Uredniški odbor: Rački Viktor — predsednik, Kapelar Albert, Gornik Slavko, Baurheim Pavle, Zaletel Adi, dipl. ing. Dakonovič Ivan, Bez-govšek Anton, Kobal Milica, Ger-hard Jože. — Odbor za informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben Krista, Zorc Miro II., Cigler Janez, Habjan Gize-la, Kirhmajer Rudi, Rački Viktor, Bezgovšek Anton. — Odgovorni urednik: Gerhard Jožefi#- Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel.' 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje.
Leto XV.
Hrastnik, 3. 2. 1979
St. 2
Letna konferenca osnovne organizacije sindikata TOZD -1
IZBOLJŠATI DELO DELEGATOV, REŠITI PROBLEM STIMULATIVNEGA NAGRAJEVANJA, VEČ BRIGADIRSKIH SESTANKOV, USKLADITI OSEBNE DOHODKE, ZAKAJ VEČJI PRISPEVEK ZA SIS, UREDITI SISTEM IZOBRAŽEVANJA, REŠITI PROBLEM BE-NIFICIRANEGA DELOVNEGA STAŽA ZA IZPIHALKE IN NATI-KALKE, ZMANJŠATI NADURE V CELOTNEM KOLEKTIVU, GRADITI VEC STANOVANJ IN SAMSKI DOM, SO BILE GLAVNE TEME RAZPRAVE NA LETNI KONFERENCI...
V	razpravi so sodelovali: Branko Podmenik, Franc Drolc, Mornar Savič, Viktor Rački, dipl ing. Niko Kavšek, Erih Vovk, Hilda •Drame, Janez Cigler, ing. Viktor Ramšak, Majda Pa j er, Karl Pla-zar.
V	uvodnem poročilu je predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD 1 tov. Edi Pufler navedel nekaj nalog in problemov, ki; jih je med letom reševal in obravnaval izvršni odbor OOS. Med ostalim je navedel naslednje:
I Nakazal je naloge, ki jih postavlja pred sindikate- IX. kongres slovenskih sindikatov, predvsem v pogledu uveljavljanja samoupravnih pravic delavcev, izvrševanje nalog, ki jih nakazuje zakon o združenem delu. Sindikati se moramo še nadalje vključevati v reševanje izpopolnjevanja sistema delitve dohodka, tako da bo le-ta spodbuden za povečanje produktivnosti dela in za racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Prizadevati si moramo še za smotrno in samoupravno dogovarjanje politike v kolektivu, predvsem z ozirom pa kadrovsko politiko.
Pri razčlenjevanju izvrševanja planskih nalog za leto 1978 je u-gotavljal, da bo TOZD 1 po verjetnosti z ozirom na rezultate 11-mesečnega poslovanja iste dose-gel.
Cilji plana ,za leto 1979 pa predvidevajo, da je potrebno predvsem stremeti za dograjevanja stimulativnej šega načina nagrajevanja, zmanjšati proizvodnji odpadek in š tem povečati fizični: obseg proizvodnje. Cilji poslovne politike za leto 1979 so: povečanje dohodka za ca. 19%, povečanje osebnega dohodka ca. 5 % pri nespremenjenem številu zaposlenih.
Osnovni cilji so: da se poveča celotni prihodek glede na ocenjen prihodek v letu 1978 od 10 %— 12 %, povečanje dohodka od 10 odstotkov do 12 % in povečanje osebnega dohodka od 5 % do 10 odstotkov.
Osnovna organizacija sindikata je bila zelo aktivna pri načinu informiranja članov kolektiva. Vso pomoč je dala, da so se vsi zbori delovnih ljudi izvršili, kljub temu da je bilo kritično ocenjeno glede na udeležbo članov kolektiva v razpravah in glede problema prostora, kjer potekajo zbori delovnih ljudi (jedilnica). Člani kolektiva so pokazali vse razu-
mevanje za realizacijo vseh referendumov, ki so se. vršili v tej mandatni dobi.
Glede na realizacijo sklepa o formiranju poslovne skupnosti Steklarna, Kemična tovarna, Sijaj in Jugometal Beograd je bila
Steklarji pri izdelavi razsvetljav-nih teles — brigada Cudovana
dana ocena, da z rezultati dosedanjega dela kolektiv še ni zadovoljen. Predvsem je bil kritično ocenjen problem kadrov v osnovni proizvodnji, ta problem narekuje, da je potrebno urediti način nagrajevanja, stimulacijo, predvsem pa urediti vprašanje stanovanj in samskega doma. Tudi v pogledu družbene samozaščite se je v kolektivu TOZD 1 napravil znaten korak naprej. Predvsem glede na to, da se je ta funkcija prenesla na TOZD.
Izreden problem v TOZD je vprašanje invalidnosti ih velik odstotek bolniško izostalih z dela. V tem pogledu bo potrebno še nadalje stremeti za izboljšanjem delovnih pogojev.
Razprava po poročilih je bila zelo kritična in je nakazala še dovolj problemov, ki se jih mora v TOZD še rešiti. Kritično je bilo ocenjeno, da je udeležba na konferenci slaba. Ni pravilno, da se kritika iznaša na mestu, kjer ni potrebno in umestno. V letu 1979 čaka člane kolektiva še ogromno nalog, predvsem zato, ker je potrebno v letu 1979 pričeti odplačevati anuitete za najetje sanacijskega kredita. Treba bo vložiti vse sile, da se izvrši plan pro-
izvodnje in da se predvsem gleda na to, da se ne povečuje izvoz preko planiranega.
Postavljeno je bilo vprašanje nagrajevanja steklarjev glede na zasedbo 2/1, kjer se smatra, da ni •pravilen izračun osebnega dohodka. Nagrajevanje bo treba urediti, vendar bo treba stremeti tudi za tem, da se poveča proizvodnost in da se zmanjša odpadek. Glede rešitve nekaterih problemov nagrajevanja še ni jasnosti, ker še ni sprejeta sindikalna lista, ki bo te probleme načelno nakazala. Kritično je bilo ocenjeno, da je bilo do sedaj premalo brigadirskih sestankov, na katerih bi reševali probleme, ki so tesno povezani s proizvodnjo.
Še nadalje bo treba urejevati delegatski sistem v kolektivu kot celoto. Delegati morajo obravnavati probleme s člani kolektiva. Prenesti pa morajo na kolektiv tudi zaključke, ki jih sprejemamo na sestankih, ki se jih udeležujejo. Potrebno bo na nivoju delovne organizacije sklicevati delegate in z njimi obravnavati probleme celotnega kolektiva. Delegati bi na podlagi teh razprav lahko enotno zastopali stališča do problemov celotnega kolektiva.
V razpravi se je načel problem povečanja proizvodnje, navzoči so smatrali, da bo proizvodnjo izredno težko povečati s fizičnim naporom, smatrajo pa, da je potrebno modernizirati proizvodnjo. Ta problem je toliko bolj pereč zaradi tega, ker posamezni delavci pokažejo odpor do novih strojev, ker se je pokazalo, da je na takih strojih proizvodnja manjša kljub boljšim pogojem dela. Na nekatere stroje pa je težko dobiti nove kadre. Da se analizirajo izplačani osebni dohodki, kjer se ugotavlja, da so večji, se smatra, da so doseženi z velikim številom nadur. Proti naduram se je potrebno v celotnem kolektivu bo-, riti, ker le potem bodo prikazani realni osebni dohodki v posameznih TOZD.
Ponovno je tekla razprava o beneficiranem delovnem stažu za izpihalke in natikalke. Ta problem se obravnava že več mesecev, vendar konkretne rešitve še ni. Delavke menijo, da so zapostavljene in da se njihovo delo ne vrednoti tako kot moško delo.
Osnovna organizacija sindikata TOZD 1 bo morala v prihodnjem obdobju vložiti več sredstev za vzgojo sindikalnih kadrov, predvsem poverjenikom in članom odbora, tako, da bodo sposobni v kolektivu prenašati probleme in naloge sindikata.
(Nadaljevanje na 2. strani)

Odbijalec stekla v brigadi RDBO razsvetljava
in naporno
delo je natančno
Letna konferenca sindikata TOZD-4
Ob sicer manjši udeležbi, kot je to običaj, so delavci TOZD 4 — orodjarna in strugarsko cizeler-ska delavnica pregledali svoje delo na redni letni konferenci v soboto, 20. januarja. _
Izmed številnih vabljenih gostov so še konference udeležili med drugimi direktor DO dipl. pravnik Branko Milinovič, predsednik IO OSS tov. ing. Silvo Ramšak, predsednik IO konference sindikata steklarne, tov. Ri-sto Čičič in pa predsednik IO OOS TOZD 2 tov. Franci Jerman. Enotna ocena konference je bila, da je sindikat v tej TOZD kljub obilnim nalogam, predvsem s -po-dročja usklajevanja samoupravnih odnosov z zakonom o združenem delu, svojo nalogo zelo dobro opravil. Leto 1978 je bilo sila razgibano in za nadaljnji razvoj samoupravnih in družbenih odnosov še kako pomembno. Zato je še toliko bolj spodbudna ugotovitev, da je IO sindikata v tej delovni enoti našel pot, katero mu končno nalagajo tudi vsi sprejeti dokumenti tako republiškega kot zveznega kongresa sindikatov. Kajti sindikat še zdaleč ni tisto, kar je nekdo mimogrede omenii »organ za nabavo ozimnice«. Žal pa kljub tej, nekoliko nesamo-upravni ugotovitvi drži, da še vedno obstaja precejšnje število tistih, ki ne vedo ali pa nočejo vedeti, da je sindikat kot najširša delavska frontna organizacija celota vseh, ne pa posameznikov in da uspešnost delovanja sindikata ni odvisna le od posameznikov, ampak od vseh zaposlenih, čeprav zaslug nekaterih posameznikov ne gre podcenjevati in še manj prezirati. Bolj pomembno pa je, da svoje mesto v tem najde čimprej sleherni posameznik, in s tem prevzame nase tudi del odgovornosti, tako pri težavah kot pri uspehih. Sicer pa velja ugotovitev, da je delo sindikata v tbj TOZD izredno plodno in celovito. Ne samo pri usklajevanju samoupravnih dokumentov, pač pa tudi na vseh ostalih področjih družbenega življenja.
Tako so tudi v preteklem letu nadaljevali z nekaterimi, seddj
Letna konferenca sindikata TOZD-1
(Nadaljevanje s 1. strani)
■ Enotno bo treba rešiti problem (s samoupravnim aktom) glede odsotnosti posameznih članov kolektiva, ki se v delovnem času ali izven njega udeležujejo raznih sestankov samoupravnih organov ali SIS in občinske skupščine. Predvsem glede na to, ker so sestanki včasih krajši, odsotnost z dela pa večja.
Posebno pozornost bo treba posvetiti obravnavi zaključnih računov v podjetju. Vsak član delovne skupnosti bo moral biti temeljito obveščen, kako je kolektiv posloval v preteklem letu.
O sprejetih sklepih, katere bo pripravil odbor osnovne organizacije sindikata TOZD 1, bomo objavili v prihodnji številki našega glasila.
rigo
že lahko .rečemo tradicionalnimi prireditvami. Mednje prav gotovo sodi športno rekreativno tekmovanje »V spomin tragično preminulih sodelavcev<<, katerega se je udeležilo nad 200 tekmovalcev iz vseh večjih delovnih organizacij in ustanov naše občine. Prav tako so organizirali tudi že tradicionalni »zabavni večer orodjarjev«. Bili so na izletu v Portorožu, kjer so si ogledali proizvodne obrate tamkajšnje Droge. Nadaljevali so z vsemi humanimi akcijami, ki so internega značaja. Še bi lahko naštevali, vendar menimo, da gre za naloge, ki so več ali manj skupnega pomena in kot take v programih sindikatov.
Kljub vsem pa menijo v TOZD 4, da tudi leto, v katerega smo komajda dobro zakoračili, ne bo nič manj zahtevno. Pred sindikati so pomembne naloge, ki
Izvršni odbor OOS v delovni skupnosti je organiziral dne 26. 1. 1979 letno konferenco. To je bila poslednja konferenca OOS v naši delovni organizaciji, sedaj pa že tečejo priprave za delovno konferenco osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji.
Poročilo za preteklo obdobje je podal predsednik IO OOS DSSS tov. Risto Čičič.
V poročilu je dejal, da se je sindikat v preteklem obdobju vključil v prizadevanje za realizirani e odločil zakona o združenem delu. Samoupravni splošni akti v delovni skupnosti so bili sprejeti v zakonskem roku. V razpravah pa je bilo premalo sodelovanja članov delovne skupnosti. Poudaril je, da je osnovna naloga sindikata tudi v bodoče u-veljavljanje in krepitev Socialističnih samoupravnih odnosov.
Zavedati se moramo, da je o-snova za uspeh na tem področju osveščenost vsakega posameznika.
Naša dolžnost je, da si prizadevamo za razvoj proizvajalnih sil, za ustvarjanje • humanejših medčloveških odnosov, za povečanje standarda zaposlenih. Ugotovil je, da je bilo v preteklosti v naši delovni organizaciji premalo vloženega za dvig osebnega in družbenega standarda zaposlenih, kar i-ma danes posledice glede stanovanjskega sklada, neurejenih samskih stanovanj, pa tudi gle-
ZAHVALA
Ob mojem odhodu iz delovne organizacije Steklarne Hrastnik v pokoj, se iz srca zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz brusilnice, enako tudi tov. Pokrajcu za prelepo in dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Hvala tudi za prelepo cvetje. Pri vašem delu vam želim še veliko delovnih uspehov in veliko medsebojnega razumevanja pri nadaljnjem delu.	Antonija Jurak
bodo prav gotovo zahtevale angažiranost slehernega člana delovne organizacije.
Ena takih nalog je prav gotovo uvajanje dohodkovnih odnosov znotraj DO, za katero so v TOZD še kako angažirani in glede na trenutno stanje od teh uskladitev tudi upravičeno precej pričakujejo.
Na konferenci je bilo precej diskusij okrog trenutnih gospodarskih težav, ki pa resnici na ljubo, niso od včeraj in se ne bodo končale jutri. Zato je še kako pomemben skupen napor, vendar kot je bilo na konferenci poudarjeno, ne gre prezirati zavzemanja nekaterih na račun tistih, ki se v sanacijske programe ne vključujejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in tako neposredno vplivajo na dokaj razmajane
de prehrane. Delovna organizacija Steklarna Hrastnik glede na e-konomsko stanje, sprejeti- Sanacijski program, ni sposobna rešiti teh nakopičenih problemov.
Opozoril je tudi na precejšnjo fluktuacijo delavcev v naši delovni organizaciji, ki se pojavlja zaradi odpiranja novih dejavnosti v okviru občine. Problem je ravno v tem, da odhajajo že izoblikovani delavci, z urejenimi stanovanjskimi razmerami. To pa pogojuje sprejem delavcev iz drugih republik, ki imajo neurejene življenjske razmere in v danem Stanju jim delovna organizacija ne more teh pogojev bistveno izboljšati.
V	mesecu decembru je Izvršni odbor OOS obravnaval tudi plan za leto 1979.
Uspešno so bili organizirani in izvedeni tudi referendumi, na katerih smo potrdili samoupravne akte, med drugim tudi analitično oceno zahtevnosti delovnih nalog in opravil. V poročilu se je predesednlk kritično dotaknil tudi področja informiranja, kjer odbor morda ni odigral svoje vloge povsem zadovoljivo. Prav gotovo je eden izmed vzrokov zato tudi nezainteresiranost članov delovne skupnosti.
Izvršni odbor je posvečal posebno pozornost tistim članom delovne skupnosti, ki so bili dalj časa odsotni iz naše sredine zaradi bolezni. To obliko pozornosti, mora izvršni odbor krepiti tudi v , bodoče.
Tov. Čičič je posebej poudaril tudi pomembnost področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in vlogo, ki jo moramo kot člani delovne skupnosti odigrati na tem področju.
V	svojem poročilu je nakazal tudi smernice za delo v letu 1979.:
1.	Oobravnava zaključnih računov za leto 1978
2.	krepitev vloge in položaja delavcev v družbenoekonomskih odnosih in v . političnem sistemu socialističnega .samoupravljanja
3.	prizadevanje za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in stabilizacije
odnose med tozdi;! Zato menijo, da je tudi reševanju le-teh treba-posvetiti Veq pozornosti. •.
Zaskrbljujoča je tudi kadrovska politika. Samo v nekaj zadnjih mesecih je to TOZD zapustilo precej izredno -kvalitetnega kadra. Predvsem glede cizelerjev postaja stanje skorajda že kritično. Kaj pa! ¿»uhajanje« pomeni predvsem za TOZD I, pa verjetno ni treba posebno poudarjati. Zato menijo, da bi bilo treba glede pridobivanja novih kadrov u-brati primernejšo pot, od katere bi imele več koristi predvsem DO.
Ob koncu je IO OOS TOZD 4 nagradil s knjižnimi darili nekatere posameznike, ki so v preteklem letu s svojim delom izstopali. Ta priznanja so prejeli: Riko Knez, Bojan Koritnik, Edo Vol-fand, Bojan Smodič in Žlindra Ferdo,	J. P.
4.	Prizadevanje za razvoj družbenega in osebnega standarda
5.	utrjevanje organiziranosti in .kadrovsko usposabljanje, sindikatov
V razpravi' so prisotni člani poudarili, da si moramo prizadevati za . uresničevanjo: rok*v dostave dokumentacije iz temeljnih organizacij, kar je pogoj za pravočasno obdelavo podatkov v delovni skupnosti. Prizadevat; si moramo, da se v polni meri uveljavi razmerje med TOZD in DSSS, v pogledu svobodne menjave dela.
