Poštnina plafnna = Spedizione in abbonamento postale II gruppo.
Jtfudsbi tednik
Leto i. štev. 19	Trst 31. maja 1946	Cena 5.- lir - 3.- din
Vsebina :
POLITIČNI PREGLEDI O LJUDSKEM SODSTVU KITAJSKA. ILUSTRIRANA PRI-LOGA - IDRIJA DVA PARTIZANSKA UMETNI. KA. VZOR ZADRUŽNEGA GO« SPODARSTVA
VIDEL SEM TITA
Zagreb pričakuje maršala Titu. Nobenih izrednih ukrepov ni ob njegovem sprejemu. Avto. ki ga vozi z postaje v Tuškanee že drči po ulicah. S pločnikov ga pozdravlja množica. Siplje mu cvetja na pot. Kliče mu dobrodošlice. Par. ključavničarskih vajencev je Splezalo na drogove napeljave e-lektrično železnice Videti hočejo bolje od drugih tistega, ki je bil kot mladenič to, kar so sedaj oni. Videti hočejo obraz moža, Ivi je na ruševinah stare Jugoslavijo zgradil novo državo, v kateri je žuljeva roka čast in kjer je delo edina legitimacija državljanov. To pot ga nismo vsi videli. Le za majhen trenutek so nekateri od nas ujeli njegov obraz v avtomobilu. Toda ljubljeni maršal je v Zagrebu. Dovolj za bas, ki smo vedeli, da bo prišel na III. Kon-Sros ljudske mladine Jugoslavije, kamor smo bili kot primorska delegacija povabljeni.
S .pesmijo smo prikorakali pred dom Radničke komore, kjer je bilo zbranih že preko .1.600 .dele-gatuv, izvoljenih zastopnikov dveh milijonov organiziranih mladih antifašistov iz vse Jugoslavije. V dvorani so bili prostori prazni le še za delegate Juljske krajine in Ir.sta in za maršala Tita. Vihar .vzklikanja in ploskanja, ki je spremljal našo delegacijo, ko jo nasedla kot zadnja svoja mesta, se nam jo vsem zazdel kot simbol vključenfa Primorja s Trstom k°t VIF federalne ediniee v bral-sklop narodov Jugoslavije. Navdušenje se še ni poleglo, ko 1® že ■/, drugo strani vstopil rdnji ~ Pi'vi gost Kongresa, maršal Jugoslavije, narodni heroj Josip Broz-Tjto. Zdaj je navdušenje prekipelo. Dvorana se ni in,ni mogla pomiriti.. Maršal je v spremstvu predsednika Hrvatske narodne skupščine Vladimirja Nazorja in s predsednikom Hrvatske narodne vlade Bakaričem končno zavzel svoj prostor, ki je bil v neposredni bližini primorske delegacije.
.Predsednik .centralnega odbora ■ USAOI-a Slavko Komar je otvo-ril III. Kongres.; Kot'najvišji predstavnik države jo tovariš :-"Tilo Prvi pozdravil zbrane delegate. Država, v kateri njen naj višji Predstavnik, pred: mladino, podaja Poročilo o dojil vodilnih državnih Organov in ji s tako iskrenostjo m- odkritostjo razprostre velike načrte in naloge za bodočnost, mora od te mladine dobili en sam mogočen odgovor. Mladina Jugoslovanskih narodov odgovarja na visoko zaupanje, ki ji ga izkazuje drživa in njen najvišji predstavnik, z delom Kongres
nmo 16 'a '"ladiiu' Polagala ra-fune o svojem del«, je bil naj-
’opsi dokaz za to. Saj je na polju obnove napravi'« TO000.000 prr-stovoljnih delovnih dni .
Besede, s katerimi je maršal gn-'onl o velikih načrtih so bile še posebno «mele, prepričevalne in udarne. Žar mladostnega ognja U| so zanetile njegove besede v mladih ljudeh še večjo pripravljenost za delo in borbo, nam jr L dvorane m'adinskih delegatov-'se Jugoslavije pričaral živo sliko haso skupne domovine, ki gre iz 'ušovin nezadržno na potUdago-stanja in napredka, 1
, Lo pa,j« pričel govoriti, o vpra-Hftnju Julijske krajine in Trsta se mu je obraz popolnoma izpre-^enil.. Prve besede, ki jih je iz-eket, ofenjen k primorski dele-
gaciji in ki so bile namenjene vsemu našemu ljudstvu, so bile govorjene s tako bolečino, da so nas pretresle. Udarni ton naslednjih stavkov pa nas je takoj spomnil neustrašnega komandanta prvih partizanskih odredov in predstavnika države, ki ve, kaj je njena pravica in ki se zna za njeno uresničenje tudi boriti, V njegovih odločnih besedah smo zaslutili, zakaj so morali partizanski odredi zmagovati, zakaj so se razvili v mogočno osvobodilno vojsko. Začutili smo, zakaj narodi Jugoslavije niso nikdar izgubili vere v zmago pravice, zakaj so zmagovali in zmagali Začutili smo končno nujnost naše končne’ zmage. Spoznali smo Tita. borca in državnika.
Na kratki poti po parku, v katerem stoji mala hiša, kjer nas bo sprejel, smo pozabili na vse,
kar smo si v mislih pripravili, da mu bomo povedali. »Sprejel nas bo tovariš Tito!« Za druge misli in čustva ni bilo prostora v riaòih srcih in v naših glavah.
»Zdravo, drugovi!« in že je ves svež in nasmejan stopil med nas. Soba je postajala vedno manjša. Vprašanja in odgovori so se hitro menjavali. Nihče od nas ni opazil, da nosi. tovariš Tito maršalsko Uniformo. Čudna sila nas je nepremagljivo vlekla k njemu.-Menda bi vsi najraje k njemu v naslonjač. K njemu, tesno k njemu. Saj so nam vendar tako znane te drage poteze, ta nasmeh...
»Da, to je on!« sem slišni kot v sanjah zašepetati tovariša, ki se je bil zamaknil v njegov obraz. Da, to je on. ki nas je spremljal utrujene in lačne skozi sovražne ofenzive. To je on. ki jo stradal z nami po ječah in taboriščih. To
je on, ki je bil do zadnjega diha z našimi talci. On, ki mu je junaška mati Zaupala zadnjega sina in ga poslala v gozd. To je on, katerega sliko mi je vipavska šo-•Jarka 19Ì3 leta iztrgala iz rok, jo poljubila in zbežala z njo. To je on, čigar poteze so na fotografiji skrbno in tehtno preiskovali tržaški delavci iz kantirjev, prodno so spoznali: »Da, to je on!« Plodimo v partizane! Da, to je on, ki ga naša Primorska in Trst čakata kot odrešenika.
Krepek stisk roke. Tako so se poslavljali borci pred zadnjimi juriši. Stisk roke. ki je veljal vsemu primorskemu ljudstvu. »Bratje. vzdržite! Z vami sem, z vami so narodi Jugoslavije! Z vami so vsi iskreni demokrati sveta. Z nami vsemi pa je pravica!«
»Na svidenje v Trstu!« smo mu še zaklicali od daleč. Toda slišal nas je. In njegov nasmeh, kot da na mje odgovoril: »Da, kmalu, tovariši!«
* T ' L. p.-d
He-	naslU sàaoì !
