g regor Čušin, Življenje pa ni teater. Življenje je križev pot. 187 gregor č ušin ž ivLjenje pa ni teater. ž ivLjenje je križev pot. pred več kot letom dni sem velikim zanimanjem prebral, da se prešernovo gledališče iz k ranja loteva uprizoritve š kofjeloškega pasijona. po poskusu s sve- tim pismom (biblija, prvi poskus, sng d rama l jubljana, sezona 2016/2017), ki – vsaj za moj okus – ni bil niti poskus, ampak je ostal na ravni eksperimenta, če razumete odtenek razlike v uporabi besede, me nikakor ni začudilo, da se je režiser l orenci lotil še pasijona. in priznam, da sem se že vnaprej odločil, da mi predstava ne bo všeč. pravilnost moje »odločitve« je potrdil še stavek, ki ga je na tiskovni konferen- ci ob najavi premiere izrekla umetniška voditeljica prešernovega gledališča, da so »ustvarjalci zadeli samo bistvo pasijona«! k er sem tudi sam dolga leta pripadal teatru in torej od blizu poznam ljudi, ki ga ustvarjajo, in ker osebno poznam tudi večino ustvarjalcev »k ranjskega pa- sijona«, sem seveda mirno zaključil, da so do »bistva pasijona« prišli tako, da so bistvo – k ristusa/boga – iz njega odstranili. Tega seveda niso storili iz neke načrtne zlobe, ampak iz pragmatičnega spoznanja, do katerega so v svojih življe- njih prišli, da boga ni. Vsaj ne takega, kot nam ga ponujata in slikata krščanstvo in c erkev. u prizoritve so se lotili z vso iskreno umetniško ustvarjalnostjo, a iz- praznjeno dušo. morda celo brez nje. n e brez duha, da smo si na jasnem, a brez dvoma brez d uha. k orona in z njo povezani ukrepi so mi preprečili ogled predstave, lahko sem le gledal fotografije, kratek filmski napovednik in bral kritike, iz česar sem si se- veda ustvaril neko svoje mnenje. Vendar prestave dejansko nisem videl, zato je seveda ne bom komentiral, še manj ocenjeval ali celo kritiziral. k o sem v pripravi na tale zapis še enkrat prebral besede, izrečene pred premi- ero na tiskovni konferenci, me je zadelo, da je mojim igralskim kolegom morda celo res uspelo. z adeti bistvo pasijona, namreč. a se tega verjetno sploh ne za- vedajo. k ot tega verjetno sploh niso hoteli. Vsaj ne na tak način. »besedilo je srhljiv prikaz današnjega časa in je, čeprav je staro tristo let, popolnoma razumljivo, ne glede na arhaični jezik, saj govori o problemih, ki zadevajo vse nas. /…/ z di se mi, da se je ekipa približala srži, samemu bistvu škofjeloškega pasijona, ki je bilo leta in leta prikrito. To je freska človeškega pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 188 trpljenja in uprizoritev, v kateri božji sin dobesedno postane sin človekov. g re za izjemen dosežek ekipe in mislim, da gre za predstavo, ki bo vsakogar zadela v srce,« se glasi zapis v članku. preberite citat še enkrat. pa še enkrat. pa še in še … toliko časa, da boste dojeli, da so igralci, glumači, umetniki prišli do spoznanja, da je božji s in postal človek! d a je bog oblekel našo človeškost in prevzel vse, kar je človeškega – tudi trpljenje! d a nam je tako pokazal, kako naj našo človeškost – tudi trpljenje – ži- vimo na božji način. in ja, strinjam se, to nam je bilo leta in leta prikrito. Tega se ljudje, žal tudi mnogi verni in pobožni, sploh ne zavedajo. in zato – trpijo! 10. postaja križevega pota. Ilustracija Agate Pavlovec za zgodbo Janez, učenec, ki ga je ljubil v knjigi ViT a dolorosa. g regor Čušin, Življenje pa ni teater. Življenje je križev pot. 189 Pasijon ni trpljenje! Pasijon je darovanje! Pasijon je ljubezen! d arovanje je smisel trpljenja. č e pa trpljenju odvzameš smisel, postane ne- smiselno. post brez ljubezni je zgolj asketska vaja: koliko časa zmorem brez hrane in pijače, koliko časa zmorem brez kave, alkohola ali čokolade, koliko časa zdržim brez televizije, telefona in računalnika … svojo moč dokazujem sebi, svetu in bogu. a ko premagujem samega sebe, sem na koncu vedno sam tudi poražen. č e pa hrano in pijačo, ki sem se ji odpovedal, podarim nekomu, ki strada … če denar, ki bi ga sicer zapravil za kavo, alkohol in čokolado, podarim nekomu, ki nima … če čas, ki ga ne zapravim s televizijo, telefonom in računalnikom poda- rim nekomu, ki me potrebuje … če ljubim, vedno zmagam! Trpljenje brez ljubezni je muka. je tekma v dokazovanju visokega praga bo- lečine in stopnji herojstva. a krščanstvo ne pozna herojev – le svetnike. k rščan- stvo ne pozna mučenikov – le mučence. k rščanstvo ne pozna tekmovanja – le zmagovalce. k er ljubezen vedno zmaga! »Nihče nima večje ljubezni, kot je ta, da dá življenje za svoje prijatelje!