? 8,0% 15,9% 19,8% 22,2% 25,5% 21,7% 48,0% 25,4% 40,7% 44,4% 42,7% 45,4% 14,0% 41,3% 23,3% 20,4% 22,8% 24,0% 21,4% 9,5% 15,1% 5,6% 6,0% 7,9% 7,4% 6,3% 9,4% 1,2% 1,5% 3,1% Delniška Družba Državni Lokalna Javni Skupaj družba z omejeno organ skupnost zavod odgovornostjo ■ Zelo sprejemljiv ■ Sprejemljiv ■ Niti-niti ■ Nesprejemljiv ■ Zelo nesprejemljiv Vir: Enakost spolov na mestih odločanja – pomen transparentnega kadrovanja. 2015. Ocena sprejemljivosti diskriminatornega in netransparentnega kadrovanja je pomemben pokazatelj normalizacije tovrstnih praks. Čeprav na podlagi teh ocen ne moremo ugotoviti, koliko je dejansko tovrstnega kadrovanja v praksi, pa lahko sklepamo, da obstaja in da ni samoumevno, da je dojeto kot sporno oziroma celo nezakonito. »Čeprav se formalno položaj Slovenk nedvomno izboljšuje, se črno-beli prispevki k enakosti spolov ne izražajo dovolj učinkovito v vsakodnevnih praksah. Predvsem v luči finančne krize ostaja področje ženskega dela problematično, saj se brezposelnost, protikrizni ukrepi in nižanje plač žensk dotaknejo pogosteje. Hkrati ostaja zastopanost Slovenk na najvišjih položajih občutno nižja – statistično boljši izobrazbi navkljub. Tako lahko trdimo, da so v slovenskem prostoru – z besedami feministične teorije – stropi še vedno stekleni in tla lepljiva.« Pina Sadar, antropologinja, raziskovalka na Univerzi v Durhamu (2015) Kaj kaže statistika? Mednarodna organizacija dela44 je pripravila pregled stanja v 108 državah, zajela pa je vse položajne stopnje menedžmenta. Najvišji, skoraj 60-odstotni delež nižjih, srednjih in višjih menedžerk imajo na Jamajki. Med članicami EU se je s sedmim mestom najbolje odrezala Latvija, kjer je bil leta 2012 delež menedžerk 45,7 %. Na 24. mestu ji sledi Francija (39,4 % v 2012), na 26. pa Slovenija (39,0 % v letu 2012). Med zajetimi državami je stanje najslabše v Pakistanu (3,0 % v letu 2008). 44 Vir: Mednarodna organizacija dela. 2015. Women in Business and Management. Gaining Momentum. Abridget Version of the Global report. Odločanje v gospodarstvu 60 Mesto Država Leto Ženske na vseh nivojih menedžmenta skupaj (nižji, srednji, višji) v 108 državah (zadnji dostopni podatki do leta 2012) 1. Jamajka 2008 59,3 % 2. Kolumbija 2010 53,1 % 3. Sveta Lucija 2004 52,3 % … 26. Slovenija 2012 39,0 % … 106. Jordanija 2004 5,1 % 107. Alžirija 2004 4,9 % 108. Pakistan 2008 3,0 % Vir: Women in Business and Management. Gaining Momentum. Abridget Version of the Global report. 2015. Evropska komisija zbira podatke za največja podjetja, ki kotirajo na borzi: v EU-28 je takšnih 614, v Sloveniji 20. Tako na ravni EU-28 kot na ravni posameznih držav ne moremo govoriti, da sta deleža žensk in moških uravnotežena, pa naj gre za predsedniška ali članska mesta uprav, generalno-direk- torska, izvršna ali neizvršna direktorska mesta. Slovenija se, kar se tiče uravnotežene zastopanosti žensk in moških na teh mestih, giblje nekoliko nad povprečjem EU-28: z dvema predsednicama uprav dosegamo 10 % delež, kar je nekoliko nad povprečjem EU-28. Na nobenem od teh položajev ni v EU niti ene države, kjer bi bila spola uravnoteženo zastopana – še najbolj se temu cilju približujeta Slovaška (30 % predsednic uprav) in Francija (33 % članic uprav). Na drugi strani je cel niz držav, kjer v največjih gospodarskih družbah, ki kotirajo na borzi, ni niti ene pred- sednice uprave (npr. Češka, Danska, Estonija, Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska). Ženske na mestih odločanja v EU‑28, največje gospodarske družbe, ki kotirajo EU‑28 Slovenija na borzi, stanje april 2015 (614 podjetij) (20 podjetij) Delež predsednic uprav 7 % 10 % Delež članic uprav 21 % 22 % Delež generalnih direktoric 4 % 15 % Delež izvršnih direktoric 14 % 24 % Delež neizvršnih direktoric 22 % 22 % Vir: Evropska komisija, podatkovna baza o ženskah in moških na mestih odločanja Nekaj akcij Vključi.Vse Sektor za enake možnosti pri MDDSZ je leta 2013 skupaj z Združenjem Manager in Komisijo za pre- prečevanje korupcije uspešno kandidiral za sredstva na razpisu Evropske komisije (program Progress). Glavni cilji projekta so bili pridobiti vedenje o tem, kakšen je položaj in kakšne so karierne poti me- nedžerjev in menedžerk, ali so netransparentni postopki kadrovanja lahko ovira za nizko zastopanost 61 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba žensk, priprava orodij za delodajalce, s katerimi bodo lahko izboljševali delež menedžerk, in splo- šna ozaveščevalna kampanja. Združenje Manager je pripravilo Model 6 Vključi. Vse – šest ukrepov za iskanje in razvoj talentov z največ potencialna za vodilna in vodstvena me- sta: 1. Kadrovanje – od treh, ki kandidirajo, vsaj ena ženska; 2. Izobraževalni programi in kari- erni načrt; 3. Karierno mentorstvo; 4. Upravlja- nje delovne uspešnosti; 5. Karierno sponzorstvo in 6. Določitev ciljnega deleža žensk v vodstvu podjetij. Medtem ko je mentorstvo že uveljavljen pristop, je sponzorstvo precej nov ukrep, ki po- maga narediti ženske vidne – sponzor ali sponzorka namreč bodoči menedžerki omogoči, da se dokaže v organizaciji na tistih nivojih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve. K vidnosti žensk pripomorejo tudi drugi ukrepi, npr. mreženje – tako je nastal seznam Vključene. Pomemben del projekta je bila tudi medijska kampanja: najbolj odmeven je bil niz petih kratkih filmov – skritih kamer. Ljudje so bili postavljeni v absurdne situacije: od tega, da je bil več kakor trem žen- skam hkrati omejen dostop do badminton igrišča, vstop v trgovino z oblekami pa dovoljen le ob določe- nih urah, ženskam ponujeno dražje avtomobilsko zavarovanje kakor moškim, moškim omogočen vstop v dvigalo, ženske pa so morale hoditi po stopnicah, do tega, da sta bili hrana in pijača v restavraciji za ženske dražji. Namen teh kamer je bil opozoriti na to, da je enako neumno ženskam onemogočati dostop do najvišjih mest v gospodarstvu. Odziv je bil izjemen: na Youtube si je filme ogledalo okrog 100.000 ljudi, na Forumu o enakosti spolov (Bruselj, 2015) jih je predvajala tudi Evropska komisija, veliko odziva je bilo tudi preko Facebook strani Enakost spolov. Odločanje v gospodarstvu 62 XI DELO »Ob zadnjih polemikah v zvezi z 96. členom predloga zakona o delovnih razmerjih, ki med odpovednimi razlogi za redno odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca predvideva tudi osebni razlog, želimo izraziti svoje nestrinjanje s predlaganim razlogom. Po predlogu zakona je osebni razlog za odpoved podan, če delavec zaradi svojega vedenja, pomanjkanja zna- nja ali zmožnosti ali zaradi neizpolnjevanja posebnih pogojev, določenih z zakonom, ni sposoben izvrševati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sporen se nam zdi predvsem razlog neustreznost vedenja, kajti pod tem pojmom se lahko razume marsikaj, če ni natančno opredeljen. Kakšno je ustrezno ve- denje, je po tem predlogu prepuščeno subjektivni presoji delodajalca, kar daje delodajalcu neomejene razloge za odpust. Še zlasti smo zaskrbljene, kako bi takšna ureditev vplivala na položaj žensk na delovnem mestu in njihovo odpuščanje, saj delež žensk med brezposelnimi zadnja leta stalno narašča in že presega 50 %. Med novo prija- vljenimi osebami na zavodih za zaposlovanje je tako bilo v letu 1999 med trajnimi presežki kar 55,9 % žensk, kar daje slutiti, da je eden izmed prikritih kriterijev pri določanju tehnoloških viškov tudi spol. To potrjujejo tudi številni klici žensk na brezplačni telefon Urada za žensko politiko, ki so jih že v času izrabe porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ali takoj po vrnitvi na delo uvrstili med tehnološke presežke. Pri tako težko opredeljivem pojmu kot je neustrezno vedenje obstaja nevarnost, da se bo tudi v teh primerih upošteval spol, zlasti da bo eden od kriterijev pričakovano stereotipno mišljenje o podobi ženske in njeni vlogi. Zato se ne moremo strinjati z vedenjem kot razlogom za redno odpoved delovnega razmerja v 96. členu pre- dloga zakona. Odziv Urada za žensko politiko ob predlogu, da bi bil v novi delovni zakonodaji kot možen razlog za odpuščanje naveden osebni razlog, 14. 8. 2000 Nekaj pomembnih nezakonodajnih mejnikov45 Urad za žensko politiko izvede posvet o položaju žensk na delovnem mestu in izda publikacijo Problemi žen- sk na delovnem mestu – opažanja sindikatov. 1995 Ustanovljena je Zveza kmetic Slovenije – nevladna organizacija, ki združuje kmečke in podeželske ženske in si prizadeva za njihove pravice ter za enakost med spoloma. Urad za žensko politiko se odzove na predlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka na tri leta – raziskava Odnos delodajalcev do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otrok pokaže, da delodajalci v primeru triletnega dopusta ne bi več zaposlovali žensk. Urad za žensko politiko izda zloženko in plakat o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu. V ozaveščeval- ni akciji Kako reči šefu združijo moči Združena lista socialnih demokratov, Sindikat delavcev v zdravstveni 1997 negi, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat delavcev bank in hranilnic Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti, Sindikat kovinske in elektroindustrije ter Urad za žensko politiko. Urad za žensko politiko izda publikacijo Ženske in moški v Sloveniji: zaposlenost, brezposelnost, plače – prva publikacija na to temo, ki prikaže številne kazalnike o položaju na trgu dela, razčlenjene po spolu. 1998 Urad za žensko politiko organizira javno razpravo o pokojninski reformi z vidika spolov ter izda publikacijo Pokojninska reforma in ženske. Urad za žensko politiko začne izvajati izobraževalno-ozaveščevalni projekt Odpiramo vrata ženskam – med drugim po območnih enotah Zavoda za zaposlovanje in v sodelovanju z Delovo borzo dela organizira delavni- ce Iskanje pravice za delavke, strokovne posvete z delodajalci in institucijami. 45 Ker se področje trga dela prepleta s področjem usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, je veliko dejavnosti omenjenih pod poglavjem Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Delo 63 Urad za žensko politiko izda priročnik Kako se spopasti s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu, prvi priročnik o tem pojavu v slovenskem jeziku. 1999 Urad za žensko politiko nasprotuje predlogu, da bi bil v novi delovni zakonodaji kot možen razlog za odpu- ščanje naveden osebni razlog. To bi namreč pomenilo predvsem slabšanje položaja žensk, zlasti nosečnic 2000 in mater majhnih otrok, ki jih delodajalci zaradi starševskih odsotnosti pogosto dojemajo kot bolj tvegano delovno silo. Pri Zvezi svobodnih sindikatov je ustanovljen Odbor za enake možnosti. 2001 V okviru Akcijskega programa zaposlovanja in Programov aktivne politike zaposlovanja se izvaja program spodbujanja poklicnega uveljavljanja žensk. Rezultati: informacijsko središče za spremljanje in podporo uveljavljanju žensk na trgu dela, informacijski sistem za spremljanje položaja žensk na trgu dela, analiza položaja žensk na trgu dela, 30 usposobljenih promotork ženskega podjetništva. Ustanovljen je Zavod META, ki spodbuja razvoj ženskega in družinskega podjetništva. Ženske združuje v nacionalne in mednarodne poslovne mreže, ki pomagajo ženskam pri zagonu in razvoju podjetništva. Urad za enake možnosti organizira posvet o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu in delodajalcem po- sreduje primer izjave o politiki proti temu pojavu v delovnih okoljih. 2003 Urad za enake možnosti opravi obširno analizo objav prostih delovnih mest z vidika uporabe obeh spolnih slovničnih oblik. 2004 Urad za enake možnosti leta 2004 izda zloženko o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, s katero oza-vešča o pojavu in spodbuja delodajalce k sprejemu organizacijske politike proti temu pojavu. Urad za enake možnosti izda brošuro Moje pravice. Enaka obravnava žensk in moških v Zakonu o delovnih razmerjih – gre za pregled določb o enakosti spolov ter ukrepov za lažje usklajevanje družinskega in poklic- nega življenja in možnih načinov pomoči. Programi aktivne politike zaposlovanja začnejo enakost spolov uvajati kot horizontalni pristop – ženske so ena od ciljnih skupin, določen je delež žensk, ki morajo biti vključene v posamezni ukrep. Urad za enake možnosti izvede akcijo ozaveščanja o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu Ne nadleguj(em)! 