Prizadevati si moramo za večjo angažiranost članov delovne skupnosti pri oblikovanju in obravnavi, samoupravnih splošnih aktov, predvsem pri dograjevanju sistema nagrajevanja.
Poživiti je potrebno delo sindikalnih skupin po delovnih enotah v delovni skupnosti, ki dosedaj niso zaživele, kot bi bilo potrebno.
Prizadevati si moramo tudi za možnost izplačila jubilejnih nagrad članom delovne organizacije je o potrebnosti le-teh že: sprejel ustrezen sklep.
Začrtane naloge nas torej obvezujejo in nakazujejo cilje,, ki jih moramo doseči v prihodrijem obdobju. V aktivnost za uresničevanje nalog pa se morajo vključiti vsi člani delovne skupnosti, kajti le to je porok za resničen uspeh in dejansko vrednost našega napredka.
Jasna Kosm
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem delavkam in delavcem iz žigosarne in brusilnice za prelepa darila ki ste mi' jih poklonili in me bodo spominjala na vas, ko smo skupaj delali,-
Pri vašem nadalj n j em delu vam - želim ■ še. veliko delovnih | uspehov.
Eva Stradar
Letna konferenca osnovne organizacije
sindikata v DSSS
Konferenca OOS TOZD 5
INFORMACIJA
Pne 19. 1. 1979 je bila letna konferenca OOS TOZD 5, in sicer v prostorih SD »STEKLAR«.
Po običajno izvršenih- formalnih točkah dnevnega reda so bila dana poročila. Predsednik IO OOS TOZD 5 tov. Miro Smode je v,svojem poročilu nakazal uspehe in neuspehe sindikalne, organizacije. V letu 1978 je bil izvoljen nov IO sindikata, ki si je zadal predvsem nalogo, da odpravi pomanjkljivosti, ki so bile prisotne v delu OOS. Te naloge so predvsem iz družbenopolitične dejavnosti, inf ormaci j ski dej avnosti, kakor tudi na športno rekreacijskem področju.
V svojem poročilu se je predsednik. IO OOS TOZD 5" kritično dotaknil neuspelega referenduma, kakor tudi angažiranosti sindikalne organizacije na zborih delovnih ljudi. V zaključku svojega poročila je nanizal naloge, ki čakajo IO OOS TOZD 5 v letu 1979, in to:
1.	angažiranost pri ‘izvajanju družbenopolitičnih akcij,
2.	še izdatnejša informiranost delovnih- ljudi,
3.	poživitev dela na družabno športno rekreacijskem življenju,
4.	skrb za izboljšanje delovnih pogojev in počutje delavca.
Izvršni odbor konference o-snovnih organizacij sindikata f je imel svojo razširjeno sejo dne 25. januarja 1979.
Na seji smo spregovorili o pripravah na letno konferenco o-snovnih organizacij sindikata delovne organizacije, ki bo v soboto, dne 9. februarja 1979 v poslovni stavbi. Poročilo, ki. bo "podano^ na konferenci, mora dejansko zajeti celotno problematiko TOZD in DO kot celote..
V menzi TKI so se podražili o-broki za abonente in v zvezi s tem je bil sprejet sklep, da se izvrši razgovor z vodjem menze in še nekaterimi drugimi predstavniki v TKI, glede cen za obroke. O rezultatih razgovora bo podana posebna informacija delavcem-Podražitev je bila izvršena zato, ker menza TKI ne more poslovati z izgubo. Dosedanje izgube so se pokrivale - solidarnostno, sedaj pa je bil, v TKI sprejet sklep, da mora menza Sama pokrivati izdatke. . Porast; cen je povezan tudi s povečanjem cen osnovnim elementom za pripravo obrokov.
/ Na seji so bili prisotni tudi vod-je- TOZD in direktor DO, zato smo se pogovorili tudi o pripravah na zaključni račun in o izdelavi ocene, ki jo morajo v zvezi s poslovanjem ; pripraviti vodje TOZD. Dolžnost vseh je, da se spoštujejo določeni, roki. Knjigo-vodski podatki morajo biti predloženi pravočasno, ker so osnova za izdelavo poročil po TOZD.
Delavci TOZD so se na zborih delavcev v letu 1978 opredelili, da se od 1. januarja 1979 poveča znesek za pevski zbor, godbo in posmrtnino od 7 na 15 din. Zato je izvršni odbor sprejel sklep o povišanju posmrtnine od 3.000 na
Po poročilih se je razvila živahna razprava predvsem o problemih, ki tarejo TOZD in pa DO kot celoto.
Iz diskusij; je bilo razvidno, da so delovni ljudje zainteresirani in pripravljeni storiti vse, da bi TOZD in DO Steklarna Hrastnik dosegala boljše poslovne uspehe in s tem seveda tudi zagotovila boljši družbeni in osebni standard svojih zaposlenih. V razpravi a j e bila tudi nakazana stanovanjska problematika, ki nas tare. Predvsem je bilo poudarjeno prepočasno pridobivanje stanovanj, kar je tudi delni vzrok fluktuacij e-delovne sile,
V razpravi so sodelovali tudi u-pokojeni člani naše TOZD, ki so bil vabljeni na letno konferenco. Predvsem so nam obudili spomine na leta, ko še nismo bili vsi zaposleni v delovni organizaciji.: Ob zaključku konference je e-lektro oddelek izročil tov. Janezu Groharju ob. odhodu na drugo delovno mesto, za njegovo 25-let-no delo priložnostno darilo.
Ob skromni zakuski se je razvil živahen pogovor in tudi pesmi ni manjkalo. Na razhodu smo Si vsi skupaj zaželeli še veliko delovnih uspehov,
Jože Guzaj
4.000 din. Posmrtnina se bo izplačevala po obstoječem pravilniku.
Delavski sveti so odobrili ureditev centralne kurjave ,v počitniškem domu Bohinj že v letu 1978. Izvršni odbor se je zavzel za to, da se z deli prične čimprej. V TOZD 5 naj izdelajo predloge za tehnično izvedbo teh del.
Na predlog TOZD 1 se izvršni odbor pridružuj e - stališču, da je potrebno- čimbolj racionalno izkoristiti; delovni čas. Delegatom posameznih organov naj se omogoči udeležba na sejah-, saj je to seveda potrebno, hkrati pa naj se doseže tudi to, da bodo tj delav-. ci tudi opravljali svoje delo, to pomeni, da se po sestanku vrnejo na svoje delo, ali pa delajo dg tiste ure, ko je določen sestanek in se potem . udeležijo sestanka. Sprejet; je bil,-sklep, da začnejo to politiko izvajati v vseh TOZD.
Jasna Kosm
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in voznikom' viličarjev iz skladišča gotovih izdelkov za izkazano pozornost, spominsko darilo in šopek cvetja, s katerim ste me zelo presenetile ob slovesu. Vse to me bo vedno spominjalo na dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Hvala tudi za. poslovilne besede- Slav-ici Potušek ih Nevenki Janc.
V bodoče vam vsem skupaj želim mnogo uspehov pri delu, predvsem pa veliko zdravja in osebne sreče.
Milka Mraz
S to informacijo želimo seznaniti vse delavce steklarne glede dejavnosti na področju podružb-ljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite v okviru delovne organizacije Steklarne Hrastnik. ,
Po določbah zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ št. 22/74 in SRS št. 23/76) ter zaključki občinskega posvetovanja o podružabljanju nalog s področja ljudske obrambe, se obrambne priprave in dosedanja organiziranost v celoti prenaša iz delovne organizacije na TOZD.
Strokovne službe so v skladu z zakonskimi določbami pravočasno pripravile in uskladile samoupravne akte kar zadeva organiziranost ih delo ljudske obrambe ih družbene samozaščite na nivoju TOZD. Na tej osnovi se tudi spreminja organiziranost in delo ljudske obrambe in družbe-, ne samozaščite.
Na nivoju v vseh TOZD so organizirani in že delujejo družbeni organi — Odbori za ljudsko o-brambo in družbeno samozaščito.
S sklepom so vsi delavski sveti na področju TOZD ustanovili narodno zaščito in so bili imenovani odgovorni načelniki ih namestniki narodne zaščite in sprejeli pravilnike o delu narodne zašči-te.-
Temeljne organizacije morajo lastne priprave za obrambo in delo V vojnih razmerah načrtovati in izvajati v razmerju s svojimi zmogljivostmi. V zveži s teni so bili v skladu z zakoni in navodili izdelani obrambni načrti in ostali plani J," pripadajočimi prilogami, kateri temeljijo na oceni' ogroženosti.in možnosti ter pogoji za delovanje in delo TOZD v vojnih razmerah.
Načrte in plane so predhodno obravnavali vsi ' odbori za ljudsko obrambo in družbeno samo- j zaščito in jih dali v potrditev in sprejem vsem delavskim svetom TOZD in DSSS.
Na področju varstva ustavne u-reditve, premoženja in drugih
dobrin so v skladu z zakonom o družbeni samozaščiti varnosti in notranjih zadevah v vseh TOZD izdelane varnostne ocene, katere so obravnavali in sprejeli vsi odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Na podlagi ocene stanja in varnostnimi razmerami so na nivoju TOZD izdelani varnostni’ načrti, ki zajemajo vse elemente varstva in družbene samozaščite, upoštevajoč vse možne' situacije v miru in za primer vojne.
Organiziranost ma področju civilne zaščite je v skladu s sprejetimi stališči družbenopolitičnih skupnosti/ občine Hrastnik ostala na nivoju delovne organizacije. Organiziranost in opremljenost enot civilne zaščite je usklajena z določili osebne in materialne o-preme in formacija enot CZ, ki jo je izdal Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SRS.
Usposabljanje članov posameznih enot civilne zaščite se izvaja po programu na podlagi obstoječega učnega načrta.
Plani enot civilne zaščite tako za primere elementarnih in drugih hudih nezgod in za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne so izdelani tako za ukrepe štaba in posameznih enot civilne zaščite in so vključeni v obrambne načrte TOZD.
Strokovne službe so za delo- in naloge s področja ljudske obrambe, družbene samozaščite, narodne zaščite in civilne zaščite pripravile v skladu z zakonskimi določbami Samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti«, ki je bil dan v širšo, razpravo. Sporazum bo končno dan za sprejem samoupravnim organom.
Pri nadaljnjem poglabljanju dela in nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite so v pretežni meri odgovorno in bodo morale več kot doslej "storiti družbenopolitične organi-zaTeije v okviru TOZD in DSSS.
Družbeni organ Za informiranje

Foto
atelje
»Dragi«
j m	■
t:
vuc ■ ’ j ' ' i * «Bi
OBVEŠČA
občane Hrastnika, da posluje od, januarja 1979 na Logu 3' (nova stolpnica), ter vas vabi, da se poslužujete njegovih storitev. Atelje je odprt vsak dan od 8, ure do 11.30 in od 16. ure do 18. ure, ob sobotah od 8. ure do 12. ure.
Se priporoča!
Seja izvršnega odbora konference OOS
OB DNEVU JLA V HRASTNIKU
Ob dnevu JLA — 22. decembru je Občinska konferenca ZRVS Hrastnik, skupaj z ZKO Hrastnik pripravila proslavo, ki so se je u-
Na začetku proslave je spregovoril tov. Samo Logar, predsednik skupščine občine Hrastnik, ki se je v svojem govoru dotaknil
Na proslavi dneva JLA so v kulturnem programu sodelovali tudi učenci in učenke OŠ NHR
deležili tudi starešine iz kasarne Narodnega heroja Rajka iz Celja.
V	okviru tega dne je OK ZVRS pripravila tudi športna tekmovanja v šahu, streljanju in kegljanju, v katerih so se pomerile ekipe vojakov iz Celja, mladincev in prestavnikov športnih društev iz Hrastnika. Proslave so se udeležili tudi družbenopolitični delavci in drugi člani Hrastnika, predstavniki štaba TO Hrastnik in OK ZRVS Hrastnik.
V	kulturnem programu so- nastopili recitatorji osnovne šole in študentskega kluba pri občinski konferenci ZSMS Hrastnik. Glavni del programa so obsegale točke godbe na pihala Svobode I in Svobode II, pod vodstvom tov. Jožeta Grabenška in Vilija Zaletela. Borbene partizanske pesmi vedno tako gromko zvenijo v nas, vedno nas bodo pritegnile, saj sen naše, nastajale so v stiski in zmagah naših narodov. Ob spremljavi godbe je nastopil tudi solist moškega pevskega zbora Svoboda II tov. Edi Pufler.
posameznih etap nastajanja in krepitve naših oboroženih sil, njihove vloge danes, pa tudi funkcije vseh nas pri obrambi domovine.
Naša armada je v vojni vihri, sredi bojev z mnogo močnejšim agresorjem, ob pomoči zavednega prebivalstva, -; resnično ustvarila in zgradila samo sebe. V partizanskih odredih se je dobesedno in korenito uresničevalo načelo bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
KPJ je takrat že zelo dobro vedela, kaj pomeni ta temelj — bratstvo in enotnost —J- za bodočnost Jugoslavije. In to načelo se je v največjih oblikah odrazilo prav v naši narodnoosvobodilni vojski. Takšna potrditev je bila tudi ustanovitev 1. proletarske brigade v mestecu Rudo, ob kateri pa so se pojavljale vedno nove, tudi vredne tega naziva, in ta brigada je pomenila ogromno. Še danes imamo pred očmi ob tem imenu udarnost, srčnost, pogum,
Tov. Aniti Greben, mladinki prostovoljki je bilo za dosežene odlične rezultate na republiških TOV podeljeno priznanje ZRVS
neustrašnost', požrtvovalno tovarištvo.
Naša vojska je ustvarila samo sebe na drugačnih, bolj zdravih osnovah, kot so to bile vojske in doktrine v kapitalističnih državah, ki jim je glavno vse drugo prej kot pa človeško življenje. Naša usmeritev pa je vso svojo skrb usmerila v človeka, kajti le to lahko rodi uspeh in zmago. Ljudje, borci morajo čutiti-, da v stiski, ko bodo nemočni ali ranjeni, ne bodo sami. In prav to načelo je bilo porok za uresničitev cilja, ki smo si ga zadali — ža zmago in združitev jugoslovanskih narodov in narodnosti v novi Jugoslaviji. Z razvojem in rastjo naše domovine pa se je razvijala tudi naša armada. Vse prebivalstvo je prek najrazličnejših oblik povezano z njo in ob tem dnevu z armado praznujemo
odvisnost pred kakršnimkoli pritiskom ali agresijo.
Ob tej svečani priliki so bila po proslavi podeljena še priznal; nja in pohvale organizacijam in posameznikom v občini Hrastnik-
Tov. Ivan KMET je prejel srebrno plaketo rezervnih _vojaških starešin SR Slovenije.
Bronaste plakete je podelila OK ZRVS Hrastnik, in sicer: Alojzu Kovaču, Francu Sršenu, in Frideriku Mlinarju.
Priznanja ZRVS so prejeli: Občinski sindikalni svet Hrastnik,-DO Mercator — Jelka, tov. Albin Pust, Franjo Krsnik ter Anita Greben.
Na predlog sveta za LO so prejeli priznanja republiškega sekretariata, za LO tov. Jurij Smodič, Krajevna skupnost Čeče in Občinska zveza za tehnično kulturo.
Za delo na področju SLO je ZOTK Hrastnik prejela republiško
priznanje
mi vsi, Armada v našem sistemu in ureditvi nikakor ni namen sebe in sredstvo določenega razreda, za uresničitev njihovih ciljev, ampak je v sredini nas vseh, z nalogo, ki jo z njo delimo mi vsi — braniti našo domovino in ne-
Občinska konferenca ZRVS je prejela zlato plaketo ZRVS Jugoslavije.
Zlata plaketa ZRVS Jugoslavije pa je bila podeljena tudi tov. Ivu Vučetiču, predsedniku OK ZRVS Hrastnik.,	Jasna Kosm
Priznanja in pohvale teritorialni obrambi
V okviru dneva JLA so bila podeljena priznanja in pohvale tudi v okviru štaba teritorialne o-brambe občine Hrastnik, podelil pa jih je komandant' štaba tov. Boris Logar. - ■
Te pohvale so prejeli:
Marko Podkoritnik, Ignac Klemen, Mirko Kovač, Jože Vrtačnik, Rado Klemen in Svet KS spodnji del ter Postaja ljudske milice Hrastnik.
Priznanja za dosežene uspehe in prizadevnost so bila podeljena na slavnostni seji v okviru štaba teritorialne obrambe Hrastnik.
Pohvale je podelil tudi pokrajinski štab teritorialne obrambe, prejeli pa so jih:
Božidar Roglič, Marjan Umek in Ivan Kmet, prostovoljka Andreja Špaj^er in ODDELEK ZA ZVEZE občinskega štaba TO.
Pohvalo Republiškega štaba za teritorialno obrambo je prejel tov. Valter Moljk.
V letu 1978 je poveljstvo bataljona TO Hrastnik kot najboljše poveljstvo v ' zahodno-štajerski pokrajini prejelo priznanje in prehodno zastavico, ki jim jo je podelil komandant pokrajinskega štaba.’