Kot živino so jih odgnali v Nemčijo. Pomorili so jim očeta, mater ali oba. Kot sužnje so jih gnali * na nadčloveško naporno delo. In zdaj? Kdo jih bo vzdrževal? Kdo bo obnovil njih požgane domove?
Grozni so vtisi, ki jih hranijo primorske sirote iz pretekle vojne. Nihče jim jih ne bo več mogel izbrisati iz duše.
»Nekega dne so v našo vas pridivjali okupatorji,.' piše mali Možina A'iksanđer jz Grabišča pri Postojni. — »Iskali so partizajne. a mi smo jih dobre skrili. V neki hiši so našli en mitraljez in neka: izkaznic. Potem -so ukazali gospodarju in gospodinji da morata po! ure g'edati sonce. Nato so se pti peljali z avtom nemški oficirji in so ukazali na praviti zanko. Nato so gospodarja obesili, gospo dinjo pa ustrelili.« — Taki so spomini naše dece. •
».. Komaj smo vstali, je šel oče kot navadno po gledat okrog hiše. Prišel je kmalu nazaj s strašno novico da gredo Nemci.. Komaj je prišla mati \ kuhinjo, so že vstopili Nemci in dejali očetu, na' gre z njimi. Mislili smo, da ga bodo odpeljali V, Nemčijo, kakor osta'e može. Odšel je z njimi, nas so pa zapodili iz hiše Ko smo prišli ven, smo videli, • da je hlev že ves v plamenih in. tudi hiša je za-, čela kmalu goreti. Vsi smo jokali. Tedaj sc začuje
strel. Nemci so kmalu odšli, mi pa smo začeli gu siti. Tilev je pa pogorel. Šest dui nato sva s šesl letnim bratom pas'a blizu hiše. Ogledovala sva nek skalo. Brat vzklikne: Otilja, glej mrtvega ata! N daleč proč je ležal oče pod'nizkim hrastom. Jokal smo in jokali, a očeta ne ho več nazaj.« — Tak pripoveduje trinajstletna Hmeljak Otilja iz Rihem berka
Drugi atroci vedo pripovedovati, kako so jih pri lanjali nemški kmetje na delo, trinajstletne, še n lorasle dečke in dekletca, petnajst ur dnevno, kn užnje na delo na polju in v hlevu. — Kako s bodo opomogli ti otroci od tolike škode na zdravju od tolikih groznih spominov, ki jim težijo dušo?
Otroci brez staršev, otroci brez domov otroci k '•odo vse življenje videli pred sabo še tleče pògo išče domačije, zaklano mater, obešenega očeta otroci ki bodo sanjali vso življenje strašne stanj. •• očetu ki so ga prinesli prestreljen»«:i iz borbe iz boste, ki bodo sanjali o nemškem gospodarju ki jih je gnal pred zoro na delo in jim vrgel, iz dadne!)m. nekaj .otrobov — kot svinjam v hlevu..
To so naši niroci, otroci, ki bodo gradili bodoč nost našega ljudstva- Ne smemo pozabiti nanje, k «o v sili in pomanjkanju.
VELIKA
ZAVEZNICA
Sovjetska zveza — dežela svobode, bratstva med narodi. Dežela brez brezposelnih, dežela gigarrt-aillili petletk, dežela pravljičnih napredkov v skupnem naporu. Gledali smo nate s tajnim upom, ko nar. je bilo najhuje, ko je izgledalo, da ne bo izhoda iz našega gorja. Nate smo se ozirali v skritem pričakovanju, ko so se jugoslovanski kraljevi ministri bratili z našimi rablji. Nate smo se ozirali, ko so nas. pošiljali v Abesinsko klavnico, v tebi sm<) vid?K veliko luč, ki izžareva silo, mova,! rio okrepčilo vsem tr.-peòim v najhujših dneh. Tvoja naraščajoča moč, to je bila naraščajoča moč pravice, jamstvo končne zmage idej človečanstva.
Vrišel je dan, ko jo končno odpadla velika mora z naših duš, dan, ko so sinovi vseh tvojih narodov prijeli za orožje, da ohranijo sivnjo .domovino, domovino vsega izkoriščanega delovnega ljudstva. To je bil dah, ko smo se zavedli, da je pričela zares neizprosna borba proti nacifašistični kugi, ki je legla nad Evropo.
Nikoli nismo dvomili v tvojo zmago. Bilo bi, kot, da bi posumili v triumf pravice. Bilo bi to kot (la bi pomislili na lastno smrt. Toda mi smo varovali v življenje, v zmago pravice.
Ves svet je občudoval junaško borbo Rdeče Armado. V e,s svet je črpal vzglede iz herojskega odpora tvojih ljudstev. Tudi mi smo hoteli slediti tvojemu vzgledu, od tvojili borcev smo se učili junaštva v borbi za življenje, za svobodo domovine. »Partizan je enak kakor niški vojak« — so je glasita naša pesem. Tako smo si želeli kakor ti, slediti vzgledu starejšega brata.
Stalingrad, to ni bila samo visoka peščin junaštva sovjetske domovinske vojne. Stalingrad, to ni bila obramba človečanstva, obramba kulture in svobode vsega sveta. V Stalingradu ste rešili tudi na«.
Trdo jo bila potem še borba, težke so bile še žrtve.
Toda sredi gladu in neskončnih pohodov, sredi rafalov iz zased in strelov na talce je tlela v nas zavest. Skozi stepo itn preko rek, skozi neskončna Ukrajinska žitna polja,^ goni sovraga Rdeča Armada. Kako bi klonili, ko koraka Sovjetska zveza zmagi naproti, kako bi klonili, ko nas z zmago Rdečo Armado, čoka svoboda? Vaša zmaga jc ]»omenjala in pomeni tudi našo zmago.
In ko ho tanki Rdeče Armade uničili fašistično zver v Berlinu, ko so rdeči prapori vihrali skozi Brandenbiirška vrata, tedaj jo tudii v Trstu zaplapolala trobojnica z rdečo zvezdo in preko trga Unità so drdrali Titovi tanki. Mislili smo, da smo si dokončno pribori! i svobodo.
So nas jo čakala bridka preizkušnja, Se simo morali doživeti, da zapirajo naš? brate in da koljejo fašisti po naših ulicah. Toda, ko se odloča ob mednarodni z ioni mizi naša usoda, ko so nam hoteli na pariških pregovorih zopet zarezati v živo meso, tedaj je zopet vstala Sovjetska zveza, hrani-te'jim malih narodov, zaščitiiiea ponižanih in aatiranih. Tovariš Molotov je branil naše prav'ee kot svoje pravic?, branil je našo svobodo, kot vedno brani Sovjetska zveza svobodo po vsem svetu. In teda j se nam je zopet utrdila neomajna vera. Ne moramo zapasti pogubljenju, n? bodo nas mogli prodati, dokler je tukaj naša no-»Ivčna ziyh’ttwica in prhjate.lhm Sovjetska «veza.
Ob obisku roditelja naše zmagovite osvobodine vojsk- v Sovjetski zvezj gledamo zopet z imanjem na utrjevanje prijateljskih vezi m id našimi narodi. Sovjetska zveza, zaščitiiiea miru in pravice malih narodov, domovina poni Žanih in razžajenib, je naša prijateljica. To pri fa te Istro nam je v etiko zagotovilo za svobodno bodočnost.