2005 Ob 8. marcu Urad za enake možnosti organizira posvet o partnerstvu žensk in moških na trgu dela. 2006 Zveza svobodnih sindikatov začne podeljevati Rožo mogoto, priznanje za izjemni dosežek na področju enakih možnosti žensk in moških. Priznanje podelijo 8. marca. 2007 Urad za enake možnosti organizira posvet Ženske na trgu dela – statistika in dejstva. Osrednja tema so prakse zaposlovanja, vloga kadrovskih služb pri večji enakosti spolov pri zaposlovanju, naloge in vloga inšpek- torata za delo, sindikatov in delodajalcev. Javna agencija RS za podjetništvo in za tuje investicije ter Ministrstvo za gospodarstvo organizirata dogodke o podjetnicah ter njihovih uspehih Postani podjetnica! – namenjeni so spodbujanju ženskega podjetništva, 2010 odkrivanju možnosti svobodnega odločanja o lastni karieri in uspehu. Urad za žensko politiko, Združenje Manager in Fakulteta za družbene vede organizirajo konferenco Raznoli- kost med zakonodajo in prakso, na kateri teče razprava o vlogi menedžmenta pri oblikovanju nediskrimina- cijske organizacijske politike. Iz sredstev Operativnega programa razvoja človeških virov se financira projekt Dan za punce, ki ga izvaja- ta Združenje delodajalcev Slovenije in GIZ Podjetnost – projekt omogoča osnovnošolkam vpogled v tipično moške poklice in jih spodbuja k vpisu v spolno netradicionalne srednje šole. Sektor za enake možnosti pri MDDSZ skupaj z Občino Bistrica ob Sotli organizira posvet o položaju kmečkih žensk in spolnih stereotipih glede delitve dela na kmetiji (projekt Uravnotežimo odnose moči med spoloma, 2015 Program Norveškega finančnega mehanizma, 2009–2014). 64 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba »V obdobju po osamosvojitvi se položaj žensk v Sloveniji ni izboljšal, na določenih področjih se je še poslabšal. Moški so v povprečju bolje plačani od žensk, ne glede na to, da so ženske v povprečju bolje izobražene od moških. Razlika med plačami po spolu je najvišja prav med najbolj izobraženimi (ob dokončani višješolski oziroma visokošolski izobrazbi so ženske v letu 2012 v povprečju zaslužile kar za 489 EUR manj kot moški z isto izobrazbo). Nevidni strop je ena izmed ključnih ovir pri napredovanju in uveljavitvi žensk tako v politiki kot v zasebnem in javnem sektorju. Eno izmed rešitev na področju enakosti vidimo v uvedbi kvot, po vzoru Nemčije, tako v nadzornih svetih in v upravnih odborih gospodarskih družb.« Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Vzponi in padci … Ženske so v Sloveniji na trgu dela tradicionalno prisotne, njihov delež se je povečeval od 1920-ih let dalje: leta 1955 je bila med zaposlenimi tretjina (33 %), leta 1991 pa že skoraj polovica žensk (47 %). Statistični podatki tudi kažejo, da v tako imenovanem obdobju tranzicije (pozna 1980-a do zgodnja 1990-a) ženske niso bile v slabšem položaju kakor moški, kar se tiče odpuščanja in težav pri iskanju zaposlitve. Se je pa položaj žensk na trgu dela začel slabšati v 1990-ih letih. »Ekonomska neodvisnost žensk je predpogoj, da se lahko ženske samostojno in neodvisno odločajo o tem, ka- kšno življenje želijo živeti. In če se na Slovenskem 55 % zaposlenih žensk po neto plači uvršča v pet najnižjih decilov, 5 % moških pa v pet najvišjih, so ženske v naši družbi še daleč od dejanske in popolne ekonomske neodvisnosti. Takšno stanje zahteva politične in družbene spremembe.« Metka Roksandić, Ženski lobi Slovenije V Evropski uniji je veliko pozornosti namenjene zmanjševanju in odpravi plačne vrzeli (razlika med povprečnim bruto urnim zaslužkom moških in žensk). V Sloveniji se je plačna vrzel od leta 1995, ko razpolagamo s prvimi podatki, do leta 2013 znižala za 10,8 odstotnih točk. Že nekaj let je Slovenija država z najnižjo plačno vrzeljo v državah EU. Kljub temu pa 3,2-odstotna plačna vrzel pomeni, da moški v povprečju v primerjavi z ženskami v desetih letih zaslužijo za avto nižjega cenovnega razreda več denarja. Povedano z drugimi besedami: s to razliko bi lahko povprečno slovensko gospodinjstvo deset let plačevalo električno energijo. »V Odboru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za enake možnosti, posvetovalnem telesu predsedstva ZSSS, smo se odločile delovati za doseganje enakih možnosti manj s pozivanjem države, naj ukrepa namesto nas, in bolj z lastnimi dejavnostmi. Sindikati namreč podpisujemo kolektivne pogodbe in imamo vpliv na trg dela. Korak za korakom smo začele so-ustvarjati orodja za enakost (npr. strokovne podlage za kolektivno pogajanje za enake možnosti, smernice za enake možnosti žensk znotraj lastne sindikalne organizacije, usposabljanje za sindikalne zaupnike, specialiste za enake možnosti, Certifikat družini prijazno podjetje, mediacija za reševanje sporov na delovnem mestu po mirni poti). Posebej me veseli priročnik, ki je nastal že po mojem mandatu, o enakem plačilu za enako delo ali delo enake vrednosti, ker nadaljuje tradicijo ustvarjanja novih orodij za enakost. S priznanjem Roža mogota smo pozornost usmerjale na izjemne dosežke za enake možnosti žensk in moških v sindikatu in družbi, ki nas navdihujejo. Svet spreminjajo majhni koraki v pravo smer!« Lučka Böhm, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Napredek je, a podjetnost še ni ženskega spola Podjetništvo je eno tistih področij, na katerem – ne le v Sloveniji, ampak tudi v državah EU– prevladu- jejo moški. Za razvoj ženskega podjetništva, zlasti za posebne programe promotorstva ženskega pod- jetništva, so v Sloveniji najbolj zaslužne posameznice in nevladne organizacije. Država se je leta 2000 na potrebe odzvala s Programom poklicnega uveljavljanja žensk, katerega namen je bilo ustvarjanje spodbudnih pogojev in okolja za žensko podjetništvo. Delo 65 Po indeksu skupne podjetniške aktivnosti46 je v Sloveniji leta 2002 1,37 % odraslega prebivalstva delovalo v podjetništvu zaradi pomanjkanja boljših priložnosti za zaposlitev, 3,26 % pa zaradi priložnosti. Podatek sicer ni razčlenjen po spolu, vendar pa lahko na podlagi podatkov, da smo leta 2013 v Sloveniji med vsemi nastajajočimi podjetniki/podjetnicami imeli 40 % takšnih, ki so se v podjetniške vode podali iz nuje47, in da se je delež samostojnih podjetnic med samozaposlenimi ženskami močno povišal, po- sredno sklepamo, da je podjetništvo iz nuje in ne zaradi priložnosti, prevladujoča oblika novonastalega podjetništva pri ženskah. Leta 2002 je bila povprečna oseba, ki se je v Sloveniji podala na podjetniško pot: moškega spola, stara med 25 in 34 let, z najmanj srednješolsko izobrazbo. Global Entrepreneurship Monitor 2002 Statistični podatki o podjetnicah48 kažejo, da je bil leta 2012 v Sloveniji nižji delež podjetnic kakor v EU-28: med vsemi osebami, ki se ukvarjajo s podjetništvom, je bilo v Sloveniji 29 %, v EU-28 pa 31 % podjetnic. Podjetnice so leta 2012 predstavljale 8 % žensk med aktivno delovno silo, moški 16 %. Slovenske podjetnice praviloma delajo s polnim delovnim časom (85 %), kar je več kot v EU-28 (70 %). V povprečju so bile tega leta podjetnice v Sloveniji mlajše od podjetnikov in bolje izobražene. V pri- merjavi z letom 2008 je delež podjetnic v Sloveniji narasel za 22, podjetnikov pa za 12 odstotnih točk. Leta 2012 je bila povprečna podjetnica v Sloveniji nekoliko mlajša (največ podjetnic v skupini 25–49 let) od podjetnika ter nekoliko bolje izobražena (32 % žensk v primerjavi z 19 % moških je imelo najmanj višješolsko izobrazbo). Statistical Data on Women Entrepreneurs in Europe Kmečka ženska: veliko dela, redko gospodari 1. Države pogodbenice bodo upoštevale posebne probleme kmečkih žensk, kot tudi pomembnost vloge, ki jo imajo le-te v ekonomskem preživetju svojih družin, vključno z delom na gospodarskih področjih, kjer se ne ustvarja dohodek, in sprejele primerne ukrepe, da bi se določbe te Konvencije uporabljale tudi za ženske v podeželskem okolju. 2. Države pogodbenice bodo sprejele vse primerne ukrepe za odpravo diskriminacije kmečkih žensk, da bi jim na temelju enakosti moških in žensk zagotovile sodelovanje pri razvoju podeželja in uživanje koristi v zvezi s tem razvojem, zlasti pa, da bi jim zagotovile: a) pravico do sodelovanja pri izdelavi in izvajanju razvojnih načrtov na vseh ravneh; b) pravico do ustreznega zdravstvenega varstva, vključno z informacijami, nasveti in storitvami v zvezi z načrtovanjem družine; c) pravico do neposredne uporabe programov socialnega varstva; d) pravico do vseh vrst usposabljanja in izobraževanja - formalnega in neformalnega, vštevši opi-smenjevanje, kot tudi med drugim, do vseh storitev v okviru skupnosti za povečanje njihovega splošnega tehničnega znanja; e) pravico do organiziranja skupin za samopomoč in kooperacij, da bi uveljavile enak dostop do gospodarskih dejavnosti z zaposlovanjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti; f) pravico do udeležbe v vseh aktivnostih skupnosti; g) pravico do dostopa do kmetijskih kreditov in posojil, tržnih olaj- šav, ustrezne tehnologije in enake obravnave v zemljiški in agrarni reformi ter programih za ponovno nase- ljevanje; h) pravico do ustreznih življenjskih razmer, zlasti glede stanovanja, higienskih razmer, električne energije in preskrbe z vodo, prometa in zvez. 14. člen Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk Kmečke ženske so se začele združevati v aktive v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v okviru kme- tijskih zadrug. Leta 1991 je bilo aktivov 266, šteli pa so 15.815 članic49. Leta 1995 je bila ustanovljena 46 Vir: Rebernik, Miroslav, Polona Tominc, Miroslav Glas in Viljem Pšeničny. 2002. Global Entrepreneurship Monitor 2002. The Slovenian Report. The Winding Road to Entrepreneurial Society. 47 Vir: Rebernik, Miroslav, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus. 2014 Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva. GEM Slovenija 2014. 48 Vir: Statistical Data on Women Entrepreneurs in Europe. Country Fiche. Slovenia. 2014. European Commission. 49 Vir: Začetno poročilo RS o sprejetih ukrepih za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. 1993. Ljubljana, Urad za žensko politiko. 66 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Zveza kmetic Slovenije kot nevladna organizacija, ki danes združuje okoli 80 društev oziroma približno 6.500 članic. Veliko terenskega dela je v pred- in poosamosvojitvenem obdobju opravila kmetijsko- -gospodinjska svetovalna služba, ki je – med drugim – na terenu svetovala o upravljanju gospodarskih dejavnosti, vodenju gospodinjstva, higieni, vzgoji otrok, skrbi za zdravje, negi bolnih in ostarelih ter ženske informirala o javnem delovanju in odločanju v kmetijski zadrugi, lokalni skupnosti in drugje. Danes svetovalke in svetovalci za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti delujejo v okviru kmetijsko- -gozdarskih zavodov. Javno dostopni podatki o kmečkih ženskah so skopi, pogosto o njihovem življenju lahko sklepamo le na podlagi raziskav. Povprečna kmečka ženska v Sloveniji je bila leta 2010 stara 52 let, imela je dokonča- no osnovnošolsko izobrazbo in je na teden delala 8 ur več kakor deset let prej, 44 ur. Povprečna kmečka ženska v Sloveniji 2000 2005 2010 Starost 50 50 52 Izobrazba Osnovnošolska Osnovnošolska Osnovnošolska Število ur dela/teden 36 ur 42 ur 44 ur Vir: SURS Leta 1991 je po anketi o Kmečki družini dobra polovica kmetic živela na kmetiji, kjer je bil lastnik nekdo drug (54 %), slaba petina je bila lastnic (18 %) in slaba tretjina (28 %) solastnic. Čeprav po- datki niso neposredno primerljivi, lahko sklepamo, da se je delež gospodaric v zadnjih dvajsetih letih (1991–2013) povečal, je pa v zadnjem desetletju (2010–2013) opazen trend upadanja (4 o.t.), znižala pa se je tudi povprečna starost gospodarice, ki je bila leta 2013 stara 58 let. 1991 Lastnica 17,5 % kmetij Solastnica 28,2 % kmetij Vir: Anketa Kmečka družina50 2000 2013 Delež gospodaric – upraviteljic 27,0 % 22,8 % Povprečna starost 60 58 Vir: SURS Kaj menimo Slovenke in Slovenci? Odnos do ekonomske neodvisnosti žensk je merilo tudi Slovensko javno mnenje51. Leta 1993 je s tr- ditvijo Biti zaposlena je za žensko najboljši način, da doseže samostojnost (močno) soglašala dobra polovica moških in