Republiško pohvalo, ki 'jo je podelil komandant republiškega štaba TO-SR Slovenije sta v letu 1978 za svoje delovanje v preteklem obdobju prejela: 'komandant štaba TO Hrastnik tov. Boris Logar in referent za operativno-učne zadeve pri TO tov. Ivo Vučetič.
Komandant: pokrajinskega štaba TO je podelil v letu 1978 ža preteklo obdobje pismene pohvale. Prejeli so jih:
Valter Moljk, Marjan Dolanc, Stanislav Kini, Vojko Pust, Ernest . Rotar, Anton Greben, Ernest Ramšak in 2. četa bataljona.
Priznanja in pohvale teritorialni obrambi
(Nadaljevanje s- 4. strani)
Prav tako je za to obdobje podelil komandant štaba TO Hrastnik tov. Boris Logar priznanja v obliki pismenih pohval 11 posameznikom, trije pa so prejeli knjižne nagrade.
Štab TO Hrastnik je \dal ob dnevu JLA pobudo učencem o-
šest. Avtorji sestavkov so se u-deležili razgovora s komandantom štaba TO Hrastnik, ki jih je nagradil s knjižnimi nagradami.
Odločili smo se, da vam v našem glasilu predstavimo mlade avtorje v tej in naslednji številki, zato njihove prispevke objavljamo.
Za najboljše pismene naloge o JLA in teritorialni obrambi sta komandant TO občine in predsednik ZRVS podelila učencem OŠ knjižne nagrade
Za uspešno sodelovanje je komandant TO podelil pismeno priznanje tudi postaji milice Hrastnik
snovne šole v Hrastniku in na Dolu, da ob tem prazniku, ki ga na slovesen način praznujemo, napišejo svoje literarne prispevke. Učenci so se na to pobudo odzvali. Izmed številnih‘pestrih in zanimivih spisov je bilo izbranih
V to številko Steklarja smo u-vrstili prispevek Marjane Povše, Mirana Hribška in Stanka Gil-čverta. V prihodnji številki pa bomo objavili še spis Miča Petroviča, Rolande Javoršek in Lilijane Jazbec.	Jasna Kosm
Spis o uspešnem obrambnem dnevu
šole
Zvonec je zategnjen že na polovici šolske lire. »Je to znak za izpraznitev?« smo se vprašali. Tovarišica v razredu pa je vkliknila: »Alarm!«
Pograbili smo, kar smo imeli, in zdivjali proti izhodu šole. Na dvorišču smo se postavili vsak k svoji številki, kakor je bilo določeno in počakali na povelje, za umik pred »sovražnikom«. Nihče ni vedel, kam bomo šli.
Šli smo čez hrib proti Dolu. Kurirji so nas sproti obveščali, kam naj se pomikamo. Jaz sem bil član ekipe prve pomoči. Dobil sem tudi torbo z najvažnejšim priborom za nudenje prve pomoči. Ko smo prišli na vrh hriba, nas je presenetila zaseda. Tu smo morali počakati nadaljnjih navodil iz štaba. Morali smo se umakniti z nevarne točke. Potem smo lahko nadaljevali pot proti Kov-
ku. Spet smo se vzpenjali. Tu smo sprejeli sporočilo, da moramo najti na ravniku nek napis. Ni trajalo dolgo, ko smo ga našli. Po sedemsto metrih smo se začeli vzpenjati po dvesto metrov dolgi strmini — drči. Nekateri so se hitreje vzpenjali proti vrhu. Pod njihovimi nogami se je začelo rušiti kamenje. Morali smo paziti, da nas ne zadene. Drug drugega smo opozarjali, na kotaleče kamenje. Jaz sem obstal, da p,o-čakam zadnje, ko sem nenadoma zagledal kamen, ki se je namenil proti meni. Mislil sem, da ga bom lahko prijel, pa sem se premislil, ker je imel preveliko hitrost. Hitro sem se vrgel za drevo, toda prepozno. Kamen me je zadel v desno stegno. Ko sem nekaj časa ležal, sem zaslišal glasno klicanje: »Prva pomoč! Hitro sem!« Pobral sem se in šepajoč stekel skozi gosto grmičevje. Tu
sem zagledal tovarišico Kavško-vo, kako drži neko deklico, ki jo je zadel kamen v glavo. Odprl sem torbo in poiskal ruto. Nisem je našel. Nato sem odprl vrečke, v kateri je bila gaza. Položil sem jo na rano in jo zavezal s tovariši-cino naglavno ruto. Tovarišica se je vrnila in odpeljala deklico v ambulanto. Jaz sem nadaljeval pot proti vrhu. Na vrhu nas je čakalo vojaško kosilo, člani kulturne skupine so izvedli kulturni program.
Imeli smo pravi partizanski miting, le namesto sovražnika nas je domov pregnal dež.
Ta obrambni dan mi je bil všeč, ker sem lahko videl, kako znajo biti učenci požrtvovalni in tovariški, kako so pomagali sošolcem, ki jim je bila prehojena pot naporna.
Stanko Gilčvert, 8. b
PE Franca Kozarja, Hrastnik
OB DNEVU JLA
22. decembra 1941 so bili postavljeni temelji JLA.: V mestu Rudo so ustanovili 1. proletarsko brigado.. V brigadi so bili borci iz vseh republik, širom po Jugoslaviji. Ustanovitvi je prisostvoval tudi tov. Tito. Poudaril je, da naj bo tg brigada vzor vsem e-notam NOV.
Tudi letos, kot vsa druga leta, smo ustanovili na šoli odbor SLO. V ta odbor smo zajeli učence od 6. razreda do 8. razreda. Odbor vsebuje še manjše enote, kot so: kurirji, obveščevalci, prva pomoč in gasilska enota. V glavnem odboru so predvsem u-čenci 8 razredov, ki so že mladinci. Vse enote smo seznanili z dolžnostjo in kakšno delo bodo
opravljali v primeru vojne. Vsako leto pa je na šoli obrambni dan in na ta dan preverimo pripravljenost učencev. Šola sodeluje z 'vojaškim kasarnami, med seboj se obiskujemo.
V svetu nk splošno vlada napetost zaradi zaostrovanja odnosov med ZDA in SZ. Ti dve vojaški sili sta vzrok, da se je Evropa razdelila na dva dela. Jugoslavija še ni priključila nobenemu bloku, ostala je neuvrščena. S tem je dokazala, da ni odvisna od nikogar. Jugoslavija in tovariš Tito vodita politiko razoroževa-nja.
Miran Hribšek, 8. a
OŠ Dol pri Hrastniku
Ob dnevu JLA
JLA je bila ustanovljena med NOB, leta 1941. Jugoslovanskemu narodu -je bila zaradi hrabrosti, junaštva in prestanih muk za vzgled. Ljudstvo je zelo množično odhajalo k partizanom ali, pa ilegalno delovalo v mestih.
Tudi sedaj, v mirnem času, so vojaške enote budno na straži. Po mestih.in vaseh se ustanavlja^ in organizira teritorialna obramba, ki bi ob morebitni vojni takoj začela s svojim delom. Pri nas na šoli je ustanovljena SLO, v katero so vključeni vsi Učenci in učitelji naše šole. Organizirana je komisija za kulturo in zabave, skupina učencev za opazovanje in obveščanje, kurirji in tri ekipe prve pomoči, v kateri sem tudi jaz. Lani sem napravila-^tečaj prve pomoči, letos pa ga bom nadaljevala. Moja naloga je, da.v morebitnem vojnem času pomagam ranjenim, skrbim za nove obveze, zdravila, hrano in obleko. Poleg tega pa sem lahko tudi kurirka ali pa s prijatelji trosim lepake po ulicah in pred poslopr ji, v katerih se nahaja sovražnik, pišem po stenah parole, raznašam po hišah slovenske časopise, delam sovražniku škodo z manjšimi akcijami, skrivaj jemljem o-rožje za borce idr. Akcije so prijetne in mamljive, vendar pa nevarne, saj pri takih posegih člo-
vek tvega življenje. To pa se izplača, saj tvegaš življenje za svoj narod, za svoj odomovino.
Zavedam pa se tudi tega, Ja v vojnem času ne morem in ne smem biti izdajalec svojega lastnega naroda. Vztrajati moram z vsemi močmi do konca.
Mirjana Povše, 8.. a Osnovna šola Dol
Mladi pripadniki teritorialnih enot ob spoznavanju vojaških veščin
Iz dela organov upravljanja
SKLEPI, sprejeti na V. rednem zasedanja odbora za poslovno politiko, dne 28. 11. 1978
Pregled sklepov IV. redne seje Odbor za poslovno politiko je obravnaval § predlog obračunavanja provizije za trgovske zastopnike, ki ga je podala komercialna služba.
V zvezi s tem se zadolži komercialni sektor, da izdela obračun po prvotnem načinu obračunavanja in po novem predlogu obračunavanja provizije za trgovske zastopnike.
Obravnava predloga PLANA ZA LETO 1979
Odbor za poslovno poltiko je sprejel stališče, da je predlog PLANA ZA LETO 1979 sprejemljiv in predlaga, da se predloži v obravnavo odborom za plan in gospodarjenje v TOZD in DSSS.
Določitev vrednosti točke
za izplačilo OD
za mesec NOVEMBER 1978
Odbor za poslovno politiko predlaga odborom za gospodarstvo in plan v TOZD in DSSS, da glede na rezultate poslovanja potrdijo vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov za mesec november 1978 v višini 9,50 din.
Gospodarsko-računski sektor se zadolži, da pripravi rezultate o poslovanju za razprave na odborih za gospodarstvo, in plan v TOZD in DSSS.
Razno
Odbor za poslovno politiko Steklarne Hrastnik je sklenil, da se dovoli tovarišu Mihaelu Pustin-šku, Hrastnik C. H. Debelaka 11 uporaba zemljišča ža gradnjo garaže, parcela št. 1431.
Predlog za službeno potovanje v ZR Nemčijo in Belgijo — dipl. prav. Brane Milinovič — direktor DO Steklarne Hrastnik, ing: Jože Tušar — vodja komercialnega sektorja, Anton Velej — šofer o-sebnega avtomobila, last DO o-pravijp službeno potovanje v ZR Nemčijo k firmi »Zimmermann« in v Belgijo k firmi »P. J. De Jaedk« v zvezi sklepanja pogodb za leto 1979.
Povišanje finančne pomoči učencem osmih razredov osnovnih šol občine Hrastnik in maturantom srednjih šol ter učencem Strokovnega šolskega centra
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se poviša finančna pomoč za učence 8. razredov pri organiziranju zaključnih izletov, in sicer od 200 din na 300 din na razred.
Za maturante ekonomske srednje šole, Tehnične strojne in e-lektro šole, gimnazije in učence strokovnega šolskega centra od dosedanjih 400 dina na razred na 500 din.
Predsednik odbora Adi Zaletel, 1. r.
Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je na svojem V. izrednem zasedanju dne 25. 12. 1978 sprejel naslednje sklepe:
Pod prvo točko dnevnega reda se je obravnavalo poročilo o delu, razmerah in prihodnjih nalogah Poslovne skupnosti Hrastnik
—	Jugometal,
Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je potrdil poročilo, ki ga je podala Poslovna skupnost Hrastndk-Jugo-metal o delu in razmerah ter prihodnjih nalogah poslovne skupnosti.
V	zvezi s tem je bilo sklenjeno, da se ena prvih sej delavskega sveta delovne organizacije Steklarne Hrastnik v letu 1979 posveti v celoti obravnavi problematike glede na poročilo, ki je bilo podano.
Pod drugo točko dnevnega reda se je obravnaval predlog financiranja Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal in pregled stroškov, ki so nastali v letu
1978.
Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je potrdil obračun stroškov za Poslovno skupnost Hrastnik-Jugometal za leto 1978, ki znašajo za DO Steklarno Hrastnik 441,472.10 din.
Predlog financiranja poslovne skupnosti za leto 1979 se bo o-bravnaval na naslednji seji dne
28.	12. 1978.
V	komisijo za izvedbo referenduma dne 14. 2. 1979 se imenuje: Viktor Rački — predsednik komisije, Stane Drame 1— namestnik, Vera Habjan — tajnik, Jasna Kosm — namestnik, Albert Ka--pelar — član, Marjana Tovornik
—	namestnik.
V	komisijo ža izdelavo volilnih imenikov se imenujejo:
Tea Hudi — predsednik komisije, Slavi Brajer — član, Mari Brečko — član, Marjana Rancin-ger — član, ida Peklar -— član, Mari Hudina — član.
Delavski' svet zadolžuje v. d. vodjo splošno kadrovskega sektorja tovariša Franca Vidoviča, da izdela program, po katerem se bodo predloženi samoupravni sporazumi obravnavali in sprejemali na referendumu dne 14. 2.
1979.
Pod tretjo točko dnevnega reda je bil obravnavan še predlog Samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju med Steklarno Hrastnik in »Kemija Impex« Ljubljana.
Delavski svet je potrdil samoupravni sporazum o temeljih plana poslovnega sodelovanja, ki ga sklenejo DO Steklarna Hrastnik in »Kemija Impex« Ljubljana.:
K samoupravnemu sporazumu se doda člen, ki bo opredelil kdaj in na kakšen način se samoupravni sporazum lahko razveljavi.
Za podpis sporazuma se pooblasti direktor DO, dipl. pravnik Brane Milinovič.
Pod četrto točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval predlog za sprejetje sklepa za izdelavo PLANOV DOPUSTOV ZA LETO 1979 v TOZD in DSSS.
Delavski svet zadolžuje vodstva TOZD in vodjo splošno kadrovskega | sektorja, da izdelajo plane koriščenja dopustov za leto 1979 do zaključka meseca januarja 1979.
Pod peto točko — razno je delavski svet sprejel naslednje:
Delavski svet je sklenil, da za novo leto obdari vse člane delovne organizacije z 1 ónix vazo in 6 kozarci-kelihi.
Predsednik delavskega' sveta Janez Cigler, 1. r.
SKLEPI, sprejeti na VI. redni
seji delavskega sveta
DO Steklarne Hrastnik,
dne 28. 12. 1978
Pod 2. točko dnevnega reda je DS obravnaval predlog ciljev, politike in planov TOZD ter DO Steklarne Hrastnik za leto 1979.
Delavski svet DO Steklarne Hrastnik je sprejel PREDLOG CILJEV, POLITIKE IN PLANOV TER DO STEKLARNE HRASTNIK ZA LETO 1979.
Pod 3. točko dnevnega reda je DS razpravljal o samoupravnih aktih, kd so jih že potrdili delavski sveti TOZD in DSSS.
Delavski svet je ha podlagi sklepov DS TOZD in DSSS sprejel naslednje samoupravne akte:
1.	Pravilnik o notranji arbitraži delovne organizacij e. -
2.	Poslovnik o delu organov u-pravljanja delovne organizacije.
3.	Pravilnik o organizaciji in delovanju samoupravne delavske kontrole delovne organizacije.
Pod 4. točko dnevnega reda je DS delovne organizacije razpravljal o predlogu za razpis referenduma.
V	skladu z določili statuta delovne organizacije Steklarne Hrastnik je delavski svet DO sprejel sklep, da se razpiše REFERENDUM dne 14. 2. 1979, na katerem se bodo delavci izjasnili o‘-
1.	Samoupravnem sporazumu o medsebojnih obveznostih in pravicah ter odgovornostih, ki ga sklepajo delavci delovne skupnosti Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal in delavci TOZD, združeni v DO Steklarni Hrastnik za opravljanje plansko analitskih del in nalog.
2.	Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih, ki ga sklepajo delavci delovne skupnosti Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal in delavci TOZD, združeni v delovni- organizaciji Steklarna Hrastnik, za opravljanje del in nalog s področja- razvoja.
3.	Samoupravnem sporazumu o temeljih plana DO Steklarne Hrastnik za obdobje 1976—1980.
4.	Samoupravnem sporazumu o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka v delovni organizaciji Steklarna Hrastnik.
Prvotni sklep, da se izvede referendum dne 29. 1. 1979 se razveljavi!
Delavski svet delovne organizacije je sklenil, da Se predlaga v razpravo na družbenopolitične organizacije, delavske svete in zbore delavcev S A MOUPR AVNI SPORAZUM O PRIDOBIVANJU IN ' RAZPOREJANJU SKUPNEGA PRIHODKA IN DOHODKA V DELOVNI ORGANIZACIJI STEKLARNI HRASTNIK.
V	zvezi s tem je bilo tudi sklenjeno, da se preloži referendum, ki bi naj bil 29. jg 1979 na 14. 2. 1979, tako da se bo zagotovilo do-
volj časa za temeljite razprave v zvezi s predloženim sporazumom.
Pod 5. točko dnevnega reda je delavski svet razpravljal o predlogu reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb. .
Delavski svet delovne organizacije je sprejel predlagano reorganizacijo delovne skupnosti skupnih služb in predlaga delavskemu svetu DSSS, da izvrši to reorganizacijo do 15. 3. 1979.
O predlagani reorganizaciji delovne skupnosti skupnih služb se seznani vse delavske svete v TOZD.
Pod 6. točko dnevnega reda . je delavski svet obravnaval predlog financiranja Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal za . obdobje januar—marec 1979.
Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je potrdil predlog financiranja Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal Za obdobje januar—marec
1979.
Pod 7. točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval predlog samoupravnega sporazuma »o trajnoj saradnji i udružiVanju rada i sredstava, osnovama za-jedničkog prihoda izmedu organizacije udruženog rada Steklarna Hrastnik i OOUR Nemetali, u sastavu Jugometala — preduzeče za spol j nu i unutrašnju trgovinu sa Solidarnem odgovornošču«.