JLiuđsfti tednik
2
31. maja 1046
TEDEN V SVETU IN DOMA
Namestniki zunanjih ministrov
nadaltuielo z delom
VSA PRIMORSKA
mešetarskim predlogom v Parizu
Ju j #*! i f ila utrjuje svo mednarodni položaj
V	zadnjih mesecili je Jugoslavija sklonila pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči s Poljsko in Cehoslovaško, ter tako potrdila in zapečatila slo-vanskó bratstvo, ki se ie prekalilo v borbi proti skupnemu sovražniku. Istočasno so se utrdile prijateljske vezi med Jugoslavijo in Francijo. Nekateri francoski poli-tiki, med njimi komunistični voditelj Tborez, zahtevajo od francoske vlade, naj sklene z mladimi evropskimi demokracijami, v pr-vem mestu z Jugoslavijo, pogodbo o prijateljskem zavezništvu. Te dni so se pričela v Parizu trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo. Sporazum Se ni sklenjen izvedelo se pa je, da bo Jugoslavija izvažala v Francijo les, rude, konopljo, usnje in zelenjavo, nato pa bo dobila iz Francije stroje za svojo industrijo.
Tudi diplomatični odnoSaji med Jugoslavijo in ZDA so bili dokončno urejeni. Za jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu je bil imenovan dosedanji minister za Informacije Sava KosanoviO.
V	pondejjek pa je
Maršal Tito odpotoval v Moskvo,
kjer ga je na letališču pozdravil. sovjetski zunanji minister Molotov, .takoj nato pa ga je sprejel tudi generalissimus Stalin. MarSal Tito. ki ga spremljajo Številne jugoslovanske osebnosti, je takoj po svojem prihodu v krajšem nagovoru izrazil hvaležnost narodov Jugoslavije za pomoč, ki jim jo' nudi ZSSR. 2e dalj časa se mu. di v Moskvi jugoslovanska trgovinska delegacija, ki jo vodi mi- . ni sfer za zunanjo trgovino ing, Ni-kola Petrovič. V tej delegaciji je tudi predsednik vlade LR Slove-nije, Roris Kidrič.
Tak0 poglablja Jugoslavija tudi svoje prisrčne odnoSaje z ZSSR, ki je preko svojega zunanjega ministra Molotova v Parizu tako odločno branila upravičene zahteve narodov Jugoslavije in prebivalstva JK po priključitvi vse-JK s Trstom k Jugoslaviji.
Jasno in odfočno je govoril Molotov
v izjavi sovjetskim listom o nedavno prekinjeni konferenci zunanjih ministrov v Parizu. Poudaril je važnost točnega izpolnjevanja sklepov iz Teherana, Jalte, Potsdama in (Moskve, kajti vsaka druga pot bi bila pogubna za c-notnost velikih zaveznikov in bi lahko imela usodne posledice za prijateljske odnoSaje med miroljubnimi narodi. Zaradi tega je sovjetska delegacija, pravi Molotov, v glavnem usmerila svoje napore za dosego soglasnih sklepov v glavnih vprašanjih načrtov za mirovne pogodbe. Zaradi tega sovjet-ska delegacija n! mogla pristati na predlog ZDA, naj se skliče mirovna konferenca, ne glede na to, ali so Štirje zunanji ministri so’ glasno že pripravili načrt za te mirovne pogodbe ali ne. Molotov povdarja, da bi taka pot pripeljala do dveh mirovnih konferenc in do dveh mirovnih pogodb. Narodi pa bi bili spet opeharjeni v svojih upih v trajen mir.
Molotov je nato opozoril na imperialistične tendence nekaterih reakcionarnih krogov v svetu in pribil, da bodočnost sedaj ni več na strani teh gospodov, temveč na strani ljudstev, ki teže po stalnem miru. Taka država je SZ, ki veže Interese svoje varnosti z interesi varnosti drugih narodov. Molotov je nato opozoril na ne.
»katere pojave po zaključku pariške konference, med katere spadajo tudi nekatere točke Byrneso-vega govora, in poudaril, da ti poskusi pričajo o težnjah nekaterih inozemskih krogov po razbijanju načel skupnega dela s SZ in drugimi demokratičnimi državami in po uporabljanju metod strahovanja in pritiska. Poskusi takega strahovanja in vsiljevanja svoje voljo se bodo ponavljali tudi v bodoče. toda kar se tiče SZ so te težnje sedaj in v bodoče, kot so bile že nekoč, obsojene na propad. Ti krogi pa bodo morali razumeti, da se ie položaj temeljito spremenil. kajti SZ je zavzela v mednarodnih odnošajih oni položaj, ki ii pripada. .
V lej svoli izjavi Je med drugim
Molotov potrdil sovjetsko stališče glede Trsta.
Molotov ie dejal tako: «Nihče ni osporavah da jugoslovanske zahteve, glede JK ne bi bile pravične. Mesta Trst ni mogoče ločiti od JK, čeprav ie večina njegovega prebivalstva italijanska, ne tla bi se kršili jugoslovanski narodni Interesi in ne dn bi se Trstu samemu povzročila težka gospodarska Skoda. Treba je doseči takojšnjo rešitev jugoslovansko italijanske meje, ki naj zadovolji nacionalne interese Jugoslavije.»
Namestniki -zunanjih ministrov nadaljujejo z delom,
ki so jim ga poverili zunanji ministri, ko so se sredi maja razSU. Sedaj razpravljajo o francosko italijanski meji. Italijani nočejo priznati francoskih zahtev po dolinah Brige in Tende in podpirajo svo-je stališče z včasih kar smešnimi razlogi. Tak le na primer argument Italijanskega predstavnika Di Soragno, da zna jo prebivalci Brige in Tende samo zato francosko, ker jim Je dala Italija francoske Sole, sicer pa so Italijani.
Te dni je prispel v Pariz namestnik Jugoslovanskega zunanjega ministra dr. AleS Baebler/ ki ho namestnikom zumanjih ministrov, prikazal jugoslovansko stališče glede avstrijsko-jugoslovan-ske meje, Namestniki bodo kasneje proSli na reparacije, in na nv. strijsko-italijansko mejo.
Toda medtem ko se Italijanski uradni predstavniki zlasti v inozemstvu kar cede od demokratičnih fraz. poštnin
fašizem v Italiji vedno močnejši.
Čeprav bi radi italijanski politiki zaradi vtisa v inozemstvu to dejstvo zabrisali, prihajajo dnevno številnejša poročila o neofašističnih izgredih, o široko razpredenih organizacijah Itd. De Ga-speri je prosil italijanske novinar-ie. naj perejo umazano perilo doma, to se pravi, naj njegovo pranje sploh odlože za čas, ki bo za Italijo v mednarodnem pogledu u-godnejSi. Jasno je, da dajejo take besede fašistom potuho, zato dobivajo vedno več poguma.
Volilna borba v Kaliji postaja zaradi tega silno,ostra. Vanjo so posegli celo katoliSki Škofi, ki groze vsakomur, ki bi glasoval za levičarske kandidate, da ne bo cerkveno poročen niti pokopan. Kam tako hujskanje vodi, nam kaže primer župnika iz San Massima pri Rapallu, ki je streljal na skupino mladincev s socialističnimi in komunističnimi zastavami. Orožje so našli tudi v verskem zavodu sv. Jožefa v Rimu.
Italijansko ljudstvo se bo to nedeljo moralo na volitvah odločili zn fašizem »li demokracijo, zn monarhijo ali republiko.