dve tretjini žensk, leta 2003 pa dve tretjini moških in skoraj tri četrtine žensk. Biti zaposlena je za Moški Ženske žensko najboljši način, (Močno) (Sploh) (Močno) (Sploh) da doseže samostojnost soglaša ne soglaša soglaša ne soglaša 1993 55,8 % 20,5 % 65,0 % 13,5 % 2003 67,9 % 14,4 % 73,1 % 12,7 % Vir: Slovensko javno mnenje, 1993 in 2003 50 Projekt Kmečka družina je v začetku 1990-ih izvajala Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo (A. Barbič) 51 Jogan, Maca. 2004. Spolna neenakost kot (ne)samoumevna značilnost sodobne slovenske družbe. V: Malnar, Brina in Bernik Ivan. S Slovenkami in Slovenci na štiri oči. Ljubljana, FDV. Delo 67 Odmik od tradicionalnega razmišljanja, da je ženski mesto doma, pa zvodeni ob vprašanju, kakšno zaposlitev naj ima ženska, ko je v družini predšolski otrok. Leta 2003 je raziskava Slovenskega javnega mnenja (ibid.) pokazala, da so moški bolj naklonjeni temu, da ženska ostane doma – tako je menila dobra tretjina moških in slaba četrtina žensk. Ženske so bile tudi bolj naklonjene delu s polnim delov- nim časom (slaba petina moških in dobra četrtina žensk). Kakšno zaposlitev naj ima ženska, ko je v družini predšolski otrok Moški Ženske S polnim delovnim časom 19,3 % 26,8 % S skrajšanim delovnim časom 45,0 % 48,7 % Ostane naj doma 35,7 % 24,5 % Skupaj 100 % 100 % Vir: Slovensko javno mnenje, 2003 In kaj počnemo v praksi? »Analiza kaže, da bi bila uporaba horizontalnega načela enakosti spolov v politike in ukrepe sama nezadostna za doseganje enakosti spolov na trgu dela. Še vedno so potrebni ukrepi in politike, neposredno namenjeni nadaljnjemu zmanjševanju razlik po spolu (posebej glede segregacije na področjih dela in glede razmer pri delu, med temi tudi razlik v plačah). […] Preobremenjenost žensk zaradi staranja prebivalstva in naraščajočo količino skrbstvenega dela je treba upoštevati pri nadaljnjem oblikovanju politik in ukrepov na področju enakosti spolov.« Vrednotenje izvajanja Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005–2013 Spolno nadlegovanje na delovnem mestu je Zakon o delovnih razmerjih prepovedal leta 2003. Raziskave slovenskega javnega mnenja so ga začele meriti že desetletje pred tem - prvič leta 199352, ko je bilo postavljeno splošno vprašanje: Včasih se ljudje na delovnem mestu znajdejo v položaju, ko so izpostavljeni nadlegovanjem, ponudbam ali namigom v zvezi s spolnostjo, s strani svojih sode- lavcev ali nadrejenih. Taki poskusi vključujejo včasih fizični dotik, včasih pa le pogovore z namigi na spolnost. Ali se vam je že zgodilo kaj takega? Pritrdilno je odgovorilo 25 % vprašanih – med njimi je bilo 54 % žensk. Ker se v začetku devetdesetih o pojavu53 pri nas še ni (veliko) govorilo, je treba od- govore razumeti v tem kontekstu: ozaveščenost o pojavu je bila slaba, z njim se raziskovalno še nismo ukvarjali podrobneje, tudi ustrezne zakonodaje še ni bilo. Kasnejše raziskave – ki so podrobneje opre- delile pojav in se ukvarjale tudi s storilci/storilkami ter odzivi na spolno nadlegovanje – so ugotovile, da so pojavu mnogo pogosteje izpostavljene ženske. Prva je to ugotovila že raziskava Slovenskega javnega mnenja leta 1998: po tej raziskavi je spolno nadlegovanje na delovnem mestu doživelo 10 % vprašanih – med njimi 66 % žensk. Povedano drugače: spolno nadlegovanje je doživela vsaka osma ženska in vsak štirinajsti moški. Leta 1999 je ista raziskava spolno nadlegovanje na delovnem mestu preučila podrobneje: med petnajstimi ponujenimi oblikami je vsaka tretja ženska doživela žvižganje, ocenjujoče ogledovanje, namige; 'slučajne' telesne dotike; dvoumne opazke o videzu, telesu. Moški so tovrstne oblike doživljali veliko redkeje, manj kakor ena petina. Vseh žrtev spolnega nadlegovanja je bilo po tej raziskavi 19 %. Najpogostejši nadlegovalci žensk so bili sodelavci – ženske so bile 6-krat bolj izpostavljene nadlegovanju s strani sodelavcev kot moški s strani sodelavk. Tretjina nadlegovalcev žensk so bili nadrejeni. V okviru akcije Kako reči šefu ne (gl. poglavje Nekaj akcij) je bila izvedena telefonska anketa, v kateri je sodelovalo 439 zaposlenih žensk. Pokazala je nujnost ozaveščanja o pojavu, saj sodelujoče tako imenovanih blažjih oblik (npr. žvižganje, opazke, namigi, šale s spolno vsebino itd.) večinoma ne pre- poznajo kot spolno nadlegovanje. 52 Vir: Jogan, Maca. 2000. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Teorija in praksa, 37/3. 53 Pojavu je dala ime ameriška profesorica prava Catharine MacKinnon leta 1976. 68 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Naštetih je nekaj pripetljajev na delovnem To je v nekaterih mestu, ki jih mnogi označujejo kot spolno To je spolno primerih lahko To ni spolno nadlegovanje. Kako bi jih označili vi? nadlegovanje spolno nadlegovanje nadlegovanje Grožnje o poklicnem nazadovanju ali izgube 94,1 % 1,4 % 4,6 % službe ob zavrnitvi spolnih odnosov Zalezovanje, izsiljeni objemi ali poljubi 93,8 % 1,4 % 4,8 % Obljube o poklicnem napredovanju in nagradah 91,8 % 1,6 % 6,6 % ob privolitvi v spolne odnose Razkazovanje (eksibicionizem) 89,3 % 1,8 % 8,9 % Povabila s seksualnimi namigi 82,2 % 5,5 % 12,3 % Pogosti, na videz naključni telesni dotiki 72,0 % 9,3 % 18,7 % Telefonski pogovori ali pisma z opolzko vsebino 71,8 % 5,9 % 22,3 % Kazanje pornografskih slik na delovnem mestu 65,1 % 11,2 % 23,7 % Opolzko govorjenje 52,2 % 14,4 % 33,5 % Šale s seksualno vsebino 20,5 % 11,4 % 68,1 % Žvižganje, opazke, namigi 19,1 % 7,3 % 73,6% Vir: Telefonska anketa projekta Kako reči šefu ne? 1997. Urad za enake možnosti je leta 2007 izvedel raziskavo o tem pojavu v sodelovanju s številnimi sin- dikati. Verbalno (npr. nedobrodošlo osvajanje, spreminjanje službenih tem v spolne, zgodbe, šale s spolno vsebino, sugestivne pripombe, opazke, namigovanja, obscen jezik …), neverbalno (spolno sugestivne geste, strmenje v dele telesa, e-sporočila s spolno vsebino …), telesno (neželeno dotika- nje, objemanje, poljubljanje, spolni napad …), karierno spolno nadlegovanje (obljubljena ugodnost v zameno za dejanje spolne narave) ali nadlegovanje zaradi spola (fizična napadalnost, zastraševalno vedenje, obrekovanje, žaljenje, posmehovanje zaradi spola osebe) je doživel velik delež sodelujočih, med njimi prevladujejo ženske. Najpogostejši spolni nadlegovalci ženskih žrtev so sodelavci, sledijo jim nadrejeni. Tudi pri žrtvah moškega spola so najpogostejši nadlegovalci sodelavci – najpogosteje verbalnega spolnega nadlegovanja. Na takšna neželena ravnanja so se ženske najpogosteje odzivale s šalo ali umikom, enako moški. Če se je s šalo odzvala približno polovica žensk, je bil tak odziv pri moških višji – približno tri petine. So doživeli v zadnjem letu N = 1820 Ženske Moški Verbalno spolno nadlegovanje 28,3 % 23,4 % Neverbalno spolno nadlegovanje 16,9 % 9,3 % Telesno spolno nadlegovanje 17,1 % 8,1 % Karierno spolno nadlegovanje 1,1 % 0,5 % Nadlegovanje zaradi spola 8,3 % 3,8 % Vir: Spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu. 2007. Vdor službenih obveznosti v prosti čas je preučevala raziskava o enakosti spolov54: približno tretji- na moških in petina žensk tudi po službi dela od doma za službo. 7 % žensk in 12 % moških to počne (skoraj) vsak dan, 5 % žensk in 8 % moških pa nekajkrat tedensko. Najpogosteje (skoraj) vsak dan delajo po službi od doma za službo anketiranke z dokončano vsaj višjo šolo (20 %), pri moških pa je takšnih največ med tistimi z (ne)dokončano osnovno šolo (26 %). Tako pri ženskah kot pri moških je najpogostejši glavni razlog občutek odgovornosti za opravljeno delo (47 % pri obojih). Časovno obre- menjenost z delom dojemajo ženske in moški različno – med ženskami so v povprečju višji deleži tistih, ki delajo več, kakor si želijo. Najvišji delež takšnih, ki se čutijo nadobremenjene, je pri ženskah med višjimi menedžerkami, pri moških pa med delavci. 54 Robnik, Sonja. 2012. Enakost spolov v zasebnem življenju in v partnerskih odnosih. Ljubljana, MDDSZ. Delo 69 Kako dojemate časovno obremenjenost z delom? 81,0% 75,0% 76,5% 74,1% 66,7% 61,9% 60,0% 52,6% 40,0% 42,1% 33,3% 33,3% 25,0% 23,5% 19,0% 20,7% 5,3% 5,2% 4,8% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% Ž M Ž M Ž M Ž M Višji menedžment Srednji menedžment Nižji menedžment Delavke/delavci ■ Manj kakor bi želel/-a ■ Ravno prav ■ Več kakor si želim Vir: Enakost spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih. 2012. Kaj kaže statistika? Stopnja delovne aktivnosti Stopnja delovne aktivnosti žensk je nekoliko nižja od tiste pri moških, je pa v dveh desetletjih narasla za več kakor deset odstotnih točk in se je v drugem četrtletju leta 2013 približala 60 %. Stopnja delovne aktivnosti žensk 1993/2 2003/2 2013/2 Ženske 46,9 % 46,7 % 59,2 % Moški 58,5 % 59,3 % 66,5 % Vir: SURS Stopnja zaposlenosti (starost 20–64 let) Slovenija je država, kjer je zaposlenost žensk tradicionalno visoka, nad povprečjem EU-28, vendar pa vseeno nižja od stopnje zaposlenosti moških. Primerjalno z EU-28 je stopnja zaposlenosti žensk nad povprečjem EU-28: leta 2003 je bila višja za 4,1 odstotno točko, leta 2015 pa še zgolj za 0,4 odstotne točke. Do leta 2008 je počasi naraščala, od leta 2009 pa zaznavamo trend upadanja, kar ni značilno za povprečje EU-28 – tam je namreč v zadnjih štirih letih zaznati rahlo, a opazno rast. Tudi pri moških smo od leta 2003 do leta 2008 v Sloveniji in EU-28 opažali rast in po letu 2009 upadanje. Je pa za stopnjo zaposlenosti moških značilno, da je od leta 2003 nekoliko pod povprečjem EU-28. 2003 2009 2015 Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški EU‑28 58,7 % 75,4 % 62,3 % 75,7 % 64,3 % 75,9 % Slovenija 62,8 % 73,2 % 67,9 % 75,6 % 64,7 % 73,3 % Vir: Eurostat 70 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Stopnja brezposelnosti, letno povprečje Do leta 2013 je bila stopnja brezposelnosti žensk v Sloveniji nižja od povprečja EU-28, leta 2013 je bila izenačena, od takrat dalje pa je višja. Čeprav od tega leta upada stopnja brezposelnosti žensk tako v EU-28 kot v Sloveniji, pri nas upada počasneje. Stopnja brezposelnosti moških je v Sloveniji vsa leta nižja od povprečja EU-28 in je tudi nižja od stopnje brezposelnosti žensk leta 2015 za 2,3 o.t. 1996 2001 2006 2011 2015 EU‑28 ‑moški NP 8,0 % 7,6 % 9,6 % 9,3 % Slovenija ‑ moški 7,0 % 5,7 % 4,9 % 8,2 % 8,0 % EU‑28 ‑ ženske NP 9,5 % 9,0 % 9,8 % 9,5 % Slovenija ‑ ženske 6,7 % 6,8 % 7,2 % 8,2 % 10,3 % Vir: Eurostat Plačna vrzel Slovenija je država z najnižjo plačno vrzeljo v EU-28. Leta 2013 so bile države z najvišjo plačno vrzeljo Estonija (29,9 %), Avstrija (23,0 %) in Češka (22,1 %), z najnižjo pa Slovenija (3,2 %), Malta (5,1 %) in Italija (7,3 %). Evropska komisija je leta 2012 prvič obeležila evropski dan enakega plačila – če bi ženske v EU-28 želele prejeti enako plačilo kakor moški, bi morale delati približno dva meseca več; v Sloveniji pa 12 dni. 1995 2005 2013 EU 17 %* (EU-27) 15 %* (EU-27) 16,3 % (EU-28) Slovenija 14 % 8 %** 3,2 % * Ocenjena vrednost ** Začasen podatek Vir: Eurostat V Sloveniji se plačna vrzel zmanjšuje hitreje kakor v državah EU – pri nas se je v dobrih dvajsetih letih (1995–2013) zmanjšala za skoraj 11, v EU pa za slabo odsotno točko. Čeprav po statističnih podat kih Slovenija sodi med države, kjer je plačna vrzel najnižja in je bila leta 2013 'zgolj' 3,2 % (v EU-28 pa 16,3 %), podrobnejši podatki pokažejo drugačno sliko. Tako je npr. že splošna plačna vrzel v zaslužku55 v Sloveniji 12,8 %, v EU-28 pa 41,1 %. Belgijsko predsedstvo je leta 2010 pripravilo podrobnejšo raziskavo o plačni vrzeli v državah EU56. Podatki57 kažejo naslednje: pri zaposlenih s pol- nim delovnim časom je razlika med povprečno mesečno bruto plačo ženske in moškega znašala 6 % (EU-24 20 %). Na letni ravni je razlika med povprečno letno bruto plačo moškega in povprečno letno bruto plačo žen- ske v Sloveniji znašala 18 % (javni sektor 11 %, zasebni 13 %). V EU-24 je znašala 32 % (javni sektor 24 %, zasebni 30 %). V petih poklicnih skupinah, kjer največji delež predstavljajo ženske, je bila leta 2006 v Sloveniji plačna vrzel 7 %, v petih poklicnih skupinah, kjer največji delež predstavljajo moški, pa 25 %. 