Delavski’ Svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je navedeni samoupravni sporazum potrdil.
Za podpis sporazuma se pooblasti poslovodni organ DO — dipl. prav. Brane Malinovič.
Pod 8. točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval predlog za imenovanje članov komisije, ki bo izdelala predlog za izvedbo izgradnje orodjarne.
Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je potrdil predlog.
V komisijo so bili imenovani naslednja .člani:
Maks Mrcina, dipl. ing. — predsednik komisije, Karl Dragar, ing. — član, Jani Kavzar, ing. — član.
Naloga komisije je, da v skladu s stališči ‘ IS Skupščine občine Hrastnik izdela osnutek investicijskega programa orodjarne.
Pod 9, točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval-predlog za najetje kredita pri Ljubljanski banki -— Temeljni banki Trbovlje,
Delavski Svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik; je1 sklenil, da se najame kredit za izvedbo razširjenega sanacijskega programa.
Kredit se najame pri Ljubljanski banki Ljubljana — Temeljna banka Trbovlje v višini 2,500,000 dinarjev.
Za sklenitev pogodbe se pooblašča'vodjo gospodarsko planskega sektorja in poslovodni Organ DO.
Pod 10. točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval predlog za razprodajo garaž, ki so last delovne organizacije' Steklarne Hrastnik.
Delavski svet delovne organizacij e je sklenil, da se odprodaj o garaže, ki so -v lasti delovne organizacije.
IZ DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK
Zbori Skupščine občine Hrastnik so zasedali _v dneh 25. in 26 decembra preteklega leta.
Vsekakor .sta bili osrednji točki dnevnih redov obravnava osnutka resolucije o izvajanju družbenega plana občine Hrastnik za obdobje od leta 1976—1980 v letu 1979, ki so jo sprejeli in- jo dali v javno razpravo združenemu delu in krajevnim, skupnostim, ter obravnava informacije izvršnega ; sveta skupščine občine’ Hrastnik o predhodnih podatkih gibanj gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini v času od §f
1.	1978 do 30. 9. 1978, v primerjavi z enakim obdobjem leta 1977, ki so jo sprejeli z vsemi stališči oziroma predlogi izvršnega sveta, kot sledi:
a)	Glede na to, da so nekatere delovne organizacije v občini (TKI,- Steklarna) podpisnik dogovora o plinofikaciji, Saj bo odcep plinovoda speljan do občine Hrastnik in ker bodo podražitve drugih goriv znatno vplivale na materialne stroške predvsem _ v TKI in Steklarni Hrastnik, je izvršni svet sprejel stališča, da bi se morali prek izvoljenih delegatov iz občine zavzeti, da Se tako kot v gorenjski regiji pospeši izg gradnja odcepa plinovoda, ki bo omogočil uporabo tega cenejšega goriva delovnim organizacijam v naši občini.
b)	Kljub ugotovitvi, da je v TOZD ostalo malo sredstev za razširitev materialne osnove, je izvršni svet ponovno poudaril, da je treba nadaljevati že začete akcije po uvajanju novih, akumu-lativnejših dejavnosti in pa k postopnem prestruktuiranju obstoječih dejavnosti. Tu je mišljeno tudi pospešeno izvajanje investicij v TKI Hrastnik in pa vključitev orodjarne kot nove gospodarske dejavnosti v občini, kar vse je predvideno v srednjeročnem programu občine Hrastnik za obdobje 1976—1980.
c)	Tudi planskim ih razvojnim službam bo treba v okviru TOZD
posvetiti v bodoče več pozornosti in jih kadrovsko okrepiti ter enakovredno obravnavati z drugimi .službami. Te službe bi morale skrbeti ža izboljšanje tehnoloških procesov, redno spremljati gospodarska gibanja in tekoče seznanjati delavce s stanjem v TOZD oz. DO, kar bi pripomoglo k povečanju produktivnosti dela in izvajanju že sprejetih ' stabilizacijskih programov.
Te službe mora j o pošilj ati" oddelku za gospodarstvo in finance ne samo številčne pokazatelje o stanju v TOZD, marveč tudi o-pis problematike in oceno za naslednje obdobje. Ravno na tem področju pa so velike vrzeli, kar bo treba v naslednjem obdobju izboljšati in doseči tesnejše sodelovanje med planskimi in razvojnimi službami z delovnimi organizacijami in oddelkom za družbeno planiranje občinske skupščine, kar vse bo prispevalo k realnejšemu planiranju.
d)	Glede zaposlovanja je izvršni svet ponovno sprejel stališče, da je treba prenehati z ekstenzivnim zaposlovanjem. Nove delavce naj se zaposluje le na delovnih' mestih, ki so ekonomsko utemeljeni in. v primeru, če jim je mogoče zagotoviti- najosnovnejše pogoje, določene v sprejetem samoupravnem sporazumu o pogojih za zaposlovanje. Pred novimi zaposlovanji je treba proučiti, če se ta delovna mesta“'ne bi mogla zasesti s prerazdelitvijo že zaposlenih delavcev.
Zbori občinske skupščine so nadalje sklepali o predlogu družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Hrastnik. S sprejetjem tega družbenega dogovora bo prenehal veljati družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Hrastnik iz leta 1972, 1973. Pri tem velja še poudariti, da morajo udeleženci izpopolniti svoje samoupravne akte in v njih upošte-
Iz dela organov upravljanja
(Nadaljevanje s 6. strani)
V	zveži s tem se izvrši ocenitev garaž. Ocenitev opravi občinska ocenjevalna komisija.
Prednost pri nakupu garaž i-majo v prvi vrsti uporabniki garaž, če pa Oni ne bi bili zainteresirani za odkup, se garaže ponudijo drugim članom delovne organizacije.
Pod Hi točko dnevnega reda je delavski Svet obravnaval več zadev, ki so bile posredovane delavskemu svetu. Sprejeti so bili •naslednji sklepi:
Delavski svet delovne organizacije predlaga komisiji za analitično oceno delovnih nalog in o-pravil, da predlaga pritožbo delavk, ki so bile zaposlene med sezono v počitniških domovih Bohinj in Portorož. Delavski svet smatra, da je pritožba upravičena, vendar smatra, da naj komisija sama dokončno reši Vlogo.
V	zvezi s sklepom delavskega sveta TOZD I je bil sprejet naslednji sklep:
Delavski svet delovne organizacije je potrdil sklep DS TOZD
I	glede ocenitve delovnih mest, in sicer:
1.	Rezalec na horizontalni žagi 385 točk
2,	Rezalec-upravljalec ha liniji žag 400 točk.
V	zvezi s sklepom TOZD II je bil sprejet naslednji sklep:
Referent za socialno delo se zadolži, da v sodelovanju s TOZD
II	izvede anketo glede spremembe delovnega turnusa v avtomatski proizvodnji.
V	zvezi s predlogom centralne inventurne komisije za zamenjavo nekaterih članov v ■ posameznih inventurnih komisijah je bil sprejet naslednji sklep:
Delavski svet. delovne organizacije Steklarne Hrastnik pooblašča Centralno .inventurno komisijo, da izvrši potrebne zamenjave članov .v posameznih popisnih komisijah.
Predsednik delavskega sveta Janez Cigler, 1. r.
vati določila tega družbenega dogovora v roku treh mesecev1 po uveljavitvi tega družbenega dogovora.
Delegati zborov so sprejeli tudi odlok o uvedbi samoprispevka v občini Hrastnik za financiranje modernizacije in rekonstrukcije kategoriziranih in nekategorizi-ranih cest in javnih poti v občini Hrastnik ter razširitve kapacitet otroškega varstva v občini Hrastnik in poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v občini Hrastnik.
Iz potočila je razvidno, da je na referendumu za uvedbo samoprispevka v dneh 7. iri 10. 12.
1978	od 7.958 volilcev glasovalo 7.537 volilcev ali 94,7 %, za uvedbo samoprispevka se je izreklo 6.189 občanov ali 77,8 %, proti je glasovalo 1.230 občanov ali 15,4 odstotka; neveljavnih glasovnic pa je bilo 118 ali 1,5 %. Občinska volilna komisija je na podlagi navedenih izidov glasovanja ugotovila, da je referendum za uvedbo samoprispevka v občini Hrastnik uspel.
Nadalje so delegati razpravljali oziroma sklepali:
m O informaciji o realizaciji delovnih in. finančnih programov Samoupravnih interesnih skupnosti: za družbene dejavnosti, ki delujejo na območju občine Hrastnik po stanju 30. 9. 1978.
2.	O dogovoru o zagotavljanju sredstev m delovanje temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in spremembi
2.	točke dogovora, s tem da bo Sekretariat za finance SRS zagotovil potrebna manjkajoča sredstva občini Hrastnik, .kot; dopolnjevani občini zagotovil v republiškem proračunu za leto 1979. Obveznost občine Hrastnik bo v letu
1979	Znašala, upoštevajoč predlagane finančne načrte Temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva Ljubljana s spremembo
2.	točke dogovora, po katerem odpade na občino Hrastnik 1,703 odstotka od zneska 106,539.044,30 din za financiranje teh investicij, v višini 1,814.360,00 din,
3.	O odloku o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Hrastnik za leto 1979.
4.	O zagotovitvi‘sredstev za o-militev posledic od toče in neurja v nekaterih občinah v severovzhodnem delu ‘Slovenije.
5.	O sofinanciranju razvojne študije Oskrbovalnega centra Zagorje ob Savi, ki bo oskrboval Zasavje s kmetijskimi in ostalimi proizvodi.
6.	O naslednjih poročilih:
a)	o družbeni problematiki s področja delovanja občinskega sodišča V Trbovljah in poročilu o izvrševanju zakonov;
b)	družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi o delu in pojavih na področju Varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine za leto 1977;
c)	o delu medobčinskega javnega pravobranilstva v Trbovljah.za leto 1977.
Ob obravnavi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja so delegati med drugim ponovno sprejeli priporočilo delovnim organizacijam, da posvetijo več pozornosti razreševanju notranjih problemov. Dejstvo je, da delavci mimo organov v. delovnih organizacij ah, ki so zadolženi za reševanje zadev, pa tudi mimo občinske pravne posvetovalnice, ki je brezplačna, iščejo rešitev spornih zadev na ustreznem sodišču. Spori se nanašajo predvsem na delovna razmerja in stanovanjske zadeve in iz poročila sodišča je zaslediti, da se v delovnih organizacijah te zadeve ne rešujejo zadovoljivo, zato se delavci upravičeno pritožujejo na sodišču.
Delegati zborov so nadalje volili sodnike in sodnike porotnike Temeljnega sodišča v Ljubljani in imenovali javnega tožilca in namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter se seznanili s predlogom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR, Slovenije za~obdobje 1976—1980 v letu 1979 ter z. osnutkom zakona o določitvi stopenj; odbitnih postavk in olajšav' za' republiški davek —J iz dohodka TOZD v letu 1979 ter se seznanili z odgovori na delegatska vprašanja, postavljena na zasedanjih zborov.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih • skupnosti Skupščine občine Hrastnik pa sta sklepala tudi o:
1.	Informaciji o realizaciji proračuna občine Hrastnik na dan
30.	9. 1978.
2.	Odloku o spremembi in dopolniti! odloka o proračunu občine Hrastnik za leto 1978.
3.	Odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Hrastnik za čas od 1. 1. 1979 do
31.	3. 1979, oziroma do sprejetja proračuna občine Hrastnik za leto 1979.
4.	O odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih1 gospodarstev — kmetij.
5.	O potrditvi samoupravnega sporazuma in statuta enote za u-pravljanje .s stavbnim zemljiščem občine Hrastnik.
Zbor združenega dela Skupščine občine Hrastnik pa je sprejel tudi Sklep, da Skupščina občine Hrastnik najame pri Območni zavarovalni skupnosti Triglav posojilo v višini 1,000.000 din z 2-let-no odplačilno dobo in 10 + 1 % obrestno mero za adaptacijo_ in zavarovanje upravne zgradbe Skupščine občine Hrastnik.
Del teh sredstev se bo namenilo za ureditev parkirnega prostora in delno plačilo obveznosti do REK Zasavje v zvozi z zamenjavo zgradbe.
Sekretariat skupnih služb skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik
Letni zbor delovnih invalidov
V soboto, 20. januarja je aktiv delovnih invalidov Steklarne Hrastnik organiziral redni letni zbor delovnih invalidov. Na zboru je bil določen naslednji dnevni red:
1.	Otvoritev in pozdrav in izvolitev organov letnega zbora
2.	Poročilo predsednika in blagajnika
3.	Razprava
4.	Pravilnik o delovnih razmerjih — dopusti delovnih invalidov
5.	Sprejem sklepov in programa za bodoče delo
6.	Razno
Poročilo je podal predsednik aktiva delovnih invalidov tov. Ivan Tržan:
Na zadnjem zboru delovnih invalidov so bila odprta nekatera vprašanja in zadane naloge, ki jih v celoti sicer nismo mogli izpolniti, vendar pa si je aktiv tudi v tem letu prizadeval za reševanje problemov, ki so se pojavljali v zvezi z našim položajem in delom.
V	okviru preteklega leta in novega konstituiranja je imel aktiv pet sej, na katerih smo v glavnem razpravljali o problematiki zaposlitve delovnih invalidov _r— posameznikov, ali pa vprašanje urejanja njihovega statusa.
Aktiv je pregledal tudi predlog primerjav delovnih skupin, ki so bile osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka za leto 1978 in pri tem sodeloval s svojimi predlogi.
V	zvezi s postavljenim vprašanjem na zadnjem zboru, glede 4-izmenskega dela. in upoštevanja le-tega pri izračunu osnove za odmero nadomestila, je bil izvršen razgovor pri strokovni službi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Trbovljah in s tem v zvezi pojasnjeno, da se v to osnovo šteje vse tisto, kar gre tudi v osnovo za izračun pokojnine.
Tudi v letošnjem letu se bo izdelala nova primerjava, ki jo bo pripravila naša strokovna služba in dala tudi v obravnavo.
Aktiv si je v preteklem letu prizadeval, da preko svojih delegatov v Društvu invalidov Hrastnik doseže,, da bo več naših delovnih invalidov deležnih posebnega letovanja Invalidov, na primer v Strunjanu, kot pa je bilo to sicer.
To nalogo smo tudi izpolnili, saj je bilo trem našim delovnim invalidom odobreno takšno letovanje v letu' 1978, vendar se ga bosta dva udeležila v tem letu, ker lani nista imela več dovolj dopusta.
Se vedno pa ostaja odprto in nedorečeno naše prizadevanje pri izpolnitvi predloga, da bi posku-
sili doseči, da bi invalidska komisija delovala na področju Zasavja. To bi bilo glede na sedanjo problematiko tega področja vsekakor potrebno, saj bi bila takf> omogočena večja neposrednost, pa tudi večje poznavanje dejanskih razmer, s katerimi se srečuje tako delovna organizacija, kot tudi delavci — delovni invalidi sami.
Prizadevati si moramo, da sprožimo to vprašanje,- kajti za Zasavsko območje je izredno pomembno, da bi invalidska komisija delovala za to področje. Delovni pogoji sb v večini delovnih organizacij specifični in težki,, s tem pa je povezan tudi precej visok odstotek invalidnosti.
Organizacija invalidske komisije v Zasavju bi omogočila temeljito poznavanje delovnih pogojev delavcev. Mnenja sem, da bi tako lažje sodelovali z invalidsko komisijo in tudi bolje reševali dosedanjo problematiko s tega področja. V okviru, v katerem dela invalidska komisija v Ljubljani sedaj, je njeno področje, ki ga zajema preveč široko in pisano, problemi, ki pa so posledica ocenitve za invalida ali n.eocenitve pa ostajajo delovni organizaciji v reševanje. Mnogokrat pa bi lahko marsikateri problem rešili ali omilili morda prav s tesnejšim sodelovanjem.
V naši delovni organizaciji je trenutno 112 delovnih invalidov, 12 delavcev pa je še v invalidskem postopku.
Glede na naravo dela v naši delovni organizaciji predstavlja zaposlovanje delovnih invalidov vsekakor čedalje večji problem* prav glede na specifičnost obolenj delavcev in zahteve in omejitve invalidske komisije, kot na primer: pretežno sedeče delo, brez težjih fizičnih obremenitev, in podobno.
Aktiv delovnih invalidov si mora prizadevati za tesno sodelovanje s strokovno službo na tem
področju, da se dejansko uresničijo in izpolnijo vse tiste možnosti zaposlovanja delovnih invalidov, ki so na razpolago.
Po pozitivnih predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja je delovna organizacija delovnega invalida dolžna obdržati na delu in ga zaposliti v skladu z mnenjem invalidske komisije. Zaposlitev mu mora omogočiti ne glede na to, v kateri temeljni organizaciji je bil pred nastankom invalidnosti v delovnem razmerju. Vsi v Steklarni Hrastnik bi se morah zavedati, da smo enotna delovna organizacija in da je zapiranje v okviru temeljne organizacije, ko gre za zaposlitev delovnega invalida, neodgovorno in nedopustno ter v nasprotju'z našimi načeli.
Prav zaradi takega ravnanja pri reševanju zaposlitve delovnega invalida se pogosto zgodi, da je reševanje problema zanoslitve. v rokah socialne službe in da se z njim sreča potem še aktiv delovnih invalidov.