Ves pretekli teden je naraščalo število resolucij — pisem in brzojavk — naslovljenih na Svet zunanjih ministrov v Parizu in na pomembne predstavnike pri reševanju vprašanja pripadnosti naše pokrajine, kot so tov. Kardelj in drugi. Vse te resolucije so en sam ogorčen odgovor na nesmiselne predloge zapadnih predstavnikov na pariški konferenci. Pisali so delavci tržaških, trži-škili, miljskih tovarn, pisali so briški koloni in kraški ribiči, vsi
Istega dne se bodo vršile volitve tudi v Franciji, kjer postaja volilna borba prav tako vedno ostrejša. Reakcija je posebno v Franciji zelo aktivna, ker se zaveda, da u-tegne biti Francija na ponovnem sestanku zunanjih ministrov jeziček na tehtnici. Tudi Francozi se bodo morali na volitvah odločiti — ali za resnično samostojnost In močan mednarodni položaj, ali pa za gospodarski in politični privesek zahodnega kapitala.
Stavke v Ameriki
še niso končane, čeprav se je Trumanu z grožnjo nasilnih ukrepov, posrečilo urediti stavko železničarjev. Truman, je predloži) parlamentu zakon, ki bi mu dajal široka pooblastila za časa stavk. Ta pooblastila bi vključevala vpoklic stavkujočih delavcev v vojsko, s čemer bi biii delavci z vojaško dt-scipliffo prisiljeni delati, prejemali bi pa vojaško plačo, ki je znatno nižja.
Ameriški sindikalni voditelji, med njimi celo voditelj bolj nazadnjaške ameriške federacije dela Green Označujejo te ukrepe kot u-vajanje fašizma v ZDA. Predsednik železničarskega sindikata pa je izjavil, da bo šlo vse imetje tega sindikata, ki znaša 47 milijonov dolarjev, za volilno borbo pro. ti Trumanu, če bi hotel letu HH8 ponovno kandidirati. S tem prehajajo ameriški sindikati iz sedanje samo gospodarske tiorbe v politično borbo in ameriški delavski razred se na političnem polju vedno bolj uveljavlja.
so zlili svoj glas v en sam odločen »Ne!« Nikoli tega! Videli ste, kako je pri nas in veste gotovo, da taki predlogi niso v skladu s pravico. V skladu so z dozdevnimi trgovskimi in strateškimi interesi poedinih krogov, ki jih zastopate namesto vsega vašega naroda, gospodje v Parizul Toda naši padli so padli za mir in svobodo v svetu, padli so, da bo tudi ameriški farmer, da bo bretonski ribič in manchesterski tekstilec lahko v miru pridelal svoj vsakdanji kruh. Padli so, da bi lahko ameriški in briianski, francoski in vsi evropski. otroci v miru hodili v šolo, da bi se lahko brez strahu pred bombami junkersov in dornirjev izobraževali za skup-rti napredek vseh narodov. Naši padli se niso žrtovovali za porast delnic v City-ju in Wallstreet-u. Zato nikoli ne bomo dopuščali, da bi kdo mešetaril z našo usodo! — Tako odgovarja vsa Primorska gospodom v Parizu.
V coni B so premostili najliuj-še težave — v coni A demokracija »No permisslon«.
Medtem ko v coni B gradijo in z udarniškim delom pospešujejo
Kolone bi hoteli pognati na cesto —- raznarodovalni nameni * škofov Margotti in Santin.
Ne samo politično — tudi socialno in celo narodnostno nas ponovno - zapostavljajo in nam kratijo naše pravice. Najbolj žalostno pa je, da so pri tem celo udeleženi zagrizeni in prenapeti italijanski cerkveni dostojanstveniki pod vodstvom škofov Margottila in Santina. Slednji je v Trstu prepovedal šmarnice v slovenščini v cerkvi Sv. Antona Novega — kot za časov Mussolinija... Kar pa se je zgodilo v škofiji proslulega' Margotti ja prekaša vse krivice, ki smo Jih morali v zadnjih časih utrpeti od teli gospodov, ki bi vendar morali biti vzor bratstva med narodi in Uu-
obnovo za boljšo bodočnost, medtem ko je tajnik PPNOO na drugem zboru ljudskih odposlancev vzhodno primorskega okrožja lahko ugotovil, da so že premostili največje težave, se moramo mi v coni A še vztrajno boriti za najosnovnejše demokratične svoboščine, za katere je šlo v boj toliko naših nepozabljenih partizanov. Svoboda besede, tiska, svoboda prostega zborovanja in svoboda prostega kulturnega udej-štovanja so osnove vsakega demokratičnega sožitja. — In vendar je kobariški guverner kapetan Clarke Painter prepovedal prej. volivno zborovanje S1AU v Bregi. nju, prepovedal je celo kulturno prireditev prosvetnega društva »Plazi« v Breginju! Prireditev, kjer bi igrali igrici »Zločin« in »Zupanovo Micko« Linharta, ki so io lahko svobodno uprizarjali celo pre sto leti ppd staro Avstrijo! Na Kobariškem se danes niti vodilni politični funkcionarji sami med sabo ne morejo svobodno sestajati, ne da bi bili izpostavljeni stalni nevarnosti aretacije! Celo mladinskega sekretarja so zaprli med sestankom!
bežni do bližnjega. . Ni čuda, čo. tako postopanje ruši pobožnost med našim ljudstvom, ki prej niti v najtežjih borbenih razmerah m prenehalo s svojim spoštovanjem do verskega življenja. Kne-zonadškofijski upravni svet je dal sloves številnim briškim kolonom. Po krvavi borili za to svojo zemljo, po vsem napornem delu, da so kljub okupatorskemu pustošenju zopet ozelenele brajde in veveteii sadovnjaki v Brdih, hoče poleg furianskih/grofov tudi Margottijevo cerkveno predstavništvo nagnati kolone lačne in brezposelne, s starci in otroki v bedo in glad. To je gotovo prav daleč od krščanske ljubezni do bližnjega.
In kaj je dovedlo, te gospodo do
Ozadje dogodkov na Kitajskem
Chou En Lai, gen. tajnik kom partije Mao Tsedungi predsednik
Pred dnevi smo brali poročilo, da je vojska kitajske osrednje vlade ob znatni ameriški pomoči (v bojih je bilo sestreljenih 7 ameriških letal z ameriško posadko) zasedla mandžursko glavno mesto Čang-Cun (Ilsinking) in večji del Mandžurije in da je bilo nato sklenjeno ponovno premirje med osrednjo vlado in komunistično stranko, ki -je ob podpori ostalih demokratičnih skupin vzpostavila na severnem Kitajskem že med vojno in deloma pod okupacijo ljudsko oblast.
Na Kitajskem opažamo tore' nasilno ukinjanje ljudskih oblasti in njihovo nadomeščanje z imenovanimi upravnimi organi — položaj, ki nam je iz lastne izkušnje dobro znan. Zaradi tega morda ne W bilo napačno, če bi si ozadje teh dogodkov na Kitajskem pobliže ogledali.
Po časopisnih poročilih sodeč bi ugotovili, da imamo na Kitajskem v glavnem dve politični struji — vladno stranko, taki zvani Kuomintang, pod vodsvom maršala Cangknjšeka in komunistično stranko. Časopisi govore ponavadi o borbah med na cionalisti in komunisti.