55 Skupna vrzel v zaslužku je sestavljen kazalnik, ki meri kombiniran vpliv na povprečne zaslužke vseh žensk v obdobju, ko lahko delajo (ne glede na to, ali so zaposlene ali ne) v primerjavi z moškimi: povprečni urni zaslužki, povprečno število plačanega dela mesečno (pred prilagoditvijo zaradi skrajšanega delovnega časa) in stopnjo zaposlenosti. Vir: Report on equality between women and men 2015. Evropska komisija. 56 The Gender Pay Gap in the Member States of the European Union: Quantitative and Qualitative Indicators. Belgi-an Presidency Report. 57 Metodologija, uporabljena pri tej raziskavi, je večinoma vključevala tudi javni sektor in podjetja z manj kakor 10 zaposlenimi, ki pri določanju splošne plačne vrzeli niso vključeni. Delo 71 Plačna vrzel v petih poklicih, kjer prevladujejo ženske, in petih, kjer prevladujejo moški. 2006. 30% 25% 25% 20% 15% 10% 7% 5% 0% 5 poklicev, kjer prevladujejo 5 poklicev, kjer prevladujejo ženske moški Vir: The Gender Pay Gap in the Member States of the European Union: Quantitative and Qualitative Indicators Leta 2006 so v Sloveniji ženske, zaposlene s krajšim delovnim časom, na uro zaslužile 1,60 EUR bruto (26 %) manj, kakor ženske, zaposlene s polnim delovnim časom. Ženske, zaposlene s krajšim delovnim časom, so leta 2006 v Sloveniji zaslužile 1,65 EUR bruto na uro (26 %) manj, kakor moški, zaposleni s krajšim delovnim časom. Med moškimi, zaposlenimi s polnim delovnim časom in tistimi, zaposlenimi s krajšim delovnim časom, je razlika 0,32 EUR bruto na uro (5 %) v korist prvih. Ženske, ki so leta 2006 delale s krajšim delovnim časom, so zaslužile 1,97 EUR bruto na uro (30 %) manj kakor moški, ki so delali s polnim delovnim časom. Preračunano na 174-urno povprečno mesečno delovno obveznost (polni delovni čas), to pomeni 342,78 EUR manjši bruto mesečni dohodek žensk. Pokojninska vrzel Razlike med plačilom žensk in moških se prenašajo tudi v obdobje starosti – pokojninska vrzel je bila leta 2014 v EU-28 državah 40,2 %, v Sloveniji pa 17,4 %. Povprečje držav EU-28 je od leta 2008 rela- tivno stabilno, giblje se nekoliko nad štiridesetimi odstotki. V Sloveniji pa se je pokojninska vrzel med leti 2008 in 2014 znižala za 11,3 o.t. 2008 2011 2014 EU‑28 40,1 % 40,6 % 40,2 % Slovenija 28,7 % 25,9 % 17,4 % Vir: Eurostat Podjetništvo Stopnja podjetništva (delež podjetnic/podjetnikov v aktivni delovni sili) je v Sloveniji nižja od povpre- čja EU-28 tako pri ženskah kot pri moških. V primerjavi z moškimi pa je v Sloveniji bil leta 2003 delež podjetnic v aktivni delovni sili skoraj trikrat, leta 2012 pa enkrat nižji. 2003 2008 2012 Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Slovenija 5 % 14 % 6 % 13 % 8 % 16 % EU‑28 10 % 19 % 10 % 19 % 10 % 19 % Delež podjetnic/podjetnikov v aktivni delovni sili Vir: Eurostat Leta 2012 je bil delež podjetnic med vsemi, ki se ukvarjajo s podjetništvom v posameznem sektorju, najvišji na področju dejavnosti zdravja in socialnega dela (67 %), izobraževanja (62 %) ter namestitev in storitev strežbe hrane (58 %), najnižji pa na področju prometa in skladiščenja (3 %) ter gradbeni- štva (6 %). 72 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Nekaj akcij Odpiramo vrata ženskam (1998) Za uveljavljanje pravic je nujno njihovo poznavanje – kakor na številnih drugih področjih je tudi na področju pravic na trgu dela Urad za žensko politiko ugotavljal, da je ozaveščenost slaba. To je potrdila tudi telefonska raziskava (1998), ko se je od ene do treh petin anketiranih žensk strinjalo, da imajo ženske na številnih področjih na trgu dela enake možnosti kakor moški. Ali imajo ženske enake možnosti kot moški pri: Da Ne a) zaposlovanju (če za isto delo kandidirata moški in ženska 27,1 % 70,9 % z enakimi kvalifikacijami) b) pri plači (ženska za enako delo dobi enako plačilo kot moški) 41,2 % 55,4 % c) pri strokovnem napredovanju 55,8 % 40,5 % d) pri zasedanju vodilnih položajev 28,0 % 68,6 % Vir: Telefonska anketa, Urad za žensko politiko (ČZP Delo - Stik, 1998, N=439) Urad je zato z zloženko in delavnicami Odpiramo vrata ženskam opozarjal na osnovne pravice in na načine njihovega uveljavljanja. Zloženka je nastala na osnovi izkušenj žensk, ki so doživljale dis- kriminacijo na delovnem mestu ali pri iskanju zaposlitve in poiskale nasvete na brezplačni in ano- nimni telefonski številki Urada. Na podlagi zapisov telefonskih razgovorov je bilo mogoče ugotoviti, da se ženske srečujejo s problemi, ki jih lahko razvrstimo v tri osnovne sklope: probleme pri iskanju za poslitve, sprejemu v službo in probleme na delovnem mestu. Večina jih je bila povezana z noseč- nostjo in otroki. Primeri diskriminacije so se dogajali tako v zasebnih podjetjih kot tudi v državnih ustanovah. Nediskriminatorna objava delovnih mest (2003–2004) Leta 2003 je začel veljati zakon o delovnih razmerjih, ki je določil, da delovna mesta ne smejo biti ob- javljena samo za ženske ali samo za moške, objava delovnega mesta tudi ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost enemu spolu. Izjema od tega pravila velja, kadar je določen spol nujen pogoj za opravljanje dela (npr. ženska za žensko gledališko vlogo, moški za predstavitev moške modne kolekcije…) Urad za enake možnosti je najprej sistematično teden dni spremljal objave prostih delovnih mest v treh največjih slovenskih dnevnih časopisih. Med 93 komercialnimi oglasi je bilo 62 oziroma 88 % takšnih, ki niso spoštovali zakona. Moška Ženska V obeh oblikah Naziv v moški, oblika oblika oz. nevtralno v nadaljevanju Skupaj obe obliki Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež Mali oglasi 44 24,7 % 28 15,7 % 12 6,8 % 1 0,6 % 85 47,8 % Komercialni 59 33,2 % 3 1,7 % 21 11,7 % 10 5,6 % 93 52,2 % oglasi SKUPAJ 103 57,9 % 31 17,4 % 33 18,5 % 11 6,2 % 178 100,0 % Vir: Analiza oglasov za zaposlitve v dnevnikih Delo, Dnevnik in Večer, 24. 2.–1. 3. 2003 Analiza je bila ponovljena leta 2004, in sicer z enomesečnim spremljanjem komercialnih oglasov za delovna mesta v treh največjih slovenskih dnevnih časopisih. Med 392 oglasi je bilo 290 (75 %) ta- kšnih, ki so kršili obvezno nediskriminatorne objave. Med njimi je bilo 154 zasebnih družb in 49 javnih ustanov. Vse kršiteljice in kršitelji so bili opozorjeni na pravilno oglaševanje, sočasno pa so podjetja, javne ustanove, sindikati, študentski servisi, stanovska združenja ter društva kadrovskih delavk in de- lavcev prejela predloge za nediskriminatorne oglase za zaposlitev. Posebej so bili na pravilnost oglasov opozorjeni tudi oglasni oddelki šestih največjih slovenskih časnikov. Ponovljena analiza (dober mesec kasneje) je pokazala znatno manj kršitev: med 230 oglasi je bilo 27 % kršitev, med njimi 50 zasebnih družb in 13 javnih ustanov. Delo 73 Pred akcijo ozaveščanja Po akciji ozaveščanja 17. 5.–17. 6. 2004 1. 7.–1. 8. 2004 Število oglasov 392 230 Število kršitev 290 63 Delež kršitev 74 % 27 % Tabela: Analiza oglasov za zaposlitve v dnevnikih Delo, Dnevnik in Večer Med vsemi predlaganimi rešitvami se je v praksi najbolj uporabljala navedba delovnega mesta v mo- ški spolni slovnični obliki in v oklepaju navedena okrajšava za moški oziroma ženski spol. V javnem sektorju pa smo lahko v razpisih najpogosteje zasledili navedbo, da so izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, mišljeni kot nevtralni za ženske in za moške. Podjetje XX zaposli DIREKTORJA (m/ž) TAJNIKA (m/ž) 5 DELAVCEV V PROIZVODNJI (m/ž) Z izbrano kandidatko/kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za … Eden izmed predlogov nediskriminatorne objave delovnih mest Kako reči šefu ne (1997), Stop spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu (2004) ter Ne nadleguj(em)! (2005) Spolno nadlegovanje na delovnem mestu je Zakon o delovnih razmerjih prepovedal leta 2003, že pred zakonsko prepovedjo pa je Urad za žensko politiko/Urad za enake možnosti izvedel številne akcije ozaveščanja, posvete in analize. Leta 1997 so v skupni dveletni akciji nastopili tako politika (stranka Združena lista socialnih demo- kratov) kot številni sindikati (Sindikat delavcev v zdravstveni negi, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat delavcev bank in hranilnic Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti in Sindikat kovinske in elektroindustrije) ter Urad za žensko politiko. Kampanja, ki se je začela na pobudo Ženskega foruma ZLSD, je sočasno potekala v Sloveniji in na Hr- vaškem. Zloženke in plakati so ozaveščali o tej obliki nasilja, ki so mu pogosteje izpostavljene ženske. V takratni delovni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah spolno nadlegovanje ni bilo niti omenjeno, delodajalcem pa niso bile naložene nobene obveznosti njegovega preprečevanja ali obravnavanja. Številne izobraževalne delavnice za sindikalne zaupnice in zaupnike ter strokovni posveti so temo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu prinesli tudi v medijski prostor, vendar pa ni povsod naletela na pozitiven odziv. Mnogo pravnih strokovnjakinj in strokovnjakov je menilo, da se spolnega nadlegovanja ne da pravno sankcionirati, ker ga ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje, pojavljali so se tudi medijski odzivi, da si žen- ske izmišljajo probleme. Praksa je tudi po zakonski prepovedi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu (2003) pokazala, da je splošna ozaveščenost o pojavu slaba: da se npr. ne loči, kaj spolno nadlegovanje je in kaj ni, da žrtve ne vedo, kam po pomoč, da ljudje ne vedo, da zakon to obliko diskriminacije prepoveduje. Urad za enake možnosti je zato 74 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba leta 2004 izdal zloženko in organiziral odmeven posvet o tem pojavu, leta 2005 pa je ob pomoči Zbor-nice zdravstvene nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, centrov za socialno delo in drugih javnih ustanov ozaveščal o pojavu. Posvet o kmečkih ženskah (2015) Na posvetu ob mednarodnem dnevu kmečkih žensk58 je bilo izpostavljeno, da je večina prevzemnikov kmetij moških. Eden od razlogov je tudi stereotip, da ženske niso primerne gospodarice in tako v veli- ko primerih kmetijo prevzame zet in ne hči; da ženske na kmetijah opravljajo vedno več tradicionalno moških opravil, trend pa v obratni smeri ni tako izrazit, saj moški tradicionalno ženskih opravil ne pre- vzemajo v tolikšni meri; obstaja tudi velik problem samskih mladih moških, saj se ženske ne odločajo za tak način življenja in zelo malo žensk pride na kmetijo iz mestnega okolja. Te ugotovitve je potrdila tudi raziskava o odnosih na kmetijah59 (2010). Med drugim je pokazala, da je delitev gospodinjskih opravil še vedno zelo tradicionalna – moški v večji meri kakor ženske skrbijo za plačevanje računov in finance, manjša popravila v stanovanju, ženske pa za nakupovanje hrane, pripravljanje obrokov, sesanje, pomivanje ter skrb za ostarele in bolne, oblačenje otrok in skrb, da so primerno oblečeni, da gredo v posteljo, pomoč otrokom pri domačih nalogah, igranje z otroki ter vožnjo otrok v šolo, vrtec ali na prostočasne dejavnosti. »Menim, da se je v zadnjem obdobju veliko delalo na ozaveščanju in se je stanje precej izboljšalo. Položaj žensk na podeželju je bil slab. Ženske so bile brez pravic, redke so bile lastnice kmetij. Naložena so jim bila mnoga dela, a njihovo delo je bilo neopazno in neplačano. Menim pa, da trenutno slabšanje položaja na kmetijah ponovno nakazuje kratenje pravic ženski populaciji. Varčevanje se je v preteklosti vedno pričelo pri ženskah, zato se bojim, da bo tudi sedaj tako.« Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije 58 Projekt Uravnotežimo odnose moči med spoloma, sofinanciran iz Programa Norveškega finančnega mehanizma, 2009-2014; posvet je Sektor za enake možnosti organiziral skupaj z Občino Bistrica ob Sotli. 59 Vir: Knežević Hočevar Duška in Majda Černič Istenič, 2010. Dom in delo na kmetijah. Raziskava odnosov med generacijami in spoloma. Založba ZRC, ZRC SAZU. Delo 75 XII IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST Država vlaga v izobrazbo žensk in moških – ko njihovega izobrazbenega kapitala trg dela ne uporabi, to po- meni, da je ta vložek neizrabljen. In ne, to ne pomeni, da moramo ženske spet poriniti v sfero skrbstvenega in neplačanega dela. Ampak to pomeni, da moramo vzpostaviti razmere, ko bo ta potencial enakovredno prispeval h gospodarskemu in družbenemu razvoju. Vzpostavljanje razmer ne pomeni, da pustimo času čas, ker bo že tako imenovani 'naravni' razvoj prinesel napredek. Vprašati se je treba, ali imamo res čas čakati pol stoletja in več, da 'naravni' napredek doseže tisto točko, ko bo lahko mlada ženska na trg dela vstopila z zavedanjem, da so stekleni stropi, labirinti in lepljiva tla samo še zgodovinska dejstva iz časov mladosti njene babice?