Večkrat srno že tudi spregovorili o dejanskem počutju . delovnega invalida v delovni sredini, kamor je premeščen zato, da bi lahko delal v skladu s svojo preostalo delovno zmožnostjo. Marsikdaj bi namreč lahko obsodili odnos in ravnanje zdaj še zdravih delavcev, ki delovnega invalida pogosto ne sprejemejo medse, deležen pa je celo direktnega zbadanja. Taki občutki so za človeka vsekakor boleči* ravnanje sodelavcev pa neodgovorno in netovariško.
Ta bolni delavec —\ delovni invalid je s svojimi prizadevanji y preteklem obdobju sam prav tako mnogo prispeval v procesu proizvodnje. In kot delovni invalid je prizadet v zdravstvenem pogledu, delovna organizacija pa naj bi mu nudila pri ohranitvi preostalega zdravja pomoč in u-strezno zaposlitev.
Zavedati bi se morali, da vloga in obveznost delavca, ki ima kategorijo delovnega invalida, ni nič manjša, njegove delovne obveznosti se ohranijo v nezmanjšanem obsegu, le sposobnosti za delo so zmanjšane, zato pa mu je dodeljeno drugo, primerno delo, ki pa ga bo lahko ravno tako kot drugi v polni meri izvrševal.
V	zvezi z določili Zakona o delovnih razmerjih in posebej .v zvezi z dopusti za delovne invalide so delavci v preteklem letu pogosto postavljali vprašanja. Zato smo ta predmet uvrstili pod samostojno točko dnevnega reda.
Glede na mikroklimatske in delovne pogoje v naši delovni organizaciji bo prav gotovo potrebno razmišljati o ustanovitvi invalidskih delavnic, v katerih bomo zaposlovali delovne invalide v o-kviru njihove preostale delovne možnosti. Možnost take rešitve bo potrebno poiskati in dati iniciativo tudi v okviru Poslovne skupnosti.
Za uresničitev svojih nalog si mora aktiv prizadevati v polni meri, ob sodelovanju nas vseh in tudi strokovnih delavcev.
V	razpravi so se delovni invalidi opredelili, da se morajo vsi delovni invalidi zavedati, da jim po zakonu sicer pripadajo določene pravice, drugače pa je njihov položaj delavca glede na obveznosti takšen kot za ostale delavce.
Spregovorili so tudi o neodgovornem odnosu nekaj posameznikov — delovnih invalidov, ki. s svojo neodgovornostjo mečejo slabo luč na celotno skupino delovnih invalidov. Prav tako je bilo sklenjeno, da si je potrebno prizadevati, da se bodo delovni invalidi lahko poklicno rehabilitirali in usposabljali za drugo delo.
Ing. Aleksander Sivec, ki je bil povabljen na zbor, je poudaril, da je za kompleksnejše_reševanje tega področja v prvi vrsti potrebna zdravstvena analitična o-cena in opredelitev v samoupravnih aktih.
Star problem, ki so se ga znova dotaknili, je bilo vprašanje reševanja stanovanjskih problemov delovnih ' invalidov, ki so razporejeni v drug TOZD.
Pod točko dopusti delovnih invalidov je ing. Sivec obrazložil predlog, ki ga je izdelala komisija, ki jo je imenoval delavski svet. V tem predlogu so zajeti delavci z določenim odstotkom telesne okvare.
		fPtg
l^lrl	m S 1	¡¡Si ¡¡1
1 # ^ g	W	¡¡¡H
		WwSm
Delovni invalidi steklarne na letni konferenci
Na letni konferenci delovnih invalidov steklarne — poročilo predsednika
Leto 1979- mednarodno leto otroka
Organizacija združenih narodov je leto 1979, v katerega smo stopili, razglasila za mednarodno leto otroka, z namenom, da prek svojih specializiranih organizacij napravi več za otroka, ki' nima vsepovsod na svetu enakih možnosti za svoj razvoj.
Organizacija združenih narodov je že 20. novembra 1959 sprejela deklaracijo o pravicah otroka.
Leto otroka pomeni, da se morajo spremeniti prav odrasli in si prizadevati, da bi otrokom nudili tisto, kar potrebujejo za svoj nemoten in normalen telesni in duševni razvoj.
Res je, da se je položaj in stanje otrok v marsičem skozi zgodovino spremenil., A tudi razmere na današnji stopnji razvoja nas ne smejo zadovoljiti.
V času prvih desetletij industrializacije so bili tudi otroci sestavni del delovne sile, to pomeni, da so delali v tovarnah, bili izkoriščani, skrajno neustrezne so bile razmere, v katere so bili pahnjeni. Vse to je vplivalo na njihov nadaljnji razvoj, na zdravje in njihove sposobnosti za življenje. Postajali so slabotni, njihovo življenje je bilo zaradi
Sama
Koščeni prsti pletejo sonet življenju, koščeni, a nežno združeni v hrepenenju.
Se mati spomni svojih pet hčera in oče v mislih sina oba doda.
In mati v mislih vsakega poljubi, a oče se v srcu zaobljubi:
>Ko pridejo prihodnjič, jih ne vprašam temu na naju dva so pozabili;
čemu še praznikov niso voščili, čemu se niso niti Za trenutek,oglasili!
Ne vprašam jih, kaj takega so mati jim storili , in česa oče -as jaz nisem naredil prav!
Mar sem ljubezni jim in kruha kdaj premalo dal?«
Vse sta dala, draga oče, mati
vse kar-v letih težkih sta zmogla dati. ■/
Vseh sedem vaših sta lepo učila in vidva jih ne bosta pozabila!
Pa je med vas stopila čudna sila, spomin: v srcih otrok je umorila.
Hvaležnost in spomin je umorila in kje, le kje je druga sila, ki teh otrok srce bo obudila?
E. Rožman
takšnih razmer veliko krajše, kot bi bilo sicer. Prav ta bolehnost mladega rodu je prisilila državne organe kapitalističnih dežel, da je prva zakonodaja za varstvo delavcev pred izkoriščanjem obsegala prav prepoved dela otrok. Prav gotovo to ni bila prava skrb za otroke, ampak skrbi države, kaj bo pravzaprav s takšnimi o-troki, z mladino, ki je zaostala v rasti, umskem razvoju, z načetim zdravjem, saj je takšna država potrebovala zdrave ljudi za opravljanje vojaške službe in fizično sposobne delavce. Torej je bila to le sebična, a v določenem pogledu koristna skrb države, pravzaprav zato, da je obdržala samo sebe in zadovoljila svoje potrebe.
In prav, ko se oziramo na stopnice v zgodovini, lahko ugotovimo, da je že mnogo storjenega, prehojenega. Prav tako se je izboljšal položaj nezakonskih otrok. Ta beseda nam dartes (seveda ne povsod) ne pove ničesar več, izgubila je svoj pomen. Nismo več ogorčeni, kot so bili včasih in mati in otrok nista več deležna takšnih družbenih pritiskov in preganjanj. Takšnih .področij, na katerih se je položaj otroka izboljšal, je še več.„Res je, da ne moremo vseh teh pridobitev posplošiti, saj niso vse države na e-naki stopnji. Prav tako je razglasitev tega leta za leto otroka pomembna, da spodbudimo tudi o-stale, da storijo prve ali pa nove korake za otrokov boljši in lepši vsakdan in njegov jutri. Nimajo vse države enakih ekonomskih možnosti in se srečujejo z mnogimi težavami, kar jih močno ovira pri izvajanju pozornosti in skrbi za otroke. Tu se bo morala prav gotovo obdržati funkcija razvitejših držav in OZN
(kot iniciatorja in posrednika), ki bodo morale tem deželam priskočiti na pomoč.
Pretrese nas dejstvo, kakšne ogromne in tragične razlike obstajajo med otroki današnjega sveta. Koliko lakote morajo prestati še mnogi ■ otroci na svetu, medtem ko je drugod hrane v izobilju in kruh tudi neodgovorno razmetavamo. In prav gotovo nas močno zbode v oči oboroževalna tekma in politični dogovori, pa dvogovori in sporazumi o-krog omejevanja jedrskega in drugega orožja. Kljub vsem podpisom ta industrija raste, orožje se kopiči, pojavljajo se vedno nove, grozljivejše oblike. Lahko se vprašamo, kje je meja, ko smo to tehniko oboroževanja še sposobni obvladovati in Zaščititi sebe, kot človeštvo. Sredstev, da bi potešili lačne, predvsem otroke, pa ni, na tem področju vedno zmanjka časa in potrpljenja.
Jugoslavija je ustvarila takšen družbeni red, v katerem si po načelih vzajemnosti in solidarnosti delavci in. vsi ostali prizadevajo za vsestranski družbeni razvoj in varnost človeka kot člana naše družbe.
Posebna pozornost je posvečena tudi otrokom, to pozornost' pa bo treba v tem letu še posebej poudariti v obliki akcij in dela. Naša družba si prizadeva zagoto-
viti vsem otrokom približno enake pogoje za življenje in njihov osebnostni razvoj. Če se tudi tu ozremo nazaj, v našo povojno zgodovino, v kateri smo korak za korakom oblikovali socialno varnost in v okviru tega tudi varnost otroka, vidimo, koliko je bilo pravzaprav doseženega. Lahko rečemo, da je to velik korak od NIČ do tega, kar imajo otroci danes. Res je, da so mnoga področja, na katerih delujemo, v okviru ekonomskih možnosti.
Pomembnosti vzgoje otrok, zagotovitve ustreznih pogojev za njihov razvoj, se je naša družba vseskozi zavedala. Prizadevati si moramo, da jih že od vsega začetka vzgajamo v zdrave osebnosti, ki bodo sposobne prevzeti v družbi tisto mesto, ki jim ga samoupravna socialistična ureditev določa. To pa pomeni, da jim moramo nuditi vse potrebno za takšen razvoj; da ne bo nihče o-škodovan v svojem razvoju, da ne bo ogrožen, da jih ne bomo nasitili z bahavostjo in razsipnostjo, pa tudi varčevati ne smemo na njihov račun v smislu omejevanja možnosti' njihovega razvoja.
Otroci morajo čutiti, da so zaželeni, da so največje bogastvo naše družbe.
Prav zato nas čaka v tem letu široka in odgovorna akcija.
Jasna Kosm
letni zbor delovnih invalidov
(Nadaljevanje z 8. strani)
Delovne invalide na zboru je zanimalo, kakšen dopust pripada tistim, ki so ocenjeni z 2. ali 3. kategorijo. Ing. Sivec je poudaril, da se je komisija pri delu ravnala po zakonskih določilih in obrazložitvah pristojnih organov. Na vprašanje komisije, ali po 91. členu Zakona o delovnih razmerjih delovnim invalidom 2. in 3. kategorije ta dopust pripada, ni nihče jasno odgovoril. Zato tudi ni bilo' v predlogu opredeljeno.
Zbor delovnih invalidov je zato sprejel sklep, da ing. Sivec kot 'predsednik te komisije, namestnik predsednika IOK OOS DO Risto Čičič in predsednik aktiva delovnih invalidov obiščejo pravno posvetovalnico pri ZSS in prosijo za pravno obrazložitev, da se to vprašanje dokončno reši.
V nadaljevanju je zbor sprejel tudi svoj delovni program za bodoče obdobje:
1.	Poleg stalnih nalog aktiva si moramo prizadevati, da povečamo delovanje na področju preventivnega letovanja v naših počitniških domovih. Aktiv naj na podlagi razgovorov z delovnimi invalidi izdela predloge in jih predloži izvršnim odborom OOS po TOZD, da se omogoči preventivna letovanje posebej tudi. za delovne invalide.
2.	Aktiv delovnih invalidov se mora povezati z delegati naše DO za postavitev vprašanja v skupščini .za pokojninsko in invalidsko zavarovanje glede možnosti postavitve invalidske komisije v Zasavju.
3.	Reševanje 'tekoče problematike delovnih invalidov.
. 4. Prizadevanje, da so delovni invalidi deležni tudi letovanja preko Društva invalidov Hrastnik.1
5.	Spodbujanje delovnih invalidov, da si prizadevajo za izboljšanje svoje osnovne izobrazbe, da bi se jim potem omogočila tudi poklicna rehabilitacija in u-strezna zaposlitev na njeni podlagi, kot to določajo in dopuščajo predpisi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
6.	Sprožitev predloga in vprašanja glede ustanavljanja invalidskih delavnic v okviru delovne organizacije kot tudi Poslovne skupnosti, v okviru vseh možnih organov in pristojnih služb.
Kaj pa prisotnost?
V poročilu predsednika smo lahko razbrali, da je v naši DO 112 delovnih invalidov. Zbora seje kljub osebnim vabilom udeležilo le 19 delovnih invalidov. Lahko bi rekli, da je takšen odnos nekoliko neodgovoren. Govorimo namreč o tem, da je pri zaposlovanju delovnih invalidov dosti problemov, tudi sami se pogosto oglašajo zaradi svojih težav. Na zbor, ki pa je bil organiziran prav zato, da bi se o vsem tem pogovorili, pa jih ni bilo. pošitea ;;pravc lagomoven- hinn
S sprejetjem sklepov se je zbor delovnih invalidov končal. Vse nas čaka- še polno angažiranja na tem področju: od delavcev pričakujemo tovariški odnos, od delovnih invalidov odgovornost tudi na novem delovnem mestu, Od Strokovnih služb v okviru DO in po temeljnih Organizacijah pa polno angažiranje za usmerjanje in reševanje primerov s tega področja.	Jasna Kosm
Večer športa, glasbe in razvedrila
S tradicionalno, tokrat že drugo prireditvijo pod naslovom »Večer športa, glasbe in razvedrila« so hrastniški športniki in te-lesnokulturni delavci ob prisotnosti velikega števila občanov, pregledali sadove enoletnega dela. Prireditev, katere osnovni namen je predstaviti širšemu krogu ob-
lavsko športnih igrah. Pozabili pa niso tudi na najbolj prizadevne telesnokultume delavce.:
Ža najboljšo športnico je bila že drugič zapored proglašena 15-letna namiznoteniška igralka Ke-mičarja in republiške selekcije — Andreja Ojsteršek. Njena zmaga je bila tako zaslužena kot
Steklarna Hrastnik — ekipni zmagovalec na DŠI — prehodni pokal Je sprejel Risto Cičič
činstva. vse športne dosežke na področju telesnokutume dejavnosti, kot tudi seznaniti javnost z nekaterimi drugimi vprašanji in problemi iz te dejavnosti, je kljub manjšim spodrsljajem lepo uspela.
Taka kot preteklo leto,, je bila tudi tokrat dvorana na Trgu Franca Kozarja, občutno premajhna, da bi sprejela vse tiste, ki so . osrednj i. prireditvi hrastni-škega. športa želeli, neposredno prisostvovati.
Ob tej, priložnosti niso le pregledali- prehojeno pot in dosežene rezultate, ampak -so proglasili tudi najboljši športni par leta, i tekmovalno ekipa, podelili pokale najboljšim v lanskoletnih de-
Krista Pokrajac je sprejela medaljo za drugo mesto med posameznicami in pokal, za osvojeno
I.	mesto ekipno
pričakovana. Priznati namreč moramo, da ženski šport v Hrastniku ne razpolaga s številnim kvalitetnim vrhom, tako da tudi izbira ni ravno težka. Kljub, temu pa naj ponovimo, da je Andrejina zmaga več kot zaslužena. Med njene največje uspehe v preteklem letu pa prav gotovo spada prvo mesto na mednarodnem mladinskem prvenstvu Danske med posameznicami. Od jeseni 1978 igra za republiško selekcijo v prvi zvezni namiznoteniški ligi, kjer je premagala že skoraj vse naše najboljše igralke. Njen zadnji uspeh pa je dvojna zmaga na 18. memorialu Komisarja Rajka. Po vseh razpoložljivih in dostopnih podatkih pa je trenutno najboljša in najperspektivnejša slovenska igralka.
Za najboljšega športnika Hrastnika v letu 1978 je bil zasluženo proglašen 18-letni namiznoteniški igralec Jože Urh.. No, moramo, pa priznati, da je bila konkurenca ..med. fanti' mnogo hujša. Najresnejši. Urhov . tekmec je bil prav gotovo kolesar Borut Pirš, ki je v preteklem letu dosegel nekaj izvrstnih uvrstitev. Posebna komisija je ocenila, da i-majo Urhovi rezultati dosti večjo mednarodno vrednost. Zato je prav, da si nekatere med njimi ponovno obudimo v spomin. Urh je zmagal na mednarodnem prvenstvu Danske ih velikem turnirju v Angliji. Izredno lep u-speh je dosegel na mednarodnem prvenstvu Avstrije in bil po vrednosti naš drugi, če ne morda celo prvi igralec na mladinskem prvenstvu Evrope. Ima pozitivno razmerje iger v zvezni namiznoteniški ligi, kjer brani barve republiške selekcije, poleg tega pa je edini nepremagan igralec republiške namiznoteniške lige, kjer še naprej zastopa barve svojega matičnega pluba — Kemičar.
Tudi pri izbiri najboljše ekipe ni bilo posebnih težav. Kljub nekoliko skromnejšim dosežkom, kot leto poprej, so kajakaši in kanuisti člani Brodarskega društva Hrastnik osvojili naslov najboljših. Njihovih uspehov pa je kljub temu toliko, da bi najbrž težko izdvojili največje. Zato. naj omenimo le nekatere od ,njih. Poleg več naslovo republiških prvakov, so drugič zapored zmagali na ekipnem tekmovanju za »Memorial Branka Drofenika-Fune« Kanuista Halcer-Vovk sta brez konkurence v domačih vodah. Naslov državnih prvakov pa so Hrastničani osvojili tudi v ekipni vožnji slaloma 3 X K-l.