Vse to ni popolnoma točno. Predvsem je treba vedeti, da Kuomintang ni enotna stranka, temveč je sestavljena v glavnem iz treh delov. Levo krilo stranke vodi vdova ustanovitelja Kuomintanga Suntjatse-na. skupno s svojim sinom. Suntjatsen si je zamislil stranko kot revolucionarno or-
ganizacijo z bolj levičarskimi tendencami, ki je res izvedla na Kitajskem demokratično revolucijo in odstranila cesarstvo in stari mandarinski abeolutistično-fevdalni red.
Po Sunjatsenovi smrti je ostala (emu programu zvesta samo njegova vdova, ki uživa podporo srednjih slojev, obrtnikov, malih trgovcev, razumnikov in dela delovnih množic. Na iste sloje se upira tudi kitajska komunistična stranka, ki je pa bolj organizirana in energična. Obe skupini vodita v mnogoiena skupno politiko in u-živata podporo velike večine kitajskega ljudstva, saj sta edini, ki zahtevata agrarno reformo, na pgrarni reformi pa je zainteresiranih 80% kitajskega prebivalstva.
Pruga skupina v Kuomintangu predstavlja v glavnem industrijski in finančno kroge: men najtipičn-iši predstavnik ie r. V S ong) kitajski nr.inisTski predsednik l ej skupini se približuje vojaška stranka, katere voditelj je Čangkajšek. Vojska ie v veliki meri povezana z industrijo in finančnimi krogi. Ta skupina se močno n \-giba na desno zlasti pa v zadnjem času. Skrajno desnico predstavljajo plemenitaški veleposestniki in fevdalni gospodje, ostanki starega absolutističnega mandarinskega reda ki so se pridružili Kuomintangti šele leta 1927. Uvideli so. da jim obljublja največ uspeha sodelovanje z desničarsko u-smerjenimi skupinami Kuomintanga in so zato opustili dotedanjo opozicijo. To so v
Raznarodovalni manevri škofov Margottija in Santinija
31. maja 1910	-
TEDEN DOMA
tako nečloveškega koraka ? I’o partizanski borbi in zmagi nad okupatorjem so mislili tudi koloni, da bodo lahko svobodneje zadihali in da so si priborili pravico za človeka dostojno življenje. Tako v Furlaniji kot pri nas so se zedinili, da ni pravično, da bi dajali gospodarju več kot četrtino sadu svojega dela. Namesto r>0% So pričeli dajati gospodarju 25%. Vsakemu trezno mislečemu 'mòra vendar biti jasno, da je dejstvo Siromašnosti in da kdo ne poseduje lastne zemlje vendar zadosten razlog za tolikšno Izkoriščanje, da bi moral kdo dati celo polovico sadu svojega napornega dela in potem sam životariti pre Siromašen za življenje in prebo-gat za .smrt od lakote. Margotti-jevenm upravnemu svetu pa ni samo pob ep po dobičku narekoval tako nečloveškega preganjanja kolonov z njihovih domov. Tudi tukaj vidimo na dnu nebrzdano plemensko sovraštvo do slovanskega življa, sovraštvo, ki je preživelo tudi poraz in pogin rasistov Hitlerj« in Mussolinija. Kot že prej pod fašizmom proslula »Ente per la ricostruzione« tako bi hoteli tudi zdaj zopet pregnal Slovence s svojih domov na skrajni zapadni tnejj slovanskega življa in v sončnih Brdih naseliti takšne Italijane, ki bi v nasprotju z junaškimi furlanskimi koloni, ki so ves čas požrtvovalno podpirali narodno osvobodilno vffjsko, hlapčevsko sprejeli nizkotne pogoje, katere bi jim stavilj neuvidevni in pohlepni gospodarji Margotti j evega kova. Nasedli bi kolone, kateri hi v Brditi delovali kot slepo orodje rimskega imperializma.
Toda kot jim ta raznarodovalna politika ni uspela niti za časa najhujšegu fašističnega terorja, tako je trčila tudi danes ha čvrsti enotni blok našega ljudstva. 10. h ni. so imeli briški koloni zborovanje v Biljani, kjer so ugofo-vib. da je enoten in sporazumen nastop pod vodstvom Enotnih sindikatov primerno orožje v borili broli takemu postopanju. Za to so sklenili, da tudi doslej še ncvčlanjeni pristopijo k Enotnim sindikatom .katerim prepuščajo vodstvo v skupnem boni za skupne-pravire. Ni bove enotnosti pod načrtnim skupnim vodstvom tudi škof Margotti in furlanski grofje ne bodo mogli premagati.
Naipomenibneiši dogodek tega
O LJUDSKEM SODSTVU
Najvažnejša pridobitev, ki smo si jo Slovenci in vsi Jugoslovani tzvojevali v osvobodilni borbi je ljudska oblast. Vsa oblast je v rokah ljudstva, pravi jugoslovanska ustava, ki je vse pridobitve osvobodilne borbe tudi pravno utemeljila. Na podlagi tega se je z osvoboditvijo slovenskega ozemlj i izvedla reorganizacija v vseh panogah oblasti: ljudstvo ie pomedlo z birokratizmom, vzelo oblast v svoje roke in si samo pričelo ure- * v
tedna pa je morda osnovanje Primorske mladinske delovne brigade, ki odpotuje v Jugoslavijo, da se z ostalimi jugoslovanskimi mladinci udeleži prostovoljne gradnje železnice Brčko-Banoviči.
Z navdušenjem so se vrnili primorski mladinski predstavniki s kongresa v Zagrebu, kjer so imeli tudi prisrčne razgovore s tov. Titom, predstavniki mladine ttjjjh narodov širom sveta in iz vse Jugoslavije. Na lem kongresu so Culi o velikem naporu mladine pri obnovi dežele, obnovi, ki pome-nja svobodo za vso Jugoslavijo in tudi za nas. V zavesti veličine in važnosti projekta gradnje železnice Brčko-Banoviči po prostovoljnih mladinskih delovnili brigadah se je osnovala podobna brigada tudi po vzhodno primorskem okrožju. Brigada šteje dvesto mladincev, ima že svoje komande čet, svoj štab, pripravljeni so kotli, milo, lekarna in drugo. Pozabili niso niti po eno harmoniko za vsako četo. Z navdušenjem se je
v torek poslovilo prebivalstvo v Postojni od teh mladincev, ki bodo ponesli s seboj želje vse Primorske za čim boljši uspeh v svojem delu.
Odaocor pariškim meietarjeni
Tudi v tem tednu je trpel ih garal primorski krnet. Tudi v tem tednu je gladovni primorski dela. ver, so prosjačili kruha otroci številnih brezposelnih. Tudi v tern tednu vzlrajrra borba za čuvanje v narodno osvobodilni borbi pri-borjenib pravic. Borba v enotnosti in bratstvu slovanskega in italijanskega naprednega ljudstva. Ta brezkompromisna odločnost in enotnost je najzgovornejši odgovor nesramnim mešetarskim predlogom v Parizu.
jati in graditi svojo domovino. Kot v drugih vejah javne oblasti, je bilo treba tudi v pravosodstvu oživotvoriti sodelovanje ljudstva j in uvesti vanj pridobitve narodno osvobodilne borbe; skratka, treba je bilo ustvariti ljudsko sodstvo.
Naša prejšnja sodišča niso bila ljudska in niso ustrezala načelom ljudske demokracije nitj v Jugoslaviji, še manj pa na Primorskem. Sodniki so bili imenovani od centralne državne oblasti in se za mnenje ljudstva, kateremu so se smatrali predpostavljene, niso brigali. .