« Martina Vuk, državna sekretarka MDDSZ (iz nagovora na konferenci Lepotica in zver: Ne podcenjujte moči talentov, Ljubljana, 2015 Nekaj pomembnih nezakonodajnih mejnikov Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO organizira prvo okroglo mizo o ženskah v znanosti in raziskovanju. 1994 Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO financira prvo večjo raziskavo o položaju žensk v znanosti v Sloveniji. Izsledki pokažejo, da obstajajo številne organizacijske in družbene ovire za enakost spolov v 1996 znanosti in raziskovanju – od negativnih predsodkov do pomanjkanja podpore, nadobremenjenosti žensk z administracijo in skrbstvenim ter gospodinjskim delom … Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO organizira evropsko regionalno konferenco o ženskah v zna- nosti in raziskovanju. 1998 Ministrstvo za znanost in tehnologijo imenuje nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti. 1999 Ministrstvo za znanost in tehnologijo ustanovi Komisijo za uveljavitev vloge žensk v znanosti. 2001 L'Oreal in UNESCO prvič podelita štipendije iz programa Za ženske v znanosti – namenjene so znanstveno- -raziskovalnim projektom raziskovalk naravoslovnih znanosti, medicine in biotehnike v okviru slovenskih 2006 znanstvenih institucij. Urad za enake možnosti organizira posvet Ženske v znanosti in raziskovanju, katerega namen je spregovoriti o težavah, s katerimi se na tem področju soočajo ženske. Na posvetu je izpostavljeno tudi vprašanje nizke 2007 zastopanosti žensk v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo organizira mednarodno delavnico Družinam prijazne znanstvene kariere - k integriranemu modelu. Namen je prispevati 2008 k evropski razpravi o raziskovalnem prostoru in razvoju znanstvene kariere. Na podlagi izsledkov številnih konferenc Komisije za ženske v znanosti nastane manifest Za enake možno- sti žensk v znanosti, v katerem so izražene zahteve za enako zastopanost v reprezentativnih organih ter 2013 organih odločanja in upravljanja, enake možnosti odločanja o dodeljevanju raziskovalnih sredstev in enak do stop do njih, enake pogoje za napredovanje in pridobivanje najvišjih nazivov, dosledno spolno občutljivost v rabi jezika, enake delovne pogoje (oprema, delovni prostor, strokovna pomoč), refleksijo o številnih virih diskriminacije pri oblikovanju znanstvenih po litik … Komisija za ženske v znanosti pripravi knjigo Ženske v znanosti, ženske za znanost: znanstvene perspektive žensk v Sloveniji in dejavniki sprememb, v kateri je podanih nekaj odgovorov na vprašanje, zakaj obstajajo 2013 tako očitne razlike med ženskami in moškimi, ki delujejo v znanosti. Izobraževanje in znanost 76 Vse bolj izobražene, a … »Osamosvojitev Slovenije ni spremenila dejstva, da imajo ženske, ki rojevajo otroke, vsaj v določenem obdobju drugačne življenjske naloge kot moški. Če jih takrat domače in delovno okolje v njihovih željah ne podpira in ne opogumlja, se ne podajo (več) na zahtevnejše karierne poti, ki od žensk zahtevajo več dela in dokazovanj. Tako so ženske izrazito slabše zastopane na vodstvenih mestih, kjer so pomembna tudi neformalna povezovanja, ki so izrazito (morda celo vedno bolj) naklonjena moškim.« Dr. Marija Bešter-Rogač, predsednica Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Če je bila povojna generacija Slovenk še slabše izobražena od moških, se je to v zadnjih dvajsetih letih močno spremenilo: ženske danes v starostni skupini 30–34 let prevladujejo med tistimi, ki imajo diplomo terciarne izobrazbe (53 % žensk, 31 % moških), na letni ravni pa so med tistimi, ki pridobijo to stopnjo izobrazbe približno tri petine žensk. Če se vrnemo nekoliko dlje v zgodovino, potem sta pomembna dva podatka: do leta 1918 je visokošolski študij končalo le dvanajst Slovenk in prva promocija v doktorski naziv na Univerzi v Ljubljani je leta 1920 pripadla ženski. V dvajsetih letih se je delež doktoric znanosti opazno dvignil in je dosegel polovico vseh, ki pridobijo ta naziv. Kljub temu pa še ni sorazmeren z dele- žem univerzitetnih diplomantk. Razloge za takšen razkorak gre – poleg osebnih, kot je npr. motiviranost za študij – iskati tudi v dejstvu, da so ženske v tem starostnem obdobju, ko se odločajo za nadaljevanje študija, bolj kakor moški obremenjene s skrbstvenim delom. Ta obremenitev se odraža tudi na področju znanosti – za karierni razvoj žensk je namreč starševstvo večja ovira kakor za karierni razvoj moških. Kaj pravi statistika? V zadnjih dvajsetih letih se je v Sloveniji skoraj trikrat povečalo število tistih, ki so zaključili terciarno stopnjo izobraževanja. Ženske prevladujejo med tistimi, ki so zaključili katerokoli od stopenj terciarne- ga izobraževanja (od višje strokovne do doktorske). Najbolj se je v dvajsetih letih (1994–2014) povišal delež magistric znanosti in specializantk, za kar 22 o.t. in je leta 2014 že presegel delež, ko lahko govorimo o uravnoteženi zastopanosti žensk in moških (najmanj 40 % vsakega spola). V primerjavi z letom 1994 se je obrnilo stanje na doktorski stopnji: če so leta 1994 tam prevladovali moški (64 %), danes prevladujejo ženske (60 %). Manj pa se spremenilo nesorazmerje med univerzitetnimi diplo- mantkami in doktoricami znanosti: leta 1994 je bilo diplomantk 60 %, doktoric 36 %, leta 201460 pa je bilo diplomantk 64 %, doktoric pa 50 %. 1994 2004 2014 Vrsta izobraževanja – SKUPAJ 57,7% 60,4% 59,9% Višje strokovno 50,4% 44,9% Višješolski (stari) 59,4% Visokošolsko strokovno (prejšnje) 62,5% 47,4% Visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja) 61,1% Visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) 63,1% Visokošolsko univerzitetno (prejšnje) 59,8% 63,8% 64,8% Magistrsko (2. bolonjska stopnja) – enovito magistrsko 70,9% Magistrsko (2. bolonjska stopnja) – po končani 63,6% 1. bolonjski stopnji Magisterij znanosti (prejšnji) in specializacija (prejšnja)* 44,4% 54,4% 66,2% Doktorsko (prejšnje) 36,3% 40,6% 59,8% Doktorsko (3. bolonjska stopnja) 44,6% Vir podatkov: SURS 60 Združeni podatki za visokošolsko univerzitetno (prejšnje), magistrsko (2. bolonjska stopnja) enovito in po konča-ni 1. bolonjski stopnji na eni strani, ter združeno doktorsko prejšnje in 3. bolonjska stopnja na drugi strani. 77 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba »Kljub temu, da smo v 21. stoletju, se še vedno soočamo z nevidnostjo žensk v informacijskih tehnologijah. Tisti, ki nam je mar, smo se odločili, da se o tem ne bomo le pogovarjali in čakali, da se kaj zgodi, ampak da bomo sami začeli spremembo, ki bi jo radi videli. Bili smo prijetno presenečeni nad odzivom žensk na delavni-cah programiranja. Zbudili smo zanimanje, zdaj gremo naprej.« Dr. Mateja Verlič, CodeCatz Izbira smeri šolanja je v Sloveniji še vedno spolno stereotipna: v šolskem letu 1990/1991 so dijakinje prevladovale na področju usnjarskih, tekstilnih, kemijskih, farmacevtskih, ekonomskih, zdravstvenih, pedagoških, družboslovnih smeri, dijaki pa na področju gozdarstva, lesarstva, gradbeništva, elektro- tehnike, računalništva, metalurgije, strojništva, rudarstva, geologije in notranjih zadev. Delež dijakinj (%) 1990/1991 Agroživilstvo 49,1 Gozdarstvo 0 Usnjarsko predelovalna industrija 73,2 Tekstilna usmeritev 96,3 Kemija, farmacija, gumarstvo,nekovine 71,1 Lesarstvo 10,7 Gradbeništvo 15,4 Gostinstvo in turizem 58,4 Ekonomija 82,7 Tisk in papir 54,1 Elektrotehnika in računalništvo 3,8 Metalurgija in strojništvo 4,6 Promet in zveze 48,8 Rudarstvo in geologija 4,7 Zdravstvo 87,5 Pedagoška usmeritev 86,0 Družboslovje 88,7 Kultura 65,3 Naravoslovje, gimnazije in osebna nega 62,0 Notranje zadeve 0 SKUPAJ 50,4 % Vir: SURS Leta 2013, dobrih dvajset let kasneje, je slika podobna: dijakinje močno prevladujejo na področju vzgo- je, fotografije, oblikovanja, aranžerstva, administracije, konfekcije, steklarstva, veterine, frizerstva, kozmetike, farmacije, nič ali zelo malo pa jih je bilo na stereotipno moških smereh šolanja: kamnose- štvo, računalništvo, tehnika, strojništvo, metalurgija, elektrotehnika, telekomunikacije, projektiranje, popravila motornih vozil in kmetijske mehanizacije, lesarstvo, gradbeništvo, rudarstvo, gozdarstvo… Izobraževanje in znanost 78 Delež dijakinj 2013 Vsa področja ‑ SKUPAJ 48,8% Gimnazijsko izobraževanje/izidi (splošno) 60,8% Gimnazijsko izobraževanje/izidi (strokovno) 52,1% Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (podrobneje neopredeljeno) 90,6% Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno) 49,4% Tiskarstvo, knjigoveštvo, založništvo 20,2% Fotografija, film, televizija, video 79,1% Oblikovanje (podrobneje neopredeljeno) 73,5% Aranžerstvo 84,1% Kamnoseštvo 0,0% Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) 63,9% Prodaja (trgovina) na debelo in drobno (podrobneje neopredeljeno) 58,3% Tajniško in administrativno delo (podrobneje neopredeljeno) 74,1% Računalniške vede (podrobneje neopredeljeno) 30,0% Računalništvo in informatika 16,7% Računalniško programiranje in programski jeziki 3,2% Tehnika (podrobneje neopredeljeno) 0,4% Strojništvo in obdelava kovin (podrobneje neopredeljeno) 0,9% Metalurgija 0,0% Strojništvo in obdelava kovin (drugo) 2,5% Elektrotehnika in energetika (podrobneje neopredeljeno) 0,4% Elektrotehnika 0,0% Elektroenergetika 0,0% Telekomunikacije 0,6% Projektiranje, izdelava in servisiranje računalnikov 2,4% Kemijska tehnologija in procesno inženirstvo (podrobneje neopredeljeno) 49,5% Izdelovanje, vzdrževanje in popravila motornih vozil 0,5% Izdelovanje, vzdrževanje in popravila kmetijske mehanizacije 0,0% Živilska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) 57,2% Pekarstvo in slaščičarstvo 66,5% Mesarstvo 0,0% Konfekcijska tehnologija 92,7% Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (drugo) 0,0% Lesarstvo 1,3% Steklarstvo in porcelanarstvo 100,0% Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin (podrobneje neopredeljeno) 0,0% Rudarstvo 0,0% Geodezija in kartografija 14,9% Gradbeništvo (podrobneje neopredeljeno) 12,0% Operativna gradnja 0,0% Zaključna dela v gradbeništvu 2,0% Gradbeništvo (drugo) 0,0% 79 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Delež dijakinj 2013 Poljedelstvo in živinoreja (podrobneje neopredeljeno) 18,5% Poljedelstvo in živinoreja (drugo) 35,9% Hortikultura (podrobneje neopredeljeno) 68,5% Cvetličarstvo 94,8% Gozdarstvo 0,0% Veterinarstvo (podrobneje neopredeljeno) 70,1% Zdravstvena nega (podrobneje neopredeljeno) 69,6% Zobozdravstvo (podrobneje neopredeljeno) 64,5% Očala, leče, slušni pripomočki 59,3% Zdravstvena laboratorijska tehnologija 84,5% Farmacija in lekarništvo (podrobneje neopredeljeno) 79,4% Hotelirstvo in gostinstvo (podrobneje neopredeljeno 32,8% Hotelirstvo in gostinstvo (drugo) 61,0% Dimnikarstvo 12,5% Frizerstvo in kozmetika (podrobneje neopredeljeno) 91,0% Kozmetika, kozmetična masaža, lepotičenje 98,6% Pomorski in rečni promet 8,5% Transportne (prevozne) storitve (drugo) 32,5% Nadzor nad onesnaževanjem okolja (podrobneje neopredeljeno) 54,6% Naravno okolje in divje živali (podrobneje neopredeljeno) 50,8% Varovanje oseb in premoženja 18,4% Vir: SURS Med vzgojiteljskim in učiteljskim kadrom v pred-, osnovno- in srednješolskem izobraževanju prevladu- jejo ženske. Delež moških se je v skoraj četrt stoletja na področju predšolskega izobraževanja zvišal za vsega 1,4 o.t. in na osnovnošolskem za 3,6 o.t. Višje je zvišanje na področju srednješolskega izo- braževanja – 13,3 o.t. v dobrih dvajsetih letih. Delež žensk 1990/1991 2006 2013 Vrtci 99,1 % 98,8 % 97,7 % Osnovne šole 84,3 % 87,3 % 87,9 % Srednje šole 52,9 % 65,4 %* 66,2 %* * Podatek za leto 2008 Vir: SURS Ženske prevladujejo tudi med vodstvenimi kadri na vseh teh ravneh izobraževanja, vendar pa se nji- hov delež niža z višjo stopnjo izobraževanja in ni sorazmeren njihovi siceršnji udeležbi na posamezni stopnji: vrtce je leta 2013 vodilo 96 %, osnovne šole 74 % in srednje šole 54 % ravnateljic. Vodstveni kadri 2006 2013 Vrtci 94,4 % 96,3 % Osnovne šole 67,0 % 73,9 % Srednje šole 52,2 %* 54,0 % * Podatek za leto 2008 Vir: SURS Na področju znanosti je slika drugačna. Kakor že rečeno, se delež doktoric znanosti sicer povečuje, ni pa jih sorazmerni delež med raziskovalkami (leta 2003 jih je bilo 34 %), še manj jih je med pedagoginjami. Izobraževanje in znanost 80 Moški prevladujejo na vseh ravneh pedagoškega kadra: največ jih je na delovnih mestih rednih profe-sorjev, kar tri četrtine. Med vodstvenimi kadri je delež žensk v slabih desetih letih (2007–2014) narasel za dobrih deset odstotnih točk: leta 2007 je bilo v visoko- in višješolskih zavodih na vodstvenih mestih 33 %, leta 2014 pa 45 % žensk. Delež žensk 2014 Redne profesorice 25,0% Izredne profesorice 33,7% Docentke 44,1% Višje predavateljice 47,5% Vir: SURS Glede na področje opravljenega doktorata se slovenske doktorice znanosti ne razlikujejo bistveno od doktoric v EU-28. Še največje razlike so med tistimi, ki so leta 2012 pridobile doktorski naziv na podro- čju družbenih ved, ekonomije in prava ter kmetijstva, veterine in storitev – na teh področjih je Slovenk za približno po 10 o.t. več kakor je povprečje v EU-28. V slabih desetih letih (2003–2012) se v Sloveniji tudi niso zgodili bistveni premiki glede tega, na katerem področju prevladujejo doktorice in na katerem doktorji znanosti: najvišji deleži žensk (dve tretjini) so na področju kmetijstva in veterine, moških pa na področju strojništva, proizvodnje in gradbeništva (dve tretjini). V primerjavi z letom 2003 je leta 2012 opazno povišanje deleža žensk, ki so doktorat pridobile na področju družbenih ved, ekonomije in prava, strojništva, proizvodnje in gradbeništva ter kmetijstva in veterine. 