ČASOPIS S PODOBAMIZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 6.             V LjuHjani, l. Jnnija 1890.          Leto XX.
Žena in otrok.
fk                            (Po Nik. Lenau-u.)
Toparncga večera sem po leti FSprehajal se v gorovji peš in sam,                           /
iPreinišljal, ko je vgašal solnčni piam, jKaj sknsil sem, kaj bodem še na sveti. ^, ,    ' Na poti žen.i me ubožna sreea ^s      In:  ,,Hvaljen Jezus Krist!" je njen pozdrav, ,,Na veke!" se odzovem, kakor prav, V pozdravu tem modrost tižf največa.
Za-B,j6 gre dekle majhno, ki so vstraši, Ko vgleda mene in jej dam roko, Z drobivcein kruha vabi za seb6 Telička, ki bi rad bil še na paši.
,,Na, Sivček, pojdi, na!"  — tako ga vabi, Tako prisrčno, niilo, brez srdu, Da njenega nedolžnega glasu Srce nikoli moje ne pozabi.
Še dolgo, dolgo gJedal sem za njima
In to sem živo cutil vrh gora:
Le  kdor  prirodo  ljubi  in Boga,
Le  tist,   noben drug prave sreče  nima.
Fr. Krek