« (jn 15, 13) n ikoli nisem razumel tega stavka. potem pa je kmalu po poroki žena zbolela, padala v hudo depresijo, ki so jo spremljali vsakodnevni napadi tesnobe in stra- hu. skupaj sva se pogrezala v vse hujšo bolečino in temo. Trpela sva. k o pa sva začela bolezen darovati, ko sva, čisto konkretno, svoje vsakodnevno trpljenje, bolečino in strah darovala konkretnim osebam v najini bližini, sva stopila na pot ljubezni … in odrešitve. č e pasijonu odvzameš bistvo – k ristusa/boga – dobiš uprizoritev. predstavo. Teater. d ober ali slab, odvisno od režiserja in ekipe. č e pa razumeš bistvo pasijona, če torej razumeš smisel trpljenja/darovanja, boš igral z ljubeznijo, četudi predstava morda ne bo najboljša. predvsem pa se boš zavedal, da se ljubezni ne da igrati. l ahko se jo le živi. Življenje pa ni teater. Življenje je križev pot. in včasih na svoji poti naletim na kak majhen križ. in če res ni prevelik, ga poberem. Včasih. pospravim ga v žep ali pa si ga, če sem pri volji, obesim okoli vratu. d a ga še drugi lahko vidijo. in občudujejo. a li pa se zgražajo. o dvisno pač, ali so si s križem navzkriž ali ne. a teh malih, drobnih križev je ob poti vse polno. Tako se moji žepi napolnijo in vrat je okinčan z njimi kot izložba prodajalne s spominki in nabožnimi pred- meti v kaki romarski cerkvi. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 190 Teh malih, drobnih križev je ob poti toliko, da se jim začnem izogibati. pre- tvarjam se, da jih ne vidim. n aučim se jih spregledati. k onec koncev se tudi na- vadim nanje in sčasoma jih res še opazim ne več, predvsem pa mi ni mar zanje. Včasih na svoji poti naletim na kak večji križ. poberem ga. s ploh, če je ravno prav velik, da ga lahko uporabim kot pohodno palico in mi je v pomoč. š e lažje in bolj varno lahko stopam. z njim lažje dose- žem kaj, kar mi je previsoko ali predaleč … približam si, potegnem k sebi ali pa potisnem od sebe stran. Tak križ lahko uporabim tudi kot orožje: obranim se ali pa odpodim od sebe, če se kaj zapodi vame in me oblaja. pa tudi sam lahko zagrozim ali celo udarim. o , križ je močno orožje … Tudi teh večjih križev je ob poti kar precej, a več kot enega težko prenašam s sabo. V napoto mi je in v spotiko. n o, morda si vzamem še enega, največ dva … za rezervo, če se kaj polomi … Več pa res ne! a včasih na svoji poti naletim na res velik križ. pravi križ. k riž, ki je vreden svojega imena. in vreden človeka. prestrašim se ga. premlad sem. prestar. preveč bolan. prezaposlen. preveč srečen. poročen. sam in osamljen. nepripravljen. neveren. preveč pobožen. preponosen. Žejen. l ačen. u trujen. z adnje, kar v tem trenutku potrebujem, je ta ogromna prekrižana gmota. in zato grem mimo. z aobidem tudi drugega. še pri tretjem se morda lahko pretvarjam, da ga ne vidim. č etrti pa leži povprek na moji poti in hočeš nočeš se ga moram dotakniti. č e že zaradi drugega ne, že zato, da ga umaknem. d a grem lahko naprej. približam se mu torej … premerim ga z očmi in ga, takole v mislih, najprej potežkam. Težek je … Že na pogled je težek … s klonim se … s e ga dotaknem … primem ga … g a objamem … d vignem ga … in si ga naložim na rame … k ot da je ustvarjen prav zame … n ajprej me pritisne k tlom. preseka me in mi vzame sapo. g loboko vdihnem in zberem vse svoje moči. premaknem se, naredim prvi korak. pa še enega. in še enega. s aj gre … pazim na ravnotežje. pazim, da mi križ ne zdrsne z ramen … iz rok … g regor Čušin, Življenje pa ni teater. Življenje je križev pot. 191 g rem. počasneje kot prej. s preudarkom in premislekom. izbiram samo pra- ve poti. Težko je in naporno. s amotno. r edko srečam kakega s imona ali Veroniko. sploh vzponi so zahtevni. a grem. z morem tudi zadnji klanec, ko na gori – vsem na očem – odložim križ. d omišljal sem si, da bom brez bremena kar pole- tel … pa se le zgrudim. in ležem na križ. in nisem več sam svoj. n oge me povlečejo navzdol, v globino … k zemlji, iz katere sem izšel. n ad mojo glavo je napis, ki se norčuje iz mene. priča o tem, kako me vidi svet. in je resničen le na pol. r oke mi potegnejo levo in desno. d o skrajnih mej. d a začutim svoje telo, sebe samega, razpetega med zlo in svetost. n a sredi pa je moje ubogo srce. prav tam, kjer se stranici križa prekrižata … in kjer se srečata. in kakor sem v začetku objel križ … in ga nosil … č utim, kako me zdaj križ objame. in me drži. Križi. Foto Tatjana Splichal.