2003 2012 Delež doktoric znanosti EU‑28 Slovenija EU‑28 Slovenija Vzgoja in izobraževanje 60,5 % 60,0 % 63,3 % 58,3 % Humanistične vede in umetnost 51,4 % 63,0 % 54,5 % 60,9 % Družbene vede, ekonomija in pravo 43,1 % 37,7 % 50,9 % 63,8 % Naravoslovje, matematika in računalništvo 40,0 % 44,8 % 41,9 % 39,0 % Strojništvo, proizvodnja in gradbeništvo 21,9 % 19,3 % 28,4 % 28,3 % Kmetijstvo in veterina 49,6 % 36,4 % 56,0 % 67,9 % Zdravstvo in sociala 51,1 % 52,0 % 58,6 % 60,9 % Storitve / / 42,4 % 54,5 % Vir: She Figures 2006 in 2015 96 % vsega članstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1938 najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove, so moški. Med 481 članicami in člani je od leta 1938 zgolj 18 žensk. Vir: SAZU, Abecedni seznam članov SAZU (2016) V Sloveniji je Ministrstvo za znanost in tehnologijo leta 1999 imenovalo nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti, leta 2001 pa je ustanovilo Komisijo za uveljavitev žensk v znanosti. Komisija si vsa leta prizadeva za odpravo diskriminacije na številnih področjih: od neuravnotežene zastopanosti žensk v odločevalskih telesih v znanosti ter spolno uravnoteženega nagrajevanja do vprašanj usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja ter odprave plačne vrzeli. »Prizadevanja Komisije za ženske v znanosti, ki deluje kot ekspertno telo ministrstva od leta 2001, še niso dosegla vseh zastavljenih ciljev. Pravni okviri so v grobem postavljeni in o vprašanju vloge žensk v znanosti se danes pogosteje razpravlja. Zdaj so na vrsti strukturne spremembe za modernizacijo upravljanja s človeškimi viri in delovnega okolja, kar lahko dosežemo le z dejavnim sodelovanjem vodstev univerz in javnih raziskovalnih zavodov.« Dr. Andreja Umek Venturini, sekretarka Komisije za ženske v znanosti (2001–2013), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 81 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba XIII ZDRAVJE IN REPRODUKTIVNE PRAVICE Nekaj pomembnejših nezakonodajnih mejnikov V šolskem letu 1996/97 je ponovno ustanovljena Babiška šola (posebna smer v okviru Visoke šole za zdra- vstvo), ki je bila leta 1981 po šolski reformi ukinjena. 1996 Ustanovljeno je združenje Europa Donna, katerega cilj je vsem ženskam v Sloveniji zagotoviti enake možno- sti za zgodnje odkrivanje in takojšnje učinkovito zdravljenje raka dojk. 1997 Sprejet je državni program za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za rakom materničnega vratu. Formalno je ustanovljen Državni program zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu – ZORA. 2002 Izvajati se začne sistematičen presejalni program za rak dojk – DORA. 2008 Urad za enake možnosti ob boku javni razpravi o ukinitvi nekaterih porodnišnic organizira posvet Reproduk- tivno zdravje žensk na prepihu. Namen je opozoriti, kaj bi predlagana strategija pomenila z vidika dostopno- 2011 sti in kakovosti zdravstvenih storitev reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk. »Žal ugotavljam, da se na temo odnosa do telesa za ženske v dvajsetih letih ni kaj dosti spremenilo na bolje - seveda se o problematiki idealiziranja in postavljanja vitkosti kot prevladujočega ideala lepote in uspešnosti več govori, a še vedno se mediji prepogosto obnašajo kot služabniki kapitalizma in potrošništva, ki kuje dobičke iz večnega nezadovoljstva žensk s svojim telesom in njihovim pehanjem za idealom pretirane, skoraj najstniške vitkosti. Žal tudi nevladne organizacije včasih nimajo več potrebne kritičnosti do družbe. Za aktivizem, ki bi res opozarjal na problematike žensk, in za programe, ki bi se res odzivali na potrebe uporabnic, pa zaradi vedno bolj zbirokratiziranih in financerjem všečnih postopkov pogosto zmanjka časa.« Ana Ziherl, strokovnjakinja s področja motenj hranjenja Ko ozaveščanje in dostopnost kažeta rezultate Slovenija sodi med države, kjer število dovoljenih splavov upada že od leta 1983: leta 1982 je bilo takšnih splavov 19.744, leta 1991 jih je bilo 14.023, leta 2001 jih je bilo 7.799, leta 2011 pa 4.263. Pomemben je tudi podatek, da upada število dovoljenih splavov v skupini mladostnic: leta 1982 jih je bilo v starostni skupini do 19 let 1.749, leta 1991 jih je bilo 1.425, leta 2001 jih je bilo 696, leta 2011 pa 309. V dobrih dvajsetih letih (1991 – 2011) je v Sloveniji splavnost v splošni populaciji upadla za tri- krat, med mladostnicami pa za skoraj petkrat. Takšno upadanje je posledica celega sklopa dejavnosti: od dobre dostopnosti kontracepcijskih sredstev, pravice do izbire osebnega ginekologa/ginekologinje do umestitve vsebin o spolnosti v slovenske srednje šole itd. Zdravje in reproduktivne pravice 82 Dovoljena splavnost na 1.000 žensk 15–49 let 18,81 20 17,7 16,88 18 16,3515,22 16 14,3513,5412,69 14 11,6911,34 10,6 12 10,23 9,75 9,02 8,98 8,75 8,66 10 8 6 4 2 0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: NIJZ Ženske živijo dlje, a … Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se je v zadnjega četrt stoletja povišalo tako za ženske kot za moške. Čeprav je pričakovana življenjska doba žensk ob rojstvu višja od tiste pri moških – za rojene leta 1990-1991 je bila pri moških 69,5, pri ženskah pa 77,4 leta; za rojene leta 2011 pa za moške 76,6, za ženske pa 82,9 leta – in se razlika med spoloma niža (leta 1990–1991 7,8, leta 2014 pa 5,7 let v korist žensk), lahko ženske pričakujejo manj zdravih let življenja. Medtem, ko so se pričakovana leta življenja rojenih leta 2005 v primerjavi z rojenimi leta 2013 pri moških zvišala za dobro leto, so pri ženskah upadla za dobrega pol leta. Preračunano: ženska, rojena leta 2013, lahko pričakuje, da bo 71 % svoje pričakovane življenjske dobe preživela brez oviranosti, torej brez omejitev pri običajnih dejavnostih zaradi zdravstvenih težav. Moški, rojen istega leta, lahko pričakuje, da bo tako preživel 75 % svojega pričakovanega življenja. Zdrava leta življenja 2005 2013 Moški Ob rojstvu Zdrava leta življenja (število let) 56,4 57,6 Zdrava leta življenja (kot % pričakovanega trajanja življenja) 76,3 74,6 Pričakovano trajanje življenja (število let) 73,9 77,2 Ženske Ob rojstvu Zdrava leta življenja (število let) 60,1 59,5 Zdrava leta življenja (kot % pričakovanega trajanja življenja) 74,3 71,2 Pričakovano trajanje življenja (število let) 80,9 83,6 Vir: NIJZ Pri nekaterih vzrokih smrti zasledimo precejšnje razlike med ženskami in moškimi na eni strani in pre- cejšnje razlike skozi čas na drugi. Čeprav so tako moški kot ženske leta 2003 in 2014 med izbranimi diagnozami (gl. tabelo spodaj) najpogosteje umirali zaradi ishemičnih bolezni srca in možganske kapi, so ženske zaradi teh bolezni umirale redkeje. Pri ženskah se je standardizirana stopnja umrljivosti v dobrih desetih letih pri ishemičnih boleznih srca, brohnitisu, emfizmu in astmi, cirozi jeter, transportnih nezgodah ter samomoru praktično prepolovila, zvišala pa se je pri raku pljuč. Pri moških se je prepo- lovila pri brohnitisu, emfizmu in astmi ter cirozi jeter, za tretjino se je znižala pri ishemičnih boleznih srca, možganski kapi in samomoru, za skoraj dve tretjini pa pri transportnih nezgodah. Standardizirane stopnje umrljivosti po nekaterih izbranih diagnozah vzrokov smrti (zaokrožene vrednosti) Ishemična Možganska bolezen srca kap Rak pljuč Bronhitis, em‑ fizem, astma Ciroza jeter Transportne nezgode Samomor M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž 2003 140,0 62,9 96,2 66,8 74,0 18,1 49,8 14,4 49,3 16,2 22,0 4,9 41,9 10,0 2014 86,3 34,5 64,6 46,5 61,9 23,9 19,7 6,1 29,1 8,2 8,3 3,0 27,6 4,6 Vir: NIJZ 83 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Med tistimi, ki uživajo prepovedane droge, je petina žensk, ne glede na to, ali gre za prve, ponovne ali neprekinjene uživalke. Tudi skozi čas (2009–2014) ni opaznih razlik med spoloma. Uživanje prepovedanih drog Prvi Ponovni Neprekinjeni Skupaj Delež 2009 Spol – SKUPAJ 477 426 2229 3132 Moški 383 348 1775 2506 80,0 % Ženske 94 78 454 626 20,0% 2014 Spol – SKUPAJ 110 301 2702 3113 Moški 87 237 2158 2482 79,7 % Ženske 23 64 544 631 20,3% Vir: NIJZ Moški na splošno živijo spolno bolj tvegano življenje kakor ženske: leta 2001 je bilo pri moških novo- diagnosticiranih 15, pri ženskah pa 1 primer okužbe s HIV, 5 primerov AIDSA pri moških in nobenega pri ženskah. Dobro desetletje kaseje, leta 2013, je bilo pri moških novo diagnosticiranih 39 primerov okužbe s HIV in 10 z AIDS, pri ženskah pa 5 s HIV in 1 z AIDS. Prijavljeni primeri spolno prenosljivih okužb 2001 2013 Okužba s HIV * Skupaj primerov 16 44 Moški (%) 94 % 89 % Ženske (%) 6 % 11 % AIDS Skupaj primerov (število) 5 11 Moški (%) 100 % 91 % Ženske (%) 0 % 9 % Vir: NIJZ (lasten preračun %) Rodnostno vedenje »Razveseljivo je, da so premisleki o nasilju nad ženskami v družini in dejavnosti, povezane s prizadevanji za razreševanje te problematike, postali sestavni del rednega dela različnih državnih ustanov, del 'mainstreama'. Še vedno pa je (pre)malo osvetljena problematika discipliniranja in nadzorovanja ženske kot matere in kršenja človekovih pravic ženske tudi v zdravstvenih ustanovah, ki bi ju v njuni ekstremni obliki morali poimenovati institucionalno nasilje nad ženskami. Ženske so v primerjavi z moškimi zaradi posebnih vidikov starševstva, zaradi nosečnosti, poroda in dojenja bolj ranljive in bolj izpostavljene, zato bi za zagotavljanje enakih možnosti obeh spolov potrebovale posebno skrb.« Dr. Zalka Drglin, vodja programov, Združenje Naravni začetki Ženske v Sloveniji v povprečju rojevajo vedno starejše, tako prvega otroka kot vse ostale. V slabih dvajsetih letih (1992–2011) se je povprečna starost matere ob rojstvu otroka zvišala za dobra štiri leta, starost matere ob rojstvu prvega otroka pa se je (1995–2011) zvišala za skoraj štiri leta. Po drugi strani je bilo leta 2013 v Sloveniji samo 1,9 % mater ob rojstvu prvega otroka mlajših od 20 let (v EU npr. 5,4 %) in 1,4 % starejših od 40 (v EU 2,8 %). 1992 2002 2011 Ob rojstvu 26,2 28,8 30,4 Ob rojstvu prvega otroka 25,0* 27,3** 28,8 * Podatek je za leto 1995. // ** Ø 2001-2005 // NP - ni podatka Vir: SURS, Eurostat Zdravje in reproduktivne pravice 84 V Sloveniji je bila stopnja rodnosti, ki zagotavlja obnavljanje generacij (2,1 otroka na žensko v rodni dobi), nazadnje dovolj visoka leta 1980 (2,11), po tem letu beležimo upadanje do najnižje vrednosti leta 2003 (1,20) in potem nekoliko večji poskok leta 2008 (1,53). Od takrat se stopnja rodnosti giblje okrog te vrednosti. 