Naše današnje sodstvo je popol-' noma drugačno. To da sodišča i-menujemo‘ljudska, to ni zgolj na. ziv, temveč je to zunanji izraz no vega sistema in novega duha, ki vlada v pravosodju. Pri izrekanju prava so sicer popolnoma neodvisna, so pa v svoji funkciji sestavni del ljudske oblasti, rako da so tudi ona odvisna od volje ljudstva. Sodišča sodelujejo z ljudski-mi oblastmi in po svojih močeh pomagajo pri urejanju nove do-. movine. Jasno je da so sodniki odgovorni ljudstvu, M jih lahko odpokliče, če se pokaže, da pravilno ne poslujejo in ne ščitijo koristi ljudstva ter pridobitev narodno osvobodilne borbe. Ljudstvo zato pravilno izvrševanje sodniške funkcije nadzoruje in ima tako tudi v pravosodju odločilno vlogo.
S spremembo pravnega in političnega sistema,- pa se je spreme-nil tudi položaj in vloga novega ljudskega sodnika. Sodnik ni več mogočen gospod, predpostavljen ljudstvu kateremu sodi. Temeljno načelo demokracije je, da vsa oblast izvira iz ljudstva; spričo tega je tudi sodnik samo pooblaščenec ljudstva in nima drugih pravir kot tistih, ki jih je od njega prejel. Sodnikova dolžnost pa je, da izpolnjuje ljudsko voljo, ker jf ta v dpmokraciji 'glavni zakon. Novi sodnik je zato organ ljudske volje ter rovariš in prijatelj, skratka tisti, ki po svojem znanju in svojih močeh v težavah pomaga. Ljudski sodnik pa je tudi učitelj in vzgojitelj ljudstva, katerega poučuje in rnu tolmači zakone in veljavne predpise; razen tega sodeluje tudi prt izgradnji in obnovi domovine ter odstranjuje spore in motnje v družabnem organizmu.
V Sloveniji in na Primorskem
v coni B izvršujejo sodstvo ljudska sodišča, ki so okrajna, okrožna in vrhovna (ua Primorskem še višje ljudsko sotUšče). -Vsa ut sodišča sodijo vedno samo ‘ v so. natili, to je v zborih treh sodnikov, Ti senati so pri okrajnih sodiščih sestavljeni iz Predsednika, kt je poklicni, študirani sodnik in iz dveh prisednikov laikov. Lahko pa so senati okrajnega sodišča sestavljeni zgolj iz nepoklicnih sodnikov, katerim pa -pri vodstvu razprav in drugih poslih pomaga tajnik pravnik (to obliko so dišča imamo danes pri nekaterih sodiščih na Primorskem). Poki,c-ni sodniki so pri sodiščih sta no nameščeni, oziroma izvoljeni za določeno dobo, prisedniki pa se pozovejo k sodišču samo od časa do časa; in sicer največkrat 5-krn' na leto. Seveda imajo prlsednJU1 pravico do odškodnine in do povračila vseh stroškov, ki so jih imeli pri opravljanju sodniške službe. Oboji sodniki pa so pri sojenju popolnoma enakopravni
Sodnike volijo skupščine okraj nih ljudskih odborov. Sodnike o-krožnega sodišča pa skupščine o-k rožni h odborov. Sodniki so voljeni za dve oziroma za tri leta, toda skupščina jih lahko že pred pretekom časa za katerega so bili izvoljeni, odpokliče, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ali ne ščitijo pridobitev narodno osvobo dilne borbe
Pri pravosodju pa sodeluje tudi javni tožilec, ki kot poseben organ ljudske oblasti vrši nadzor nad zakonitostjo celotnega uprav no sodnega poslovanja. V kazenskem pstopanju sodeluje javni tožilec s tem, da vodi kazenske preiskave, odreja preislčhvalni zapor in zastopa obtožbo pred sodiščem. Zoper vsako sodbo ima javni to žilec pravico pritobe. Celo v stvareh, ki so že pravnomočne, to je dokončno resene, ima javni tožilec pravico do izredne tako zvane nadzorstvene pritožbe, če smatra da je bil z odločbo kršen zakon ali pa da je odločba v nasprotju s pridobitvami narodno osvobodilne Ixirbe. Naša ljudska so dišča so samo del nedeljive in enotne ljudske oblasti, so torej satno organ ljudstva ter čuvar za km ti tosti in pridobitev narodno osvobodilne borbe.
Ctd /yl-
^ S/Je/o /la/n
Uprava in uredništvo »Ljudskega tednika« želita doseči, da bi bil naš list tak, kot govori njegov naslov. To bomo pa dosegli le na ta način, da bodo pri njem v največji meri sodelovali naši čitatelji, ki bodo s tem upli-vali na vsebino lista. V ta namen vabimo vso naše prijatelje — dopisujte »Ljudskemu tedniku«, javljajte nam svojo željo o njegovi vsebini, pošiljajte nam prispevke iz domačih krajev.
Tak dopis, ki kaže aktivno zanimanje našega ljudstva za razvoj javnega življenja, objavljamo danes.
g avnem fevdalni gospodje, ki pobitajo (i0% hivalstva. Ta mobilizacija je segala daleč vzpostavi »zdravstveni kordon« okoli de-prtdelka svojih kmetov, nanje pa zvale vsa na ozenrje. ki so ga zasedli Japonci. Njen mokra tenih pokrajin. Upal je, da bodo Jada véna bremena.	plod je bilo 12 milijonov partizanov.	pone, z oslabljeno ljudsko vojsko lahko po-
V letih 1937-1D38 se je za hip zdelo, da Jack Cheti opisuje v londonski reviji metli, in da bo ob koncu vojne Kuomm-se Kitajska usmerja vedno bolj demokVa- »THE FORTN1GHTI.Y« iz tično. Dotedanji autoritativni režim se je
vanje po tem ozemlju leta 193& »Opaz.il tajskem. Preko pol milijonajmož je držalo sem da so te pokrajine najbolj demokra- blokado med severno in južno Kitajsko, tuno mobilizirane na vsem Kitajskem. Za- Zaradi te. »strategije« so Japonci lahko zaplenjeno je bilo samo'imetje izdajalcev sedli-ameriška letališča, z-velikimi stroški Znatno pa so bile skrčene pretirane zem- zgrajena v južnem Kitajskem; zasedli so Ijiške najemnine in vzpostavljena je bila železnice iz Hankova v Kanton, iz Italo kontrola trgovine ki pa ni posegala v za- kine m Malajske, kar je znatno olajšalo do sebno podjetnost Vsi uradniki so izvoljeni tedaj šepajoči ■ japonski vojni transport, in deželo vodi blok' komunistov in levega Desno krilo Kuomintanga s Čangkaj-krila Kuomintanga ki so jim je pridružile »kom na čelu je torej žrtvovalo kitajske precejšnje število mladih častnikov z na narodne interese, samo da bi ohranilo svoj (.rednimi tendencami.«	privilegirani položaj tudi po vojni. V že