Tako najboljša športnika,- kot ekipo je TTK skupnost Hrastnika nagradila z lepimi pokali, plaketami, poleg, tega pe. še z naročilnicami za dvig športne - opreme.
Poleg omenjenih,, ki so zasluženo osvojili naslove najboljših, pa so posebna priznanja za dosežene tekmovalne rezultate V letu 1978 prejeli še naslednji tekmovalci in tekmovalke:
Kajakaši in kanuisti: Rado Gnjidič, Peter Kauzer,. Franc Se-ničar, Drago Vovk, Robert Hal-cer, Drago Delič in Franc Barič.
Kolesarji: Borut Pirš, Darko Štojs, Cveto Polak in Miran Leskošek.
Namiznoteniški igralci: Vesna Ojsteršek in Nataša Salmičeva, Darijan Vizjak in Tone Markovič.
S posebnimi nagradami: zlato, srebrno in bronasto.plaketo so bili nagrajeni tudi najprizadevnej-ši športni delavci, ki so po mnenju IO TTKS in komisijo za rekreacijo prispevali pomemben
Brodarsko društvo Hrastnik — ob 30-letnici obstoja. Še veliko priznanje — pokal kot najboljši ekipi v letu 1978. Priznanje je sprejel njen predsednik Boris Logar.
ju so bili doseženi rezultati slabši od pričakovanih in načrtovanih. Neresnost, z njo pa tudi u-deležba pada iz leta v leto. Kljub temu, da so bila organizirana tekmovanja v 11 športnih panogah, pa je bilo zaslediti tudi primere, ko sta v določenih panogah . nastopili le po; dve ekipi. Na osnovi točkovnega sistema so

Nekaj najboljših športnikov leta. ’78r ki so se zbrali na prireditvi in podelitvi pokalov, plaket, medalj in priznanj TKS Hrastnik. Od leve proti desni: športnica leta Andreja Ojsteršek (namizni tenis), na sliki ni namiznoteniškega igralea Jožeta Urha, ki je bil proglašen tudi
za športnika leta.
delež k razvoju športa in telesne kulture V občini. Ta priznanja so prejeli:
—	zlato plaketo: ing. Marjan Pergar
—	. srebrno plaketo: Pavle Bauerheim
—	bronasto plaketo: Jože Kovač
Ob tej priliki so razglasili tudi rezultatie delavsko-športnih iger za preteklo leto. Na tčm področ-
naslov najboljših osvojili predstavniki Steklarne s 23 točkami. Njim sledijo športniki Rudnika z 18 točkami, Sijaj 15 točk, TKI 14 točk, SGP 7 točk, Prosveta in KOP pa po 3 točke.
Najboljše ekipe v posameznih pahogah' so prejele lepé pokale, ekipa Steklarne pa še velik prehodni pokal.
Jože. Premec
OBRAČUN DELA RIBIŠKE DRUŽINE HRASTNIK ZA LETO 1978
Tudi ribiči so položili obračun dela za preteklo leto. Konferenca' je bila v nedeljo, 14. L t. 1. ob navzočnosti, ki pa ni bila zadovoljiva, kar smatramo, da je odnos nekaterih članov nepravilen in bo potrebno^ o tem tudi razpravljati na eni izmed sej.
Kljub pomanjkljivostim pa smo lahko iz poročil predsednika družine tov. Jožeta Šobe I slišali precejšnje uspehe družine, predvsem pri izvrševanju zadanih nalog na zadnjem občnem zboru. E-na glavnih nalog je bila popravilo ribogojnice. Lahko vidimo, da je ta naloga kljub težavam in pomanjkanju finančnih sredstev precej napredovala, .tako da je sedanje stanje gradnje na pol poti s poudarkom, da so v glavnem težaška dela že mimó. Ne bi bilo prav, če ne bi poudarili, da so glavno breme gradnje nosili le posamezniki, kar je seveda že v navadi. Res pa je, da so člani naredili udarniškega dela pri ribogojnici skupno za nad 9 milijonov starih din. Porabili pa smo nad 13 milijonov starih din- Cilj popravila ribogojnice je, da se povečajo drstišča, ter da dobi društvo svojo sobo, da ne bo treba vse seje in sestanke imeti v gostilnah. Ker sé za dograditev predvidevajo še precejšnja finančna, sredstva, katera pa družina nima, je bil sklep konference, da mora vsak član v letošnjem letu narediti še 20 ur prostovoljnega dela. To je obveza, katere se nobeden član ne sme izogniti. Za ostala manjkajoča sredstva pa bo potrebno poiskati vire, iz katerih bo možno kaj dobiti.
Precej govora je bilo tudi glede onesnaževanja naših potokov, ker nekateri neodgovorni ljudje mečejo vanje karkoli.
Precej aktivnosti je bilo tudi pri obnavljanju in vlaganju zaroda v naše potoke, kjer so bili nekateri člani zares a ktivni in napravili' precej prostovoljnega dela.
Po široki diskusiji o raznih problemih so se izoblikovali nekateri sklepi, in sicer: da vsak član naredi 20 prostovoljnih ur pri popravilu ribogojnice, ki naj bi bile opravljene vsaj do dneva republike, da se očistijo potoki, ter napravijo ali popravijo nekatere pregrade v njih.
Nadalje je bil sklep, da se organizira ribiški piknik in tečaj za čuvajsko službo.
Na prvi seji pa so sprejeli še naslednje sklepe: dnevnica za ribolov v reki Savi za nečlane znaša 20 din, za mladince pa 10 din; dnevnica v potokih Boben in Br-nica znaša 50 din; dnevnica za lovljenje sulca pa 70 din, s spremljevalcem pa 100 din.
Za člane ribiške družine so o-stale cene nespremenjene. Tudi vabe za Tibolov v potokih in Savi so se delno spremenile, te novosti morajo izpolnjevati tudi člani, sicer bo prišlo do neljubih za-petljajev.
Izpiti za vse člane, ki jih še niso opravili, bodo meseca marr ca 1979. Za zaključek želimo, da bi bile postavljene naloge izvršene, da bi večina članstva pri njih-sodelovala.
Dober prijem!
Karl Grčar
STROŠKI GLASILA STEKLAR V LETU 1978				
	Tiskanje — Avtorski		SKUPAJ	
	klišeji honorarji		din	
Januar	19.361	—	19.361	
Februar	19.228	4.268	23.496	
Marec	34.080	4.315	38.395	
April	20.900	4.453	25.353	
Maj	19.760	4.296	24.056	
Junij	19.342	4.215	23.557	
Julij	18.620	3.138	21.758	
Avgust	20.425	3.954	24.379	
September	— j	—	—	
Oktober	19.760	9.344	29.104	
November	17.575	3.517	21.092	
December	17.803	3,657	21.460	
	226.854	45.157	272.011	
	prispevek S. O. Hrastnik		—19.000	
	dejanski stroški		' 253-.011	
	plan stroškov za 1978		309.623	
	doseganje plana	%	81,72 %	
	PLAN STROŠKOV ZA LETO 1979			
	TOZD 1		162.785 din	
	TOZD 2		91.298 din	
	TOZD 3		15.280 din	
	TOZD 4		21.201 din	
	TOZD 5		33.616 din	
	DSSS		38.964 din	
	SKUPAJ		363.144 din	
IN MEMORIAM
Silvo Zupanc
Ustavilo se je še eno skromno, a zato tembolj plemenito; srce. Odšel je za vedno. Zapustil dom, ženo hčerko; zapustil kolektiv, kateremu je ostal zvest zadnjih 25 let svojega življenja. Kaj ga je navedlo na ta nesmiseln, vendar zadnje čase vse bolj pogost korak med ljudmi. Svojo odločitev je odnesel s seboj v mnogo prerani grob Silvo Zupanc.
Njegovo življenje je bilo delo. Rojen v času porajajočega se; zla, ki je naslednja leta pretilo vsemu človeštvu, je Silvo že od mladih nog okusil vse tegobe življenj a. -
Tistega 1932. leta, ko je pri Zupančevih v okolici Jurklo-štra zagledal luč sveta mali Silvo, je to pomenilo še dodatno breme za sicer siromašno družino Zupančevih. Svetovna gospodarska kriza je že tako rezala vsemu človeštvu sila sila tenak kos kruha.
Te nadloge se Silvo povsem ni nikdar rešil. Okoliščine, v
katerih je odraščal, so mu komajda dopuščale, da se je naučil brati in pisati. Ostalo pa mu je nekaj, česar se Silvo ni nikoli branil fs delo. Delal je vse in povsod. Ko sta se z materjo preselila v Zagorje, je Silvo poiskal delo v Steklarni in ga tudi našel. Opravljal je razna dela, dokler se ni dokončno ustavil v zmesarni na delovnem mestu »tehtalca in dodajalca kemikalij«.
Živel je tiho zakonsko življenje ob ženi in hčerki. Med ljudi j® zahajal zelo redko, kar pa ne pomeni, da je bil nepriljubljen. Ravno nasprotno. V vsej njegovi skromnosti in poštenosti ter delavnosti je bilo toliko človeške topline, da je marsikomu prirasel k srcu. Ljudje so ga občudovali in hkrati z njim sočustvovali. Njegov trd, koščen pa na nek način tako prijazen obraz, na katerem so še le redko ustavili drobci sreče, bo ostal globoko vtisnjen v spomin mnogih izmed nas, ki smo ga poznali.
Trdo življenje, malo srečnih trenutkov, negotovost, ki ga je spremljala iz dneva v dan, vse to je na Silvu zapustilo neizbrisne sledi. Na trenutke ga je t-osrečila vsaka topla beseda prijateljev, sodelavcev ali pa sosedov.
Zadnja leta je dajal videz srečnega in zadovoljnega človeka. Kaj ga je privedlo na odločitev, da si je vzel življenje, bo ostala skrivnost. Odšel je tiho in nepričakovano, sam, samcat,. tak, kakršen je bil domala vseh svojih 46 let. Zapustil je kolektiv, zapustil hčerko in ženo. Zapustil pa je tudi svoje edino bogastvo — delo, ki mu je pomenilo vse: življenje in smrt.
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje: v mesecu decembru:
Ivica Klanšek — odnašalka TOZD I, Danilo Stradar — kro-gličar TOZD I, Sada Miftari — kontrolor stekla TOZD II, Milo-rad Blatnjak I. — odnašalec stekla TOZD I, Milorad Blatnjak II. — odnašalec stekla TOZD I, Red-žep Ramič — delavec na kanalu TOZD I, Izeta Semič — čistilka v kopalnici DSSS, Darino Rižner — pripravnik v knjigovodstvu DSSS, Ivan Pavlič — samostojni projektant DSSS, Petar Pejkič — odnašalec stekla TOZD I, Mevlida Ramič — skladiščna delavka DSSS, Marija Lapornik — skladiščna delavka DSSS, Silvo Tušek — odnašalec TOZD I, Seima Avdagič ■—kontrolor stekla TOZD II, Jože Kolander — strojni inženir-pripravnik TOZD II.
Zapustili podjetje na lastno željo:
Abduselam Džombič — odbij a-lec kelihov TOZD II, Zvonka Be-ravs — kontrolor stekla — TOZD II, Franc Dobrina I. — vodja premika TOZD V, Martin Romih — strojevodja na lokomotivi TOZD V, Miran Drač — kovinostrugar TOZD IV, Jožefa Brilej, — evidentičar DSSS, Ha-zem Džimič — kontrolor stekla
TOZD II, Jože Rupnik 9| orodjar TOZD IV, Branko Kolenc — ciza-ler TOZD IV.
Samovoljno zapustili delo:
Osman Hanič — učenec-odna-šalec TOZD I, Živojin Nikoli — delavec na kanalu TOZD I, Magdalena Holesek — kontrolor stekla TOZD II, Boško Tomič --skladiščni delavec TOZD I, Boris Doberšek — menjalec modelov TOZD I, Zemira Hrstič — odnašalka stekla TOZD I, Seima Avdagič — odnašalka stekla TOZD I, Franc Dobrina II. — odnašalec paketov TOZD II, Jovan Trajlovič — odnašalec stekla TOZD I, Ilija Pavlovič — odnašalec stekla TOZD I, Sefir Mura-tovič — odnašalec stekla TOZD I.
Odšel v JLA:
Muharem Huzejrovič — odbi-jalec kelihov TOZD II.
Upokojena:
Ljudmila Mraz — skupino vodja v skladišču gotovih izdelkov TOZD I.
Invalidsko upokojena:
Eva Stradar — pakireč v žigo-sarni TOZD I.
NAGRADNA KRIŽANKA
			NEKDANJI ARGEN® TINSKI DRŽAVNIK CARTUR0)	ČASOPISNI PAPIR	SVETO MESTO SIKHOV (INDIJA)	MEŠČAN GLAVNEGA MESTA KENIJE	ŠPANSKI NARODNI JUNAK	TROJANSKI JUNAK	FOSFOR	NIZ02EM: SKI ŠA» HIST	HORMON JAJČNEGA FOLIKLA	DOVTIP	LEVI PRI« TOK FULDE (NEMČIJA)	POLMER, REAUMUR	PODALJŠEK SREDNJEGA UŠESA	SMISEL KAKEGA DEJANJA	m	ZAČETEK PREBAVNE* GA TRAKTA	OTOfcjEVItf. DONEZIJI
		M979	►														UROŠ KREK SATIRIK BUCHWALD		
		PISATELJ ROLLAND							BOSENSKO MOŠKO IME					MESTO NA FINSKEM					
Mi	POTNA KAPLJICA	MESTO V ITALIJI							DIRIGENT HUBAD					MEŠČAN TIRANE					
L																			
FRANCOSKI SLIKAR (AUGUSTE).							JAKA AVSIČ			DRAGOCENOST ŠVEDSKA FILM. IGRAL: KA (EWA)									.gimARNA ; iml
DRSALEC SCHENK				TORINO DUŠIK			SRŠENAR	KITAJSKI POLITIK CETUNG KONEC POLOTOKA				PRIDEL0* VALEČ HMELJA	NORDIJSKA GOSPODARI* CA MORJA.				AMERIŠKO MOŠKO IME	ILOVNICA (JAMA)	ZALIV MED-RIMOM IN NEAPLJEM-
ANGLEŠKI SLIKAR, PORTRETIST													ANDREJ HIENG			POSKOČEN IRSKI PLES OSEBA IZ «DESETEGA BRATA"			
AVTO MOTO ZVEZA				PRITOK DONAVE Y AVSTRIJI					POLJSKI PISATELJ (STANISLAV) GLASBENI. INTERVAL				IME SKLA* DATELJA HERCI: GONJE					¡¡¡¡J	
STEKLARNA M	OLIMPIJSKE IGRE			ŽELEZOV OKSID				SINKO MESTO V NEMČIJI					GRŠKA BOGINJA -MIRU RASIST SMITH						
M	MESTO V FRANCLJI	NEMŠKI ZDRAVNIK (ALFRED)	VIJUGA^ STI TOK POTOKA	SESTAVIL! KARU DREMEL	ČEŠKI . PESNIK (KAREL)						NEKDANJA SREDNJA ŠOLA						IVAN TAVČAR .		
					PRITOK VISLE						DOLGOREPA PAPIGA						PLOVNI OBJEKT		
DUŠA UMR* LIH PRI ST, SLOVANIH				SKANDIJ ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER C DAVID)			ROBERT PEARY RELIGIJA			GOETHEJE*. VA MATI ČLAN JUDOVSKE LOČINE				MESTECE V EVROP-v SKEM DELU SOVJETSKE ZVEZE					
MIRNO SOŽITJE						STAR, D0SL0ŽEN VOJAK								FILMSKA IGRALKA GARDNER				f	vzdevek ONASSISA
MESTO V ŠVICI						OGLEDUH. VOHUN SVINEC							STANE 1 DOLANC	MACESNU PODOBEN IGLAVEC TITAN					
GOJENJE DOMAČIH ŽIVALI					DIAMETEft							PRIPRAV: LJALEC STELJE						V •	
VOJAŠKI PRATEŽ					TROPSKI SADEŽI							NECEP* LJENA DREVESA							
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
L nagrada 80 din
■ 2. nagrada 50 din
3.—7. nagrada po 30 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 20. februarja.
Nagrajeni reševalci
DOPISUJTE V NAŠ LIST
Za nagradno NOVOLETNO križanko, objavljeno v Steklarju št,. 1/1979, smp prejeli 49 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada — 80 din: Slavica Žveplan
2.	nagrada — 50 din: Ladislav Leskovšek
3.	do 7. nagrada po 30 din: Viljem Povše, Milan Crnkovič, upok. Vikica Oplotnik, Ana Klenovšek, Ivan Bevc, upok.
Rešitev novoletne križanke
VODORAVNO: SREČNO NOVO LETO, pes, lapis, red, IN MNOGO USPEHOV, Žusterna, Z. L., Rade, Roger, Arat, Kea, Broz, triler, Avalon, cedra, brajda, liker, ten, pan, Gd, etilen, akt', E. B., islam, Isere, kor, varuška, rante, kapa, brest, sreda, dohodek, or, O. V., Neža, Istra, J. T., jetra, Ivanov, kaliko, Asta, karate, amater.
(D. K.)
ŽAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta in moža SILVESTRA ZUPANCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sodelavcem, ki so nam izrekli sožalje,- darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se govorniku, godbi in pevcem Svobode II, sindikalni podružnici in upravi steklarne za denarno porrioč in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena in hčerka
ZAHVALA
Ob boleči, izgubi moje: drage mame MILKE DOLŠEK
se iskreno zahvaljujem'vsem sorodnikom in znancem', ki so mi nudili pomoč, mi izrazili sožalje in mamo ¡spremili na zadnjo pot s cvetjem in venci. Hvala tudi sodelavkam iz bifeja —. DSSS.
Hčerka Zofka Hribernik z možem Ivom in hčerko Sabino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MILANA GREŠAKA
se iskreno zahvaljujemo Vsem znancem in Sorodnikom za vso pomoč, ki so nam, jo nudili.. Zahvaljujemo še sindikatu in DO Steklarna za vence in denarno pomoč Obema govornikoma za poslovilne besede ter godbi in pevcem Svoboda II. Hvala vsem številnim znancem in prijateljem, ki šo dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. iskrena hvala tudi vsem darovalcem vencev. Žalujoča žena in hčerke
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
FEBRUAR 1979
Vključimo se v tekmovanje!
Tekmovanje NAJBOLJŠI MLADI DELAVEC SAMOUPRAV-LJALEC, NAJBOLJŠA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS V ZDRUŽENEM DELU ima namen poživiti delo osnovnih organizacij ZSMS v TOZD, okrepiti kolektivno delo in izboljšati učinkovitost tako osnovnih organizacij ZSMS kot tudi posameznikov v prizadevanj ih za uresničevanj e zako-
... Ni več zagnanih mladih ljudi. Tu in tam še kdo po malem zaropota, vendar , kmalu odneha, preneha z ognjem in hitro opeša. Ne vem, zakaj tako. Je z nami vse v redu? Nimamo nikakršnih problemov, .je življenje res tako lepo z vseh strani, se potikamo po svetu in uživamo?
Včasih ghevne levičarke, danes vezejo’in pletejo, nekoč najrévo-lucionarnejši predstavniki borbenih mladinskih vrst pa nezainteresirani lokajo pivo in si ogledujejo zadnjice srednješolk ter razmišljajo o kaki karierici. Vsepovsod vlada vzoren réd, najbolj divji so se že umirili, še malo in jih bodo-razkazovali za majhne denarce.
Ni tako dolgo tega, ko smo se Strašno razburjali zaradi pomanjkanja mladinskih klubov, népra-
na o združenem delu,. stabilnejšega gospodarskega razvoja, povečanja produktivnosti, za vključevanje mladih v področje inovacijske dn racionaldzatorske dejavnosti, upoštevajoč aktivnosti v delu Samoupravnih organov in v delegatskem sistemu.
Najboljši ‘mladi delavci— sa-moupravljalci bodo prejeli posebno priznanje predsedstva konfe-
vilnosti v šolah, pomanjkanju stanovanj za mlade družine, nedelavnosti mladinske organizacije v nekaterih sredinah... Ni več igranja na prvo žogo.
Ni več igranja na prvo žogo. Najprej rhoramo problem opaziti ( za to je potrebno mnogo časa in vpije), nato napravimo taktiko, programiramo »politiko«, potem pa vržemo v akcijo »upornike«. Največkrat pristopimo k problemu z mnogo ironije, vse je pravzaprav izvrstna poživitev.
Nekaj se je pokvarilo ali spremenilo. Erupcije gneva smo zamenjali z ironiziranjem, podcenjevanjem, samozadovoljstvom. Vsekakor so tudi to vrednosti, ki jih ne bi smeli omalovaževati in uvrščati med tretjerazredne. Mladi so danes ležernejši ter komot-nejši, manj napeti in nabrušeni, toda zato nič manj efektni v za-dovljevanju nekaterih svojih ciljev. Zdi se, da so se veliko naučili od starejših.
Včasih smo v šoli ognjevito debatirali o učni snovi in Učiteljih, zvečer bi se napili, naslednji dan pa. do ušes zaljubili. Pospešeni dogodki-so bili model življenja. Vsepovsod smo morali priti še danes, doživeti takoj in reagirati kot naboj. Seveda so bili tudi defekti. Stalno so se iskale velike in poštene igre, v katerih se je neprestano blefiralo. Ena od najtežjih — večno moraliziranje. To bedarijo smo šele kasneje pravilno ocenili.
Ni več gnevnih, mladih ljudi. Nove generacije živijo brez navdiha in dolgoročnejših projekcij. Velikokrat se dolgočasijo, besedičijo brez zveze. Ne ujamejo se kar tako v past; Razumejo taktiko in strategijo. Ne hodijo radi po robu. Zasmehujejo moraliza-torje. Za njih ni skrivnosti, spregledali so fraze in izšmejali življenjske recepte, ki jimčijo nek višji smisel.
renče mladih delavcev pri RK ZSMS, ki je tud; razpisalo to tekmovanje. Predloge bodo posredovale konference mladih delavcev pri OK ZSMS, priznanje pa bo . dobila tudi najboljša osnovna organizacija ZSMS iz TOZD vsake regije na osnovi usklajenega predloga MS ZSMS.
Tekmovanje za najboljšega mladega dela vca-samoupr avl j al-ca mora potekati po sistemu točkovanja, ki ga izdela vsaka o-snovna organizacija ZSMS samo glede na pogoje in način dela (industrija, trgovina, zdravstvo. .) v dogovoru s KMD pri OK ZSMS.
Za izbor najboljšega mladega delavca-samoupravljalca pridejo v poštev delavci vSeh kvalifikacij praviloma do 27. leta starosti. Obstaja tudi možnost izbora starejšega, če se je izkazal s svojim angažiranjem, še posebno pri ino-avtorski in raziskovalni dejavnosti. Vsak mlad delavec mora biti ocenjen v merilu rezultatov, doseženih ' na delovnem mestu. V kriterijih ocenjevanja je potrebno upoštevati: količino in kvaliteto opravljenega dela, oceniti odnos delavčev do delovnih pripomočkov, njegov interes za inventivno dejavnost, pri čemer Velja upoštevati ne le patentiranih inventivnih predlogov, ampak tudi tiste predloge, ki zaradi objektivnih razlogov niso potrjeni, pa vendar izražajo interes ihla-dih, da prispevajo k •izboljšavi tehnologije in dvigu proizvodnje. Prav tako pa je potrebno oceniti tudi njihovo aktivnost v delu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, izpustiti pa ne smemo tudi odnosov, ki jih i-ma j o do svoj ih sotovarišev.
Izpolnjevanje delovnih obveznosti in ocenjevanje angažiranosti v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah je. v pristojnosti komisije, v sestavu katere so predstavniki DPO. Ocenjevanje naj se vrši | mesečno.
Ocenjevalci morajo na sestankih TOZD delovne skupine se-
znaniti delavce o rezultatih točkovanja, le-te pa prisotni tudi potrde. Na teh sestankih se naj po potrebi podaj o tudi morebitni predlogi in smernice za nadaljnji potek tekmovanja, pa tudi nasveti za odpravo morebitnih slabosti in napak, ki so se pojavile v njenem dosedanjem poteku bodisi s strani tekmovalcev ali pa o-cenjevalcev. Morebitne napake v ocenjevanju se odpravijo na tem sestanku.
2. V tekmovanju, »Najboljša o-snovna organizacija ZSMS v združenem delu« so vključene samo tjste osnovne organizacije ZSMS,( ki imajo izvedeno vsaj e-no akcijo iz posameznih interesnih področij.
Ocenjevanje je razdeljeno na 4 obdobja, in sicer ga vrši za OO ZSMS konferenca mladih delavcev oz pri njih imenovana komisija. vsake tri mesece, s tem, da z lestvico sproti seznanja OO in poda zaključni rezultat tudi republiški KMD. OO ZSMS morajo dokumentacijo o izvedbi posameznih akcij arhivirati (vabila, seznam prisotnih, zaključki oziroma stališča s področja družbenoekonomskih odnosov in idejnopolitičnega delovanja, poročila o športnih tekmovanjih in kulturnih prireditvah ipd.). Čeprav je dolžnost OO, da samokritično o-cenijo svojo dejavnost in preko poročil o tem seznanijo KMD ter da arhivirajo dokumentacijo o izvedenih akcijah, je dolžnost predsedstva KMD pri OK ZSMS, da pripravi oceno aktivnosti posameznih OO in jo pri končnih rezultatih tudi upošteva. Da bi bil pristop k ocenjevanju kar se da objektiven, je potrebno upoštevati tudi številčni sestav in kadrovsko usposobljenost OO, pri čemer pa je le treba poudariti, da je eden izmed namenov teh akcij tudi oživljanje aktivnosti v posamezni OO in velja ob tem pozdraviti aktiviranje vsake OO, saj moramo vsi težiti k oživitvi ter ohranitvi delovanja čim večjega števila dobrih osnovnih organizacij.
ŠTAFETA MLADOSTI IZ RA VEM NA KOROŠKEM
Letošnja ŠTAFETA MLADOSTI bo svojo večmesečno pot po Jugoslaviji začela v Ravnah na Koroškem, je sklenilo predsedstvo RK ZSMS na svoji redni Seji sredi januarja. Mladi iz Slovenije bomo tako v letošnjem letu, ko slavimo 60 let KPJ in SKOJ, prvi ponesli najboljše želje in čestitke tovarišu Titu za njegov 87. rojstni dan.
LEŽERNI
janez
Iz dela mladinske orgnizacije
V osnovnih organizacijah ZSMS steklarne smo se v januarju u-kvarjali predvsem z obnovo evidence članstva, ki naj bi bila končana do konca meseca. Malce težav z evidentiranjem je v
TOZD 1 predvsem zaradi večiz-menskega dela ter v DSSS, kjer evidentiranje otežuje razdrobljenost zaposlenih v različnih delih tovarne.
Udarniška delovna akcija naših mladincev
Skupni dogovor
V zadnjih decembrskih dneh sta se na skupni seji sestala komite občinske konference ZKS in predsedstvo OK ZSMS Hrastnik. Razpravljali so o delu mladinske organizacije v Hrastniku za boljše delo v bodoče pa so zavzeli naslednje sklepe.
1.	Na osnovi nekaterih akcij v preteklosti, ki niso dale pričakovanih rezultatov zaradi neenotnega in neusklajenega delovanja je bilo sklenjeno, da v bodoče o-be družbenopolitični organizaciji vse večje akcije načrtujeta skupno. Pri tem je posebej odločilna vloga komunistov v ZSMS.
2.	Ugotovljeno je bilo, da sprejem v Zvezo komunistov iz vrst ZSMS ne poteka dovolj v soglasju obeh DPO. Prav tako tudi ne moremo biti zadovoljni s številom mladih, katere predlaga ZSMS za sprejem v Zvezo komunistov.
Da bi se na tem področju izboljšali rezultati, je potrebno zagotoviti več mentorskega dela starejših 5 članov ZK pri delu ZSMS v občini Hrastnik.
3.	Eden od osnovnih problemov, ki v mnogočem zavira uspešnejše delo ZSMS v občini, je tudi pomanjkanje prostorov, kjer bi se mladi lahko zbirali. Glede na pereče vprašanje prostih prostorov za te namene v občini, je bilo dogovorjeno, da predsedstvo OK ZSMS poišče nekaj možnih variant, da pa bo komite OK ZSMS nudil vso podporo in skušal zagotoviti prostore, ki bi bil nekaj ur dnevno na razpolago mladim.
Seveda pa bo potrebno v teh prostorih organizirati kvaliteten in bogat program aktivnosti.
4.	Posebej je bila obravnavana aktivnost članov ZK v vrstah ZSMS in ugotovljeno je, da z dejavnostjo mladih komunistov ne smemo biti zadovoljni, še več, ob-
staja celo mišljenje, da je politično delo v ZSMS »manj vredno«, kot v ZKS. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da so mladi komunisti kot člani ZKS dolžni delati tudi v ZSMS, za odklanjanje nalog odgovarjajo v svojih OO ZK. V primeru večjih kršitev lahko OO ZSMS take nedelavne komuniste predlagajo pristojnim OO ZK v obravnavo.
5.	Kljub trenutnemu pomanjkanju lastnih prostorov pa vendarle lahko ugotavljamo, da imajo mladi dovolj možnosti za aktivno delo v vrsti društev in klubov na področju družbenega, kulturnega in telesnokultumega življenja. Zato je ena od osnovnih nalog mladih komunistov in drugih, da usmerjajo delo ZSMS tudi na ta področja.
6.	Še posebej veliko skrb in dela pa je treba posvetiti realizaciji prejšnjega sklepa, predvsem v tistih OO ZSMS, kjer so včlanjeni tudi mladi delavci iz drugih republik, ki živijo v samskih domovih ali drugod, ter so izven delovnega časa prepuščeni sami sebi. Posebno skrb je treba v teh primtjrih posvetiti programu in načinu dela, ki .mora biti za take OO ZSMS posebej prilagojena.
7.	Ponovno je treba razmisliti o poživitvi dela aktiva mladih komunistov, vendar le kot metode dela. Pri tem je treba analizirati vzroke, zakaj ta aktiv ni zaživel ter uskladiti obliko njegovega delovanja s spremembami statutov obeh družbenopolitičnih organizacij. Kadrovsko zasedbo vodstva aktiva je uskladiti v soglasju obeh DPO.
8..Z željo, da bi bilo nadaljnje delo obeh družbenopolitičnih organizacij enotnejše, je bil spre_-jet tudi predlog, da se taki sestanki komiteja OK ZKS in predsedstva OK ZSMS v prihodnje še večkrat organizirajo.
Januarja se je sestalo tudi več predsedstev OO ZSMS, ki so: se dogovorila o zadolžitvah za realizacijo programa v januarju, iz svojih sredin pa so izbrali tudi referente za posamezna področja v dejavnosti ZSM. Na predsedstvu KS ZSMS pa je tekla beseda o konstituiranju aktiva štipendistov. Mlade, ki prejemajo štipendije od OZD Steklarna, je potrebno povezati v aktiv štipendistov, ki se bo kot oblika dela povezoval v ZSM Steklarne Hrastnik. Aktiv bo imel eno delegatsko mesto v predsedstvu KS ZSMS, organizirati pa ga je potrebno s pomočjo in v dogovoru s splošno kadrovskim sektorjem.
Razprava je tekla tudi o prostorski problematiki in v. z vezi s tem je zavzeto stališče, da je potrebno na ustreznih samoupravnih organih sprožiti vprašanje pridobitve ustreznih prostorov za arhiv, ostalo dokumentacijo ter sestajanje vodstev OO ZSMS ter KS ZSMS. Prostore je možno pridobiti po predvideni preselitvi določenih oddelkov DSSS v novo
upravno zgradbo. Predlaga se, da se nam dodeli v uporabo sejna šoba razvoja ali sedanji prostori finančnega knjigovodstva.
Iz programa osnovnih organizacij za mesec februar pa je razvidno, da bo naj večja pozornost posvečena razpravam o organiziranosti OO ZSMS v Steklarni ter usklajevanju »poslovnikov o delu« z novim statutom ZSMJ. Vsekakor pa bo potrebno spregovoriti tudi o tem, kako bomo v naših sredinah pristopili k uvajanju kolektivnega vodstva, ki je ena od iztočnic X. kongresa ZSMJ.
Za malce rekreacije in razvedrila pa bo poskrbela komisija za šport in prireditve, ki bo v sodelovanju z OO ZSMS TOZD 1 (če bodo snežne razmere zadovoljive!) pripravila tekmovanje v smučanju med OO ZSMS. Pričakujemo, da bodo mladinci in mladinke, med vratci smučali vsaj tako dobro, kot so plesali in se zabavali na plesnem venčku!
Od vseh nas pa je odvisno, da bodo zastavljene naloge izpolnjene kar najbolje!
Mladinski zdravo!	tone
NA KRATKO
V preteklem obdobju je bilo i-dejno-politično usposabljanje vodstev in članstva v hrastniški OK ZSMS precej zapostavljeno. Da popravimo zamujeno, smo v mesecu januarju začeli s prvimi iz vrste ' seminarjev za vodstva OO ZSMS. Na prvem takem seminarju se je v soboto, 13. januarja zbralo čez trideset pred,-sednikov in sekretarjev iz hrast-niških OO ZSMS. Temi seminarja sta bili priprava in vodenje sestankov ter organiziranost in delovanje OO ZSMS. Udeleženci so z vrsto vprašanj in predlogov prispevala k uspešnosti seminarja, v bodoče pa bo treba večjo pozornost posvetiti polnoštevilni udeležbi, kar tokrat ni bil primer.
V okviru Centra marksističnih krožkov pri OK ZSMS Hrastnik je bil v soboto, 20. januarja pripravljen seminar za vodstva komisij pri OK ZSMS Hrastnik ter za člane marksističnih krožkov pri OO ZSMS. Tema seminarja je bil X. kongres ZSMJ oziroma njegovi najvažnejši dokumenti — resolucija in statut, pogovor pa je stekel tudi o kolektivnem vodstvu v ZSM.
V sredini januarja so se spet sestali vodje Centrov za obveščanje in propagando pri revirskih OK ZSMS in se dogovorili o izdaji skupnega biltena ter semir narju za mlade, ki se v OO ZSMS in pri občinskih konferencah u-kvarjajo z informiranjem.
—	o —
Ni še dolgo tega, kar smo se lahko sprostili in zabavali na že
11.	(enajstem) plesnem venčku v organizaciji ZSMS Steklarne. V februarju pa nam komisija za kulturo in prireditve pri OK ZSMS Hrastnik med drugim pripravlja prvi letošnji mladinski ples, ki bo v' petek,- 2. februarja od 17. ure naprej v poslovni stavbi z mladinskim ansamblom Svit..