1990 2000 2010 2013 Stopnja rodnosti 1,46 1,26 1,57 1,53 Skupna stopnja rodnosti Vir: SURS V Sloveniji je število žensk, ki so rodile prvič, v dobrih desetih letih (2002–2013), naraslo za skoraj 2.000, zvišali sta se tudi števili tistih, ki so rodile drugič, pri tretjem porodu ali več pa razlika ni bistvena. 2002 2013 Vsi porodi 17278 20509 1. porod 8441 10291 2. porod 6367 7683 3. porod 1850 1899 4. porod 438 427 5. porod in več 182 209 Vir: NIJZ Očetje so pri porodu lahko prisotni od konca 1970-ih let61. V dobrih desetih letih (2002–2013) se je delež prisotnih očetov zvišal za 16,1 o.t.: leta 2013 so porodu prisotvovale dobre tri četrtine očetov. Največ, 90 %, jih je bilo prisotnih v Zasavski statistični regiji, najmanj, 53 %, pa v Pomurski. Prisotnost očeta pri porodu po statističnih regijah ‑ ‑ ‑ dna ‑ ška VENIJA murska dravska ro vzho Ko odnjepo savska venska tranjsko kraška Goriška Obalno kraška SLO Po Po Savinjska Zasavska Sp Slovenija Gorenjska Jugo Osrednjeslo No 2002 60,7 41,8 51,7 32,1 54,3 65,8 41,3 44,3 77,4 68 60,8 73,1 64,9 2013 76,8 52,9 59,3 63,3 74,9 89,8 69,5 64,1 87,5 84,6 88,9 87,1 83,0 Vir: NIJZ Obiskovanje šole za starše je v Sloveniji dobro uveljavljena oblika priprave na starševstvo, tako za bodoče matere kot očete. Delež bodočih mater, ki obiskujejo to šolo, narašča tako med vsemi porodni- cami skupaj kot med tistimi, ki bodo rodile prvič. V dobrih desetih letih (2002–2013) je delež porodnic, ki so obiskovale starševsko šolo, narasel za skoraj petino, enako velja za ženske, ki so rodile prvič. Delež porodnic, ki so obiskovale materinsko šolo Vse porodnice skupaj 2002 59,3 2013 66,9 Prvorodke 2002 77,6 2013 83,4 Vir: NIJZ 61 V kranjski porodnišnici je prvi oče prisostvoval porodu že konec 1960-ih, v ostalih so to prakso uvedli kasneje. Vir: http://mama.si/nosecnost/porod/ocka-v-porodni-sobi 85 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Nekatere akcije Referendum o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (2001) Državni zbor je leta 2001 sprejel dopolnitve k Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je upošteval naprednejše rešitve nekaterih tujih držav in dal pravico do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi ženskam brez partnerja ter parom, v katerih sta oba neplodna, po drugi strani pa z vzpostavitvijo komisije nudil možnost strokovno usmerjene pomoči pri taki odločitvi. Slovenska javnost se je ob tej noveli razdelila na dva tabora: na tiste, ki so podpirali uveljavitev zakona, ter na tiste, ki so zagovarjali omejevanje osebne odločitve žensk za materinstvo. Za zakon je glasovalo 26 %, proti pa 72 % volivk in volivcev. »Na naknadnem zakonodajnem referendumu se bomo v Sloveniji ukvarjali z vprašanjem, ki zadeva zelo maj- hen, čeprav enakovreden del ženske populacije. Celotna diskusija, ki je potekala doslej, se je kljub obširni in kompleksni problematiki, ki jo vsebuje zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo, nazadnje zožila na en sam problem in ustvarila razmere, v katerih se o občutljivih etičnih in strokovnih vprašanjih medstrankarsko obračunava. Nič čudnega torej, da se določene skupine žensk čutijo prizadete in celo diskriminirane. Vsakršno razlikovanje pa je v nasprotju z načelom enakih možnosti in ustavno enakostjo pred zakonom. Po drugi strani razvnemanje razprave na temo samskih žensk in umetne oploditve ter zlasti izražanje dvoma v tehtnost oziroma premišljenost odločitve ženske za otroka prispevata k poglabljanju predsodkov do žensk nasploh in postavljata pod vprašaj njihovo integriteto in dostojanstvo.« Sporočilo za javnost Urada za enake možnosti, 8. 5. 2001 Reproduktivno zdravje žensk na prepihu (2011) Leta 2011 je potekala javna razprava o predlogu Strategije razvoja in celostne ureditve ginekološko po- rodniške službe, ki je, med drugim, predvidela ukinitev nekaterih porodnišnic. Urad za enake možnosti je zato pripravil javni posvet na temo, kaj bo predlagana strategija pomenila z vidika dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk, na osnovi pomisleka, ali je majhno število porodov zares dovolj dober kriterij za ukinitev porodnišnic in ali so ostale porodnišni- ce pripravljene na večje število porodov. Ker se je pod okriljem racionalizacije posegalo na področje, kjer so ženske (in otroci) ranljiva skupina, je posvet želel dobiti odgovore o širših posledicah takšne racionalizacije: ali se tudi na ostalih področjih zdravstva predvideva tovrstna racionalizacija - ali se bodo določeni oddelki bolnišnic ukinjali oziroma prestrukturirali po enakih kriterijih, torej po strokovni in ekonomski upravičenosti na osnovi števila posegov oziroma storitev na leto; se v regijah, kjer je predlagana ukinitev porodnišnic, razmišlja o vzpostavitvi drugačnih oblik ginekološko-porodnih stori- tev, npr. porodnih centrov za nekomplicirane porode; ali sta problematika maternalne umrljivosti in sprejem potrebnih ukrepov za njeno zmanjšanje vključena v predlagano strategijo razvoja in celostne ureditve ginekološko-porodne službe; problem učinkovitega izvajanja preventivnih programov, pred- vsem presejalnih programov za preprečevanje raka materničnega vratu in raka dojk ter preventivnih programov za mladostnice in mladostnike. Večina razpravljajočih se je strinjala, da bo strategijo potrebno dopolniti z natančnejšimi podatki in ekonomsko študijo. V razpravi so mnogi izpostavili nujnost vključitve uporabnic: predvsem je bil iz- postavljen vidik dostopnosti storitev, odsotnost nebolnišničnih prostorov za rojevanje in pravica žensk do izbire. Izpostavljena je bila kadrovska podhranjenost ginekološke stroke in v zvezi s tem se je nekaterim zastavilo vprašanje dostopnosti storitev, drugi pa so opozorili, da bi bilo več pristojnosti potrebno tudi v praksi prenesti na babiško stroko. Pomemben vidik, na katerega je opozorilo kar nekaj sodelujočih, so preventivni programi: izražena je bila skrb, da bi se dostopnost do teh programov (npr. presejalnih programov za rak materničnega vratu in raka dojk) zmanjšala. Nekaj razpravljajočih je opozorilo na problem stopnje maternalne umrljivosti, ki je v Sloveniji med najvišjimi v EU, in v zvezi s tem izrazilo skrb, da bi lahko ne dovolj domišljena organiziranost ginekološko-porodniške službe to stopnjo še povečala. Mreža porodnišnic je leta 2011 ostala nespremenjena. Zdravje in reproduktivne pravice 86 XIV ODPRAVA STEREOTIPOV O ŽENSKAH IN MOŠKIH Nekateri pomembni nezakonodajni mejniki62 Ustanovljen je Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije. Med drugim deluje tudi na področju spola in človekovih pravic. 1991 Sprejet je Slovenski oglaševalski kodeks, ki določa, da oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enako- pravnosti med spoloma. 1994 Ustanovljeno je MODRA – Društvo za raziskovanje in uresničevanje psihosocialnih potreb žensk. Ustanovljeno je Mest žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi. Društvo – med drugim – opozarja na neuravnoteženo udeležbo in zastopanost žensk v umetnosti in kulturi. 1996 Ministrstvo za notranje zadeve v šolskem letu 1997/98 omogoči vpis na Srednjo policijsko šolo tudi dekle- tom. 1997 Ustanovljen je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. Na področju diskriminacije in enako- sti spolov si prizadeva za kakovostne normativne rešitve ter ozavešča, predvsem o razlikah med formalno in 1998 dejansko enakostjo. Ustanovljeno je Društvo Evropska mreža za enakost spolov - Regionalna pisarna za Južno Evropo, ki – med drugim - razvija predloge strankarskih politik za specifične teme enakosti spolov ter organizira mednarodne kampanje solidarnosti za preprečevanje zniževanja že dosežene ravni človekovih pravic žensk. Uporabljati se začne Standardna klasifikacija poklicev, ki uvaja poimenovanje poklicev v obeh slovničnih spolnih oblikah. 1999 Poslovnik Državnega zbora določi, da se morata v besedilu členov smiselno uporabiti ženski in moški spol v tistih prvih členih oziroma poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte, v nadaljnjem besedilu 2002 pa se uporabi moški spol. Ustanovljeno je Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa, ki si prizadeva za uveljavljanje enakosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na različne osebne okoliščine, med njimi spol. 2003 Slovenija v prvi polovici leta predseduje Svetu EU – ključna tema na področju enakosti spolov je odprava spolnih stereotipov. Na to temo so sprejeti Sklepi Sveta, ki spolne stereotipe označijo za enega najbolj trdovratnih vzro-2008 kov za neenakost žensk in moških na vseh področjih in fazah življenja. Na to temo Urad za enake možnosti v okviru predsedovanja organizira tudi mednarodno konferenco Odprava spolnih stereotipov: Misija (Ne)mogoče? Ustanovljeno je Društvo Ženski lobi Slovenije (kot neformalna koordinacija ženskih organizacij je ustano- vljeno leta 2006). Združuje civilnodružbene ženske organizacije in posameznice, ki si prizadevajo za pravice 2009 žensk, za enake možnosti tako na nacionalni kot nadnacionalni ravni. Oddajati začne spletna postaja Metina lista, ki si prizadeva tudi za podiranje in odpravo stereotipov o žen- skah in moških. 2012 62 Na tem izpostavljamo tudi letnice ustanovitve civilnodružbenih organizacij, ki delujejo na širšem področju enakosti spolov in bi jih zato težko umestili pod zgolj en vsebinski sklop. Odprava stereotipov o ženskah in moških 87 Na mednarodni dan žensk, 8. marca, je na festivalu Rdeče zore podeljena prva bodeča neža, s katero opozar- jajo na prikrite in odkrite seksistične izjave, ki po objavi večinoma ostajajo nereflektirane in nekritizirane. Ideja 2013 nastane v krogu feminističnih iniciativ, skupin in posameznic, podeljujejo jo v sodelovanju s portalom spol.si. Sektor za enake možnosti pri MDDSZ uspešno pridobi sredstva iz programa Finančnega mehanizma Evropske- ga gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma ter do leta 2016 izvaja projekt Uravnoteži- mo odnose moči med spoloma. Projektni partner je KS, norveško Združenje lokalnih in regionalnih oblasti. Cilj projekta je krepitev znanja, sposobnosti in ozaveščenosti o družbenih strukturah ter odnosih moči, ki vplivajo na neenakosti med ženskami in moškimi. Velik del projektnih dejavnosti je usmerjen v odpravljanje spolnih stereotipov, zlasti na področjih političnega in gospodarskega odločanja ter usklajevanja zasebnega in poklicne- ga življenja. Oddajati začne spletni portal spol.si, ki se analitično odziva na neenakosti spolov, pojave seksizma in re- produkcijo stereotipov na različnih področjih. Vprašanja, povezana s spolom, obravnava v okviru aktualnih 2014 družbenih, političnih in ekonomskih razmer ter v odnosu do drugih osebnih okoliščin. Ženske in moški v vseh obdobjih svojega življenja naletijo na najrazličnejše predstave o tem, kako bi kot ženska ali kot moški morali delovati, se obnašati ali bili videti. Spolni stereotipi so eden najmočnej- ših zaviralcev razvoja enakosti spolov, saj so mnogokrat tako zakoreninjeni v naša vsakdanja ravnanja, da jih niti ne opazimo. Zmanjševanje in odprava spolnih stereotipov sta zato pomembni nalogi politike enakosti spolov na vseh področjih. »Medsebojna prepletenost in celovitost narave stereotipov se upira vsakršnim spremembam, zato je njihovo preseganje med poglavitnimi nalogami za vzpostavitev konkurenčnega, dinamičnega in na znanju temelječega evropskega gospodarstva, torej inovativne družbe, ki bo znala polno izkoristiti človeški kapital ter zmožnosti žensk in moških.