V nadaljevanju pravi Jack Cheti med omenjenem članku izraža Jack Chen u-štališče desnega krila Kuomin- panje, da bodo ZDA spoznale dejanski po-tanga do tega demokratičnega preporoda ložaj na Kitajskem in vplivale na Cangile pušča nobenega dvoma. Njegovi člatv kajška, da bi ga odvrnile od politike, ki vedo, da bi razširitev ljudske oblasti na utegne povzročiti katastrofo. Toda temu vso Kita iško pomenilo konec njihovih kri na ža'oart ni tako. Ameriške čete nudijo vičnih privilegijev. Očividno pa % /b> ** odkrito podporo Cangkajšku proti »upor-SO milijonov ljudi, ki žive v poicrni'mah 7. nikom«, ki sp med' vojno vezali več kot ljudsko'oblastjo nikoli ne bo odrekli de- polovico japonskih čet na Kitajskem. S mokratičnim pravicam, ki so si tih prido- tet» vmešavanjem v kitajske notranje zabili in branili s tolikimi žrtvami s takim deve, se je reakcionarnim čungkinškim ,i,	,,,	,,,, junaštvom in razumom ne bodo se hotel kiogom postečilo doseči večje usprhe. diala
Kitniskčm’ Ta polo- podvreči nvtoritatlvffcmu režimu ki bi jim ‘ kitajsko ljudstvo še je prebudilo in «požiga hotela vsiliti desničarska struja v Kuo- cija pioti Cangkajšku. ki se opira v glav-mintangu «	neriV na- Oboroženo silo, na denarna sred-
Vladajoča klika na Kitajskem je res že sf\V-velikega kapitala in na fevdalne vcle-zgodaj spoznala nevarnost, ki ji grozi od posestnike,, raste vedno bolj. Z uvedbo in te »demokatičnC epidemije«. Cangkajšek je vzòrnò organizacijo ljudske oblasti v seže leta 1940 zapovedal svojemu vojnemu' vernih pokrajinah je kitajsko ljudstvo po-mintangn vzpostavila l judsko oblast in iz-, ministru Ho-Ying-Čimi. naj napade, poko- kazalo, da je sposobno, da se samo na vedla demokratično mobilizacijo vsega pre- 1 je in razoroži novo ljudsko 4. armado in demokratičen način upravlja;
znatno omilil Z ozirom na to s« je za ceno narodne enotnosti pred grozečo vojno z Japonsko. kitajska komunistična stranka odpovedala nekaterim demokratičnim pridobitvam na severnem Kitajskem, kjer je skupno z levim krilom Kuomintanga vzpostavila liudskn demokracijo, proti kateri se je Cnnatkai4ek deset let zaman boril. Same zaradi te narodne sloge sc je Kita iška v začetku uspešno mog'a upirati Janoncem
Toda položai se je kmalu izpremenil.
Danes kaže Kuomintnnzova Kitajska popolnoma druga'-nn lice. Voljenih organov drugim: »Stališče desnega krila Kuomin oblasti ni več Cangkajšek ie vzpostavil v onem delu Kita iške. ki ga ie kontroliral, avtoritativno oblast desnega bloka Ktto-mintanga, Razlo", da se mu je to posrečilo' je iskati v tem. da so Japonci zasedb vso vzhodno Kitajsko z vsemi velikimi mesti in industrijskimi središči z najnaprednejšim delom prebivalstva. Cangkaj-škova oblast je bila omejena na ozemlje okoli Cungkinga, najbolj zaostalo in naj bolj fevdalno na vsem
žaj je povzročil notranjo slabost, zaradi katere je bil Cangkajškov odpor proti Ja pončem razmeroma šibek.
Popolnoma drugačen je bil položaj na severnem Kitajskem, kjer je komunistična Stranka s sodelovanjem levega krila Kuo-
Zakaj je potrebno ljudsko «odstvo?
se imamo elemente, ki si poslavljajo to vprašanje. Poslavljajo si ga zato, ker po njih zaostali misehiosti je ljudstvo na tako nizki stopnji, da sploh nima pojma o sodstvu in pravici. Po njih mnenju ima pravico soditi le izobraženec. Da pobijem to napačno mnenje, bom opisal slučaj, ki se je zgodil prav v moji vasi.
Z udarniškim delom so napeljali elektriko za razsvetljavo vasi. Težave so bile ogromne zaradi pomanjkanja vsakovrstnega materiala, od drogov do žice, izolatorjev in drugih aparatov, ki so bili nujno potrebni za postavitev transformatorske centrale. Kljub vsem oviram in zaprekam je odločna volja ljudstva in pravilnega vodstva vaške ljudske oblasti pripeljalo v dveh mesecih dela do uspešnega zaključka. Na dan, ko je prvič zažarela na zvoniku pod krasno rdečo zvezdo velika žarnica, je ljudstvo praznovalo zti-četek nove dobe, novega življenja.
»Nič več petroleja in drugih svetilk, zdaj imamo elektriko«, so se ponosno pogovarjali vaščani, in še z večjb ljubeznijo poprijelk,za delo. Cez mesec dni pa je uprava elektrarne prinesla račun o uporabljenem električnem toku, ki je znašal 11.7C6 Lir.
Na ta ogromni račun so prebivalci popačeno širili usta in godrnjali, da je to goljufija, dr oblast ne deluje pravilno. Našli pa so se ljudje, ki so hoteli to stvar razčistiti bi dokazati resnico. Dogovorili so se in tajno opazovali sumljive osebe. Njih prizadevanje je rodilo uspehe. Vaščan, ki se je najbolj glasno čudil ogromnemu računu, je ve« mesec rabil električno peč, ki je porabila nič manj kot 14 lir električnega toka na uro in vse to na škodo vaščanov; vsa vas je namreč imela samo en števec. Na to ugotovitev je bil sklican izredni masovni sestanek, na katerem so ljudstvu razložili vse podrobnosti goljufije ter podali obtožnico v roke referentu za sodstvo, ki je bil reven kmet, ki je znal komaj brati in pisati. Po dolgi debati in proučevanju je ljudstvo ugotovilo zavestno kršitev navodil in zavestno zanikanje sklepov, ki jih je še pred meseci dal Krajevni narodno osvobodilni odbor vsem vaščanom. Obsodili so krivca na 12 tisoč globe in na mesec dni odvzema električnega toka. Sestanek ee je zaključil z vzklikanjem ljudski oblasti, ljudskemu sodišču in z izražanjem popolne zaupnosti v samo ljudsko oblast, ki je znala tako pravično rešiti položaj, najti krivca in uveljaviti tako želje in zahteve prebivalstva. Zato hočemo ljudsko sodišče in »'"‘sko oblast!	Rudi
ZANIMIVOSTI
Bojevitost med hrošči
Tega najbrž ne veste, da so nekatere živali, čeprav zelo majhne, zelo bojevite, nekatere celo tako, da so jim znastveniki dali temu primerna imena. Neki mali brošček se imenuje n. pr., »bombarder«. To zato ker je opremljen s takimi pripomočki, ki so jih uporabljali v minuli vojni. Če kaka druga žival hrošča napade, se »bombarder« obrne in sovražnika napade s tem, da iz posebnih žlez puhne posebno jedko tekočino. Kislina se na zraku spreme-li v plinsko jiaro. to z vsemi znaki eksplozije. Sovražnik se" pokanja in plinskega napada ustraši in zbeži. Res čisto moderno opremljena živalca!