—	o —
Mladinska organizacija TOZD 2 Steklarne Hrastnik je predzadnji petek v januarju pripravila prvo letošnjo delovno akcijo v tovarni. Dvajset mladih, predvsem iz TOZD-2 je v popoldanskih urah očistilo nesnago izpod hladilnih peči, pod katerimi je bila čistoča očitno dalj časa zapostavljena S prostovoljnim delom je bilo tako tovarni oz. TOZD 2 prihranjenih najmanj 3000 din, kar vsekakor ni malo ob upoštevanju dejstva, da bi morali to delo sicer opraviti v rednem delovnem času ali pa celo v
nadurah ob upoštevanju trenutnega -stanja zaposlenih v tem TOZD. Zaželeno je, da bi osnovne organizacije ZSMS v drugih TOZD Steklarne pripravile podobne akcije, ki bodo zagotovo pripomogle k boljši afirmaciji mladinske organizacije v posameznih sredinah.
20 let invalidskega športa v Hrastniku
Decembra so se zbrali športni-ki-invalidi Hrastnika, da proslavijo svojo dvajsetletnico delovanja na športnem področju. Razveseljivo je bilo videti med zbranimi športniki tudi še nekaj u-stanoviteljev . društva kot tov. Franca Kerina, Vidka Kordona, Jaka Seliča, Franja Filipoviča in Viktorja Blaška.
zator republiških, področnih in terminskih tekmovanj v kegljanju, šahu, streljanju, plavanju in ribolovu.
Na svečanosti ob dvajsetletnici delovanja društva je sprejelo društvo plaketo z diplomo, ki ga je za dolgoletno delo izročil predstavnik republiške zveze za rekreacijo invalidov Slovenije.
■
S
S*
I
■
m*. ÄS
šilili
_________I
WÊmÊmmmM
Illli
Člani in predstavniki ŠDI, ki so sprejeli priznanja za dolgoletno delo
Športno društvo INVALID Hrastnik je v celotnem- svojem delovanju dosegel tudi na športnem področju razveseljive rezultate. yVse to je bilo prav nazorno prikazano' v razstavni izložbi, kjer so bili razstavljeni pokali, plakete in priznanja, ki jih je društvo v dvajsetletnem delovanju doseglo.
Društvo je stremelo za tem, da iz leta v leto vključuje več invalidov iz vrst delovnih invalidov in telesnih invalidov.
Največ aktivnosti je vedno pokazala-kegljaška sekcija, kije tudi dosegla naj večje priznanje v okviru republiškega tekmovanj a, na zadnjem tekmovanju je dosegla drugo mesto v borbenih partijah po kategoriji invalidnosti.
Skozi Ysa leta je balo športno društvo Invalid Hrastnik organi-
Razdeljeni so bili pokali zmagovalcem sindikalnih ekip, ki so sodelovale na športnih srečanjih v čast dvajsetletnice ustanovitve društva. V kegljanju je dosegla prvo mesto sindikalna ekipa Steklarne Hrastnik,, v šahu ekipa ŠDI Hrastnik, v streljanju pa je dosegla prvo mesto ekipa rudnika Hrastnik. Posebno priznanje je bilo podeljeno sindikalni ženski ekipi Jutranjke Dol.
Tudi posameznim članom društva, ki so sodelovali na društvenem tekmovanju invalidov, so bila podeljena priznanja: za doseženo prvo mesto v prvi kategoriji kegljanja tov. Slavi Bratuša, ža prvo mesto v drugi kategoriji tov. Jakatu Seliču, za doseženo prvo mesto v tretji ktegoriji tov. Doku Pokr.ajcu, za doseženo prvo mesto v streljanju.tov. Karlu Šu-
Razstava pokalov, plaket, diplom športnega društva INVALID Hrastnik ob 20-letnem delovanju
štarju, za doseženo prvo mesto v ribolovu tov. Štefanu Gorzi.
Posebna priznanja so sprejela tudi društva, ki so skozi vsa leta sodelovala z društvom in to: Kegljaški klub Bratstvo Hrastnik, Kegljaški klub Hrastnik, Strelska družina rudnik Hrastnik in društvo delovnih invalidov Hrastnik. Posebno priznanje pa je sprejelo ŠDI Trbovlje za dolgoletno sodelovanje in nudenje pomoči pri u-stanovitvi športnega društva Invalid Hrastnik.
Posebna priznanja za dolgoletno akti vnodlelo so prejeli: Tone Bratuša, Jože-Vavtar, Miljan Vu-jisič iri Viktor Rački,
Vsem ustanovnim članom'društva pa so bile podeljene spominske plakete. Posebno priznanje pa je društvo podelilo Zvezi za rekreacijo in šport invalidov Slovenije za nudenje pomoči pri delovanju skozi vsa leta obstoja društva.
Na zaključku so predstavniki. RZ ZRI Slovenije, predsednik ŠDI Trbovlje tov. Lojze Kos, predstavnik TTKS Hrastnik An-dro Mlinar in v imenu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine pozdravili ta visoki jubilej društva.
rigo
Hoo - ruk ’79
Že"v.začetku januarja smo lahko marsikje prebrali, da bo letos ha desetih' republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji sodelovalo predvidoma okoli pet tisoč brigadirjev, S prostovoljnim delom bodo opravili blizu 600.000 delovnih ur v vrednosti 44 milijonov dinarjev, priprava in izvedba akcij pa bo zahtevala 32,267.500 dinarjev. Mlade iz revirjev najbrž najbolj zanima, na katere mladinske delovne akcije bodo letos odšle brigade iz Zagorja,. Trbovelj in Hrastnika. No, pa poglejmo!
Mladinska delovna brigada FRANC FARČNIK iz ZAGORJA bo letos prvič sodelovala na zvezni akciji izven Slovenije. Udele-
žila se bo mladinske delovne akcije AVTOPUT ’79 v Makedoniji, in sicer v mesecu juliju.
Mladi iz Trbovelj bodo organizirani v MDB USTANOVNEGA KONGRESA KPS, sodelovali na zvezni MDA SUHA KRAJINA ’79 in to v zadnji izmeni od 5. 8. do 2. 9.
Hrastniška brigada 3. JULIJ pa se bo udeležila republiške MDA GORIČKO ’79 v času od 24. 6. do 14. 7.
Omeniti velja še to, da smo re-rirčani letos prvič organizatorji pionirske delovne brigade, ki jo bodo sestavljali pionirji iz vseh treh občin, brigada pa se bo udeležila republiške MDA GORIČKO ’79 v II. izmeni od 15. 7. do 4. 8.
Nekateri od vas, ki berete tele vrstice, ste že okusili brigadirsko življenje. Ostalim pa bodo brigadirji vedeli’ povedati, da akcija samo »kramp in lopata«, temveč" še mnogo drugih stvari: kultur-no-zabavno življenje, razna predavanja, športna tekmovanja, nova prijateljstva.!. Seveda je kakšen »žulj ček« neizbežen, toda
za mladega človeka to sploh ni in ne sme biti ; problem.
Srednješolce “'in1.” študente velja Spomniti, da šč njihova udeležba na- delovni akciji prizna kot obvezna počitniška praksa (torej dve muhi na. eri mah!). Za mlade, ki so že zaposleni, je zadeva z u-deležbo na MDA malce drugačna. ,V »Sindikalni listi 79« (seveda ne dobesedno!) je zapisano, da se za sodelovanje na delovni akciji dobi izredno plačani dopust za čas trajanja akcije.
Praviloma s sodelovanjem mladih delavcev in delavk na MDA ni problemov, zgodi pa se, da v TOZD ne morejo uskladiti vseh želja in potreb proizvodnje, zato se večkrat tudi ne da odobriti u-deležbe vsem zainteresiranim mladincem in mladinkam.
Vsi, ki bi radi sodelovali na letošnjih mladinskih delovnih akcijah, se ČIMPREJ prijavite v svojih osnovnih organizacijah ZSMS, kjer dobite tudi prijavnice za delovne, akcije. Prijavite, pa se lahko tudi na Občinski konferenci ZSMS Hrastnik (814-788), kjer boste dobili tudi najbolj točne informacije o vseh zadevah v zvezi z mladinskimi delovnimi akcijami!
Brigadirski HOO-RUK!
Humor
TOLAŽBA
Tako se je tolažil Vili:
pa kaj če dolg za avto je čakalni
rok,
mi zdravo bomo peš hodili, morda pa avto mi dočakal bo
otrok.
—	m —
OTROŠKA
Biba leze, biba gre, vrtec vedno dražji je, hiša, avto, cekin, buc, buc, vse manj bo otroških štruc.
—	m —
ŽIVELI SO NA VISOKI NOGI,
ko so za mastno vsoto šli na
seminar.
Razšli ko se ob nesrečni nalogi: ugotoviti, kam iz blagajn . izginja jim denar!
■— m —
Spoštovani urednik!
Mnogi pred menoj so se ti o-glasili z željo, da bi prejemali Steklarja, ko so bili na odslu|e-nju vojnega roka. Tudi jaz še ti oglašam z isto željo, ker bi me tako seznanjali z novicami v našem kolektivu o njegovem ppslo-vanju in drugem. Tu ne dobivam nobenih novic o tem in zato bi bil Steklar tisti, ki bi mi to p>-mogočil. Upam, da bošte moji želji ugodili in se vam zato v naprej zahvaljujem.
Lepo pozdravljam . vse člane kolektiva in jim želim srečno in uspešno novo leto 1979, tako v zasebnem življenju, kot tudi najboljše počutje v delovni organizaciji.	Vojak
Jože Drame V. P. 2463 15002 SABAC
Vsi moški
' Eantu je danes res težko najti dekle. Kajti vse pravijo: »VSI • MOŠKI STE ENAKI! To potrjuje tudi dejstvo, da danes dekleta izbirajo fante in ne fantje deklet; Ie-te izbirajo različno.
Po mojem skromnem mišljenju v glavnem (splošno) obstajajo tri vrste mladeničev in v vsaki vrsti še od šest do ošemindevetdeset podvrst. Tako lahko vsako dekle izbira pp svojem okusu ter ostalih kriterijih (če jih seveda ima). §
V prvo vrsto spadajo mladeniči v kožnatih bluzah, s sončnimi naočniki, kačketom in s ključi od (svojega ali očetovega) avtomobila, ki jih vrte okrog prsta. K njim »spada« dekle »ala Trieste«. (ki se oblači v Italiji), »osebna kavama z osebnim natakarjem«, kjer dotični spada v inventar. (»Majke mi.«)
Kadar naroči, on reče: »Za Suzano deset čevapčičev, normalno — brez čebule, ■ za mene pa, saj veš... kot navadno.« Če dami ni do sedenja v kavami,.. prosim lepo — čaka očetov vikend v bližnjih hribih, če je pa konec tedna pa tista vila ob morju.
Nimajo radi, da jim praviš Štefan, Miha ali Janez, ampak Steve, Michael ali John.
Drugo vrsto sestavljajo »geni-jalci«, »filozofi«, »nerazumevajoči«. Vedno v »blue jeans«, ni važno, katere znamke, (samo da ni VARTEKS ali BEKO), ki jim je glavno delo, kot pravi Momo Ka-por: »MI MLADI«. Oni ne prenašajo prve, smejijo se tretji vrsti. Poslušajo »klasike« kaj je boljšega?), ukvarjajo se z jogo in meditiranjem. V dekletu vidijo predvsem prijatelja (poznam nesrečnico, ki je v to verjela) in se vedno zanimajo za novo in nerazumljivo (v tem se mogoče motim).
Srednje šole navadno ne končajo, ker jim ne odgovarja men-
Zdravo Jožek!
Z Veseljem sem prebiral tvoje pisemce, v katerem mi pišeš, kaj delaš in kako živiš sedaj, ko si na odsluženju vojaškega roka.
Razumem tudi tvoje začetne težave, ko se počasi privajaš na nov način življenja, to bo tudi hitro minilo, vsi smo to doživljali in preživeli, tako boš tudi ti. Tvoje naslednje pismo bo že bolj optimistično.
Steklarja sem ti že začel pošiljati, zahvaljujem se, ti v imenu vseh za pozdrave in novoletne čestitke. Tudi ti prejmi od vseh lepe pozdrave in piši še .kaj.
Pozdrav od urednika
ste enaki
taliteta razreda in niso zadovoljni s strokovnostjo profesorjev. Imajo čuden in špoceni« hobby: radi potujejo (Si lahko misliš?).
Tretjo skupino sestavlja »zlata mladina«. To pomeni: končati o-snovno , šolo z odličnim (saj veste, kakšna je situacija z gimnazijami). Vpisati gimnazijo in jo končati s pray dobrim (Ah, ta matematika). Končati eno od perspektivnih fakultet (recimo pravo ali ekonomijo). Oženiti se. Oditi v vojsko, ženo v drugem stanju poslati k materi. Po povratku iz vojske se zaposliti in vpisati doktorat.
Tak. mladenič vedno izbira dekle s fakulteto, kajti njegova mama pravi: »Toliko let smo te šolali, sedaj pa boš vlačil to kobilo na grbi.« Njeni, spet (s solzami v očeh) izdavljajo, da je ljubezen krasna stvar in: »Menda ja ne boš dovolila, da boš celo življenje odvisna od tega bum-barja in njegove skorjice kruha?!«
V periodu »zaroke« (?) poljubljajo roke babicam, moško stiskajo roke očetom, ker potentifalne tašče ne prenašajo od prvega srečanja. Sedaj ostaja na dekletih, da izberejo »tistega pravega«. Če ga ne morejo najti, obstaja dosti podobnih.
Res, da je tale članek malo karikiran, ampak ni daleč od resnice.

Dopisujte v Glas mladih

LETO
V	novoletni noči. sta .se prvič poljubila,
se proti jutru šama za zaveso je zbudila. '
Čez teden dni podaril ji nasmešek je slučajni in ona zaželi si, da bi ne bil že zadnji.
Minil je mesec marec in ona njega išče, še vrnil je v tujino: kdo ve, kdaj spet pride.!
V	juliju zelenem se srečata ponovno
in on se le začudi: Oho, dekle, otrok bo!
In ona je molčala, ni rekla nič več mu, v srcu zajokala, zbežala je domov. -
V	septembru zlatolistem je hčerkico povila,..*, očetovo ime v molk je zaklenila.
Spet novoletna noč je in ona s hčerko sama, vse želje združi; v eni:
da hčerka jo čimprej pokliče: mama, mama! <■
E. Rožman
OTROCI
Dva fantka, dve punčki in kuštravi pes.
Umazana lička, nos smrkav je ves.
Lasje nepočesani iz kap gledajo, obrazi nasmejani nekaj pričakujejo.
Bo dedek Mraz prišel, bonbonček bo dal, bo očku v zapor ga IgOr poslal.
In mamici bolni pomarančo debelo Katja še danes odnese veselo.
Premajhna pa Peter in Tanja sta še in sladka darila po njunem dobi vsak le zase!
Le droben pes Piki ne čaka nič več sosedovo muco odžene od polnega krožnika preč.
Nasitil želodček prestradan si je,
je njemu vseeno:
če pride Zdaj dedek ali pa ne!
E. Rožman
Razmišljamo
Junij. Junij je mesec, ko se najbolj trudimo. Treba je prekoračiti normo in dobiti večji osebni dohodek.
Julij. V tem mesecu imamo dva praznika in štiri sobote. Povrh pa še pet nedelj. Skupaj enajst dni. Ja, kdo je pa nor, da bo šel v juliju na dopust.
Avgust. Ni važno, koliko je sobot in nedelj,, kajti v osmem mesecu se nahajamo na zasluženem (?) dopustu.
September. Petkrat sobota, petkrat nedelja.
Oktober. Samo osem dni. November. V novembru imamo dan republike. Ker je 27. ponedeljek, bomo z 29. povezali še torek in bomo tako spet na dopustu (z redkimi izjemami).
December. V decembru je pet sobot, pet nedelj in še dva dneva-novega 1980. leta.
REKAPITULACIJA:
Dopust povprečno:	25	dni
Ostali dopusti:	106	dni
SKUPAJ:	131	dni
Pazimo torej, kako b.omo svoj oddih in ostale dopuste razporedili v letošnjem — delovnem 1979. letu!
tone b.
Že konec prejšnjega leta smo odločili na vseh nivojih. Za novoletne praznike nismo delali, štiri dni. Toda teh štiri dni se proti številu nedelovnih dni v. letošnjem letu sploh ne splača omenjati. Kar poglejmo,, koliko NE BOMO delali v letošnjem (sedaj že ne več tako novem) 1979. letu.
Januar. Ker je novo leto srečno padlo na ponedeljek, smo praznovanje podaljšali za en dan in smo tako izvlekli štiri nedelovne dni.. V januarju smo imeli še štiri sobote in štiri nedelje. Vse skupaj je zneslo torej enajst dela prostih dni.
Februar. Februar je najkrajši mesec. v letu. Od sedemindvaj setih dni so štiri sobote ter štiri nedelje. Skupaj osem dni.
Marec. V marcu imamo 8. marec plus sobote in nedelje. Skupaj deset dni.
April. April je bil vedno suh mesec. Razen štirih sobot in petih nedelj ničesar..
Maj. Mednarodni praznik dela bo tudi letos ravno pravi čas. V začetku tedna. Z vsem ostalim bo v maju kar štirinajst nedelovnih