« Tanja Salecl (direktorica Urada za enake možnosti), Marjeta Cotman (ministrica za delo, družino in socialne zadeve) in Vladimir Špidla (komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti) Konferenca Odprava spolnih stereotipov: Misija (ne)mogoče?, predsedovanje Slovenije Svetu EU, 2008 Ko govorimo o preseganju stereotipov, ki so jim bolj izpostavljeni moški, kaj hitro pridemo do skrb- stvenega dela. Dosedanja politika enakosti spolov je bila dejavna zlasti na področju dejavne(jše)ga vključevanja moških v nego in vzgojo mlajših otrok (gl. poglavje Družinsko življenje in partnerstvo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja). Da bi izpostavili tudi druge vidike, je Sektor za enake možnosti pri MDDSZ leta 2015 organiziral mednarodno konferenco Enakost spolov – kaj imajo moški s tem?63 Na njej so domači in tuji strokovnjaki ter strokovnjakinje razpravljali, zakaj se enakost spolov tiče tako žensk kot moških; katera so področja, kjer so v neenakem oziroma slabšem položaju moški; kako se lahko moški angažirajo za odpravo neenakosti spolov in kako okrepiti vlogo moških na podro- čju vključevanja v skrb za otroke in pomoči potrebne družinske člane in članice ter na področju odprave in preprečevanja nasilja nad ženskami. Mednarodna konferenca Moški in enakost spolov Foto: Tjaša Barbo 63 V okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma, sofinanciranega iz programa Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma. 88 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Posvet je imel tudi povsem konkreten rezultat, saj se je zaključil z napovedjo vzpostavitve platforme moških za enakost spolov kot iniciative, v okviru katere se bo odpiral prostor za nadaljnje razprave o vlogi moških kot zaveznikih in nosilcih sprememb pri ustvarjanju družbe, v kateri bomo imeli tako žen- ske kot moški enake možnosti in priložnosti za razvoj svojih potencialov, pri čemer spol ne bo ovira. V okviru platforme se moški vidijo kot dejavni akterji, ki bodo po zgledu podobnih tujih in mednarodnih iniciativ oziroma organizacij prispevali k preseganju tradicionalističnih in patriarhalnih razumevanj mo- škosti ter s tem k odpravi neenakosti v družbi. »Bodimo samokritične in si priznajmo, da se velikokrat moški v teh razpravah o enakosti spolov omenjajo sko- raj izključno v negativnem kontekstu. Nastopajo zgolj kot privilegirani nosilci moči in oblasti, ki predstavljajo oviro na poti do polnega udejanjenja enakosti spolov. Zato se mnogi moški že v izhodišču čutijo izključeni. Pri tem ženske nemalokrat pozabljamo, da tako kot ženske, tudi moški niso neka homogena skupina. Pozabljamo tudi, da neenakosti med spoloma negativno vplivajo ne samo na ženske ali določene skupine žensk, ampak tudi na moške. In da pritiski družbe ter njihove negativne posledice, spolni stereotipi in predsodki ne zadevajo samo deklic in žensk, ampak tudi dečke in moške.« Mag. Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti pri MDDSZ (iz nagovora na konferenci Moški in enakost spolov, Ljubljana, 2016) Pomemben člen tako pri odpravi na eni strani kot pri ustvarjanju in krepitvi stereotipov na drugi, so mediji. Zaradi ustavne pravice svobode medijev lahko poseganje v njihovo delovanje, vključno z na- čini poročanja, hitro pomeni grožnjo demokraciji. Po drugi strani pa poročanje, ki ne upošteva načela enakosti spolov, prispeva k ogrožanju tega temeljnega načela demokratične družbe. Kje torej najti kompromis med tema dvema stebroma demokracije? Na posvetu Dajmo enakost spolov v medije64 (2016), na katerem najdemo med sodelujočimi tako predstavnice in predstavnike medijev, oglaševal- skih agencij kot domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov za medije, je bilo posebej izposta- vljeno, da morajo postati mediji glavni pobudnik idej in predlogov konkretnih rešitev za spremembe v smeri večje enakosti spolov. »Mediji niso dežurni krivec za neenakost spolov v družbi, vendar pa imajo to moč, da lahko spremembe v družbi bodisi pospešujejo bodisi zavirajo. Razmere v lokalnih in nacionalnih medijih se razlikujejo, vsem pa je skupna vrzel spolne neenakosti. Za preseganje neenakosti je pomembna tako uravnotežena zastopanost žensk in mo- ških na vseh nivojih vodenja, ozaveščanje in občutljivost za enakost spolov med zaposlenimi v medijih kot tudi pri ustvarjanju vsebin. Ob tem ne gre pozabiti na pomembnost spolno občutljive rabe jezika v medijih in širše.« Dr. Živa Humer, Mirovni inštitut 64 Projekt Uravnotežimo odnose moči med spoloma (Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014) Odprava stereotipov o ženskah in moških 89 XV KAKO NAPREJ? »V času, ko se pod pretvezo reševanja gospodarske krize človekove pravice zapostavlja ali celo namerno krši, je usoda boja za enakost spolov v nezavidljivem položaju. Prepogosto se pod vprašaj postavljajo pravice za ženske, ki smo si jih priborile v zadnjih sto letih. Dokler bodo znotraj Slovenije in širše Evrope obstajali ljudje in organizirane skupine, ki bodo pod vprašaj postavljali pravico do splava, plačljivost kontracepcije, vključevanje žensk na najvišje položaje v gospodarstvu, tolerirali nasilje nad ženskami in podpirali prostitucijo, bomo morale biti še glasnejše. Nobena pravica ni varna pred (konservativno) politiko, ki zaradi krize razsaja po celi Evropi. Slovenija ni izjema – vse, kar je bilo za ženske pridobljeno, lahko z enimi volitvami izgine.« Mag. Mojca Kleva Kekuš, poslanka v Evropskem parlamentu, 2011–2014, in aktivistka za pravice žensk Področje enakosti spolov je eno tistih področij, kjer se stanje nenehno spreminja: nove oblike dela in zaposlovanja, razvoj novih tehnologij, odmikanje od tradicionalne delitve dela med moškimi in žen- skami itd. spreminjajo vsakodnevne prakse delovanja in življenja žensk in moških, posledično pa tudi njihova pričakovanja ter potrebe. Zato ni nujno, da je nek zakonski ukrep, ki je bil sprejet pred de- setletjem ali dvema, danes še aktualen (npr. prepoved nočnega dela žensk); in obratno: zaradi novih načinov našega delovanja, se pojavljajo področja, o katerih pred desetletjem ali dvema nismo niti razmišljali (npr. nasilje na svetovnem spletu). Krovni zakon o enakosti spolov, Zakon o enakih mo- žnostih žensk in moških, je bil sprejet pred skoraj petnajstimi leti. V praksi se je pokazalo, da ga bo potrebno posodobiti: vanj vnesti nekatera nova določila in spremeniti tista, ki so se v praksi izkazala za pomanjkljiva. Slovenija uporablja strategijo integracije načela enakosti spolov – tako vsa ministrstva na svojih po- dročjih skrbijo za napredek in približevanje dejanski enakosti med ženskami in moškimi. Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2015–2020, je dokument, v katerem mi- nistrstva opredeljujejo ključne izzive na osmih prednostnih področjih (enaka ekonomska neodvisnost; usklajevanje poklicnega in zasebnega oziroma družinskega življenja; družba znanja brez spolnih stere- otipov; socialna vključenost; zdravje; uravnotežena zastopanost žensk in moških; nasilje nad ženska- mi; enakost spolov v zunanji politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanju). Za naslednje petletno obdobje so med ključnimi izzivi tako zakonodajni (npr. na področju odločanja v politiki in gospodarstvu) kot takšni za odpravljanje stereotipov in ozaveščanje (npr. na področju delitve gospodinjskih in skrb- stvenih opravil, nasilja nad ženskami) in takšni za izboljšanje položaja tiste skupine, ki je v izrazito slabšem položaju (npr. zmanjšanje tveganja revščine starejših žensk, ki živijo same, in dodeljevanje otrok ob razvezah). Čeprav ima Slovenija številna zakonska določila, ki se nanašajo na enakost spolov, obstajajo področja, ki zakonsko še niso urejena. Posledično je napredek tam počasen. Eno takšnih področij je vprašanje uravnotežene zastopanosti na mestih odločanja v gospodarstvu, kjer se stanje kljub številnim ozave- ščevalnim akcijam in argumentom za vzpostavitev dejanske enakosti spolov, izboljšuje prepočasi. Zato je ena pomembnih nalog politike enakosti spolov priprava zakona, ki bo pospešil razvoj in odpravil ovire za uravnoteženo zastopanost žensk in moških na teh položajih. Kako naprej 90 Uvod Pred letom 1991 so prizadevanja za družbeno enakost spolov potekala primerljivo s spremembami v skandina- vskih državah. S samostojno državo je bil uveden kapitalistični ekonomski sistem ob vzporednem ideološkem zavračanju vseh pridobitev socializma. Splošno poslabšanje socialne varnosti večine prebivalstva, ki se krepi že tretje desetletje, je bolj prizadelo ženske, saj je »tranzicijo« spremljala težnja po redomestikaciji žensk. Napredek V takšnih razmerah se je postopno krepila organizirana skupna aktivnost žensk v boju za ohranjanje pravic (do razpolaganja z reproduktivnimi zmogljivostmi – 1991 in kasneje, npr. 2007; do enakih možnosti na trgu delovne sile – ob večkratnih poskusih podaljševanja porodniškega in starševskega dopusta v devetdesetih, kar postaja spet aktualno, itd). Kot kažejo podatki empiričnih raziskav, se do zdaj krepi enakostna zavest pri ženskah in moških. Napredek (zlasti v novem stoletju) je tudi v institucionalno potrjeni večji občutljivosti do različnih oblik nasilja (na delovnem mestu, v družini), prikrite diskriminacije (v znanosti in raziskovanju) in v nekaterih primerih usklajevanja plačanega in skrbstvenega dela. Nazadovanje Ob krepitvi kapitalistične potrošniške kulture se v vseh občilih vedno bolj odkrito pojavlja pornografizacija (glavno orodje je seksualizirano žensko telo), z e-sredstvi pa se nenadzorovano širijo androcentrični (patriarhalni) stereotipi o ženskah. Mirovanje Javno otroško varstvo ni bilo razkrojeno, temveč je ohranjeno in se krepi. Izzivi Glede na moč nekaterih strank, ki se navdihujejo ob potrebah lastnikov kapitala in/ali v doktrini RKC (in njene opredelitve »naravnega »spolnega reda v družbi), se stalno pojavljajo – in se bodo tudi v prihodnje - raznoliki novi izzivi. Za ohranjanje dosežene ravni ženskih človekovih pravic je treba biti stalno »na preži«, to pomeni: raziskovati pojavnost diskriminacije, seznanjati vse plasti javnosti z odkritji, ustrezno dopolnjevati zakonsko ureditev in krepiti vse institucije, ki nadzirajo uresničevanje. Dr. Maca Jogan, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Dosedanja praksa kaže, da so akcije ozaveščanja nujne in smiselne, pa čeprav spremembe na bolje niso vidne takoj. Boj s stereotipi je namreč tek na dolge proge, ki zahteva veliko vloženih naporov in časa, da vidimo tudi rezultate. Ti so najbolj vidni, ko primerjamo današnje stanje s stanjem izpred dvajsetih ali več let. Če smo si v Sloveniji še pred dvajsetimi leti težko predstavljali, da bodo očetje vedno bolj dejavni pri negi majhnih otrok, je to danes realnost marsikatere družine. Enako velja za npr. nasilje nad ženskami. Skoraj trideset let je že, odkar je bila ustanovljena prva nevladna organizacija na tem področju – v vseh teh letih bolj ali manj sistematičnega ozaveščanja o pojavu je napredek velik: ne le, da imamo zakonodajo, tudi storitve so vedno bolj prilagojene dejanskim potrebam žrtev in tisti, ki odgovornost za preživeto nasilje pripisujejo žrtvi, ne storilcu, postajajo manjšina. Čeprav so prvi odzivi javnosti na opozarjanje na področja, kjer je zaradi stereotipov enemu ali drugemu spolu onemogočeno polno udejanjanje potencialov, pogosto posmehljivi ali začudeni, se s sistematičnim opozarjanjem na škodljivost stereotipov praksa vendarle spreminja. »V Sloveniji so ženske bolje izobražene od moških, a jih je na položajih odločanja mnogo manj kot moških. Tako družba izgublja dragocene zmogljivosti, hkrati pa spolno monotoni organi odločanja oblikujejo okolje, ki nagrajuje ukrepanje, ki ga kot uspešnega prepoznava predvsem en spol. Četudi politike enakih možnosti že ka- žejo rezultate, pa vrednota enakosti med spoloma še ni čvrsto vpeta v slovenski prostor. Če bi bila, ne bi kriza udarila bolj po ženskah, saj je njihova brezposelnost po letu 2010 naraščala hitreje kot pri moških. Razsežnost spolov moramo še naprej vključevati v vse vidike življenja, kajti naloga še ni zaključena.« Dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, 2004–2014 91 Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba Veliki koraki so bili v zadnjega četrt stoletja narejeni tudi na področju raziskav, analiz in samega zbira-nja podatkov. Če je bil v začetku devetdesetih let velik izziv, kako dobiti podatke, razčlenjene po spolu, je danes to veliko lažje. Ni pa še povsem samoumevno – zato bo tudi na tem področju še potrebno vlagati napore v to, da se podatki ne zbirajo, ampak tudi obdelujejo razčlenjeno po spolu. In – kadar je to smiselno – tudi po drugih osebnih okoliščinah, npr. starosti, izobrazbi. Končni cilj politike enakosti žensk in moških je dejanska enakost obojih. Tega cilja verjetno ne bomo dosegli v tem stoletju, morda niti ne v naslednjem. Vendar pa vsak – še tako majhen – korak šteje, saj pomeni približevanje cilju. Pomeni, da družba vedno bolj postaja družba, v kateri lahko vsak, ne glede na spol, polno udejanja vse svoje potenciale na vseh področjih družbenega življenja. Kako naprej 92