JCiuđtifii i tedni tk
• 4-
4 V*^loveški spomini segajo zelo daleč nazaj v prva ' V^.eta, ko otrok .pričnV sprejemati vtise okolja, v katerem živi. Tako mi je ostalo živo v spominu prvo potovanje v Idrijo, »kjer kopljejo živo srebro, in kjer se nad mestom dviga velikanski dimnik, ki odvaja živosrebrni dim da ne škoduje rudarjpm, ker je strupen. Pod dimnikom ne raste trava ne drevje: vse je požgano od živosrebrriih hlapov, ki uhajajo skozi dimnik « Pako so mi pravili drugi otroci, ki sò bili že prej e- Idriji.
Zatopljen v te otroške spomine sem za časa borbo često opazoval to" naše rudarsko mesto z višin, ki obkrožajo idrijski kotel; z istimi spomini sem mesto posetil te dni da si malo pobliže ogledam življenje v svobodni Idrijj.
Predvsem me je zanimal rudnik, zato sem se obrnil na upokojenega rudarja ki je 46 let, delal v jami, naj mi pove kaj iz svojih doživljajev kar je rad storil.
»V službo pri rudniku sem vstopil s šestnajstim letom. Moja prva plača je znašala 32 krajcarjev dnevno; z 18. letom so mi plačo zvišali na' 36 krajcarjev, z 20. letom pa na 40 krajcarjev dnevno. Delal sem takrat kot zastavljalec pri skupini ki je zasipala že izkopane rove z gluhe rudo, ali pa že sežganim materialom. Delali smo 8 ' ur dnevno,
, vštevši pot v jamo ip nazaj, Delo je bilo takrat zelo naporno, kèr. v jami šef ni bilo ventilacije in jo bila vročina neznosna do 30 stopinj. Ventilacijo ; isó uvedli-šele leta 1900 Gmotne prilike rudarjev ; so bjle .takrat še precej dobre. Do leta 1880. smo : imeli vsi rudarji zasebna stanovanja in smo za trisobna'stanovanja plačevali do 1 goldinar mesečno, poleg tega jo dobil samski rudar še tri kubične metre in pol drv za kurjavo, oženjen pa 7 kubičnih metrov. Dobivali smo po znižani ceni tudi žito, in sicer 1 in pol mernika pšenice, rži in koruze mesečno, za kar sm- plačali le 72 krajcarjev. Leta 1880. so na »Prejnuti« šezidali tako zvane rudarske hišice, katere pa so dobili, le oženjeni rudarji z družino. Ta stanovanja so bila zelo lepa in čista; za kuhinjo in dve sobi so plačevali 15 goldinarjev letno. Takrat je 'delalo v rudniku 1200 do 1400 rudarjev, ki so bili vsi Slovenci. V italijanskem jeziku si slišal samo kako kletvico, in še to le od tistih rudarjev, ki so se vračali iz vojne. Leta 1874. so v Idriji italijanski zidarji zidali šolo in žgalnico; Gledali smo nanje z zavistjo, ker so bili sijajno plačani. Dnevno so prejemali po 2 goldinarja in tudi več, medtem ko je rudar pri težkem in napornem delu zaslužil le JO krajcarjev.
Za naše zdravje sta skrbela dva zdravnika. Imeli smo tudi že zasilno bolnico. Zdravila in zdravnika je plačeval rudnik.
V veliko pomoč je bila rudarjem bratovska skla l-nica, kamor so stalno zaposleni rudarji plačevali po 3% od plače, nestalni pa 1%. Iz te skladnice so dajali podporo n. pr. doječim ženam in rudarskim sirotam. Rudar, ki je hotel zidati hišo, je dobil do 400 goldinarjev posojila. Enako je bratovska skladnica rudarjem priskočila na pomoč pri nakupu prašičev za zakol. Prašiče so po navadi pripeljali Hrvati in jih spravili v grad. Tu se je rudnik pogodil z njimi kar za vse skupaj, nato oznanil ceno rudarjem in jih pozval naj si izberejo po volji. Na klic: »Fajenrunt« je vse planilo med zbegane šče-tince; vsak si je hotel zagotoviti le debelejše.
Pred 100 leti je bilo v Idriji vse javno življenje nemško. Šole so bile takrat na dobrem glasu; učenci so jih obiskovali celo s Krasa in okolice Trsta. Učni jezik jp bil nemški. Rudarske strokovne šole pa takrat še nismo imeli. Od leta 1870 dalje je pošiljalo rudniško vodstvo boljše učence na svoje stroške v rudarske strokovne šole na Češko in drugam.
Ti učenci, ki so bili po večini domačini, so ob povratku prevzemali v rudniku vodilna mesta kot jamski zemljemerci, nadpazniki, blagajniki itd. Vsi višji uradniki so bili navadno Čehi; Nemcev je bilo malo.
Leta 1884 smo ustanovili »Delavsko bra no , društvo«, kateremu smo plačevali 30 krajcarjev članarine.
•> Jamski tesarji so častili kot svojega patrona sv. Vincenca, kovači in mehaniki pa sv. Alojzija; vsa praznovanja so zelo dobro zalili z vinom.
Nekajkrat smo rudarji tudi štrajkali za povišanje plač, toda z negativnim uspehom Ker so ravno tiste dni prišli v Idrijo misijonarji jo neki -napreden hudomušnež napisal na vagon rudniške železnice: »Prašili smo za višji Ion — dobili pa smo sv. misijon.«
Prvi maj smo že takrat prav slovesno, praznovali. Rudniška godba je napravila na vse zgodaj obhod po pestu in igrala budnico; sledil ji je navadno govor in kratka predstava. Sprva smo neovirano praznovali ta dan, nato pa so nam pričeli delati ovire, grozili so celo s kaznijo tistim, ki ne bi prišli na delo.
y oiMxAùdihiem, (Lù\u
00% vseh občinskih dohodkov je prispeval rudnik, tako da so razen jamskih del zgradili tudi magistrat in vodovod. Poleg tega je vzdrževal rudnik vse ceste in vodovode v mestu. Vsa bližnja in daljna okolica je občutila blagostanje rudarjev v mestu; od povsod'je prihajalo mnogo; blaga, ker se je tu vse lahko in: dobro prodalo.
P! *
A ^
- 4 *
'T*- *3
■	... ■%w»awOOPC
i
Jašek »Delo«
Tako je bilo takrat naše življenje. Pod Italijo smo se morali prav trdo boriti za zaslužek, enako za • časa osvobodilne borbe. Danes, ko je pričela delovati ljudska ^ oblast je položaj idrijskega rudarja zelo dober. Še nikdar, kar rudnik obstoja, ni bil rudo.:’ tako pošteno plačan za svoje delo kot ie danes Zato pa dela z navdušenjem tudi čez uro. ker se : zavoda, da s tern pomaga graditi lop?:. bodi.črKJst sebi in domovini
Borec sabotažne skupine pripoveduje:
Tovariš Raričič Ivan. ki je za časa narodno-osvo-bodilnc borbe s skupino 11 parlizariov izvršil eno najdrznejših sabotažnih akcij v idrijskem rudniku, jo rudar iz tistega dela mesta, kjer so že januarja 1943 odšli prvi rudarji v partizane in bi ga lahko opravičeno imenovali idrijski Stalingrad, ker je . dat naši NOVI 29 partizanov; od teh je 11 dalo življenje za svobodo rudarjev in Jugoslavije. Sam je odšel v vrste borcev že januarja 1943 z ženo in dvema otrokoma, od katerih mu je štirinajstleten s'n če v maju istega leta padel. Že zgodaj je Ivan pričel spoznavati vso trdoto življenja. Kot zelo za-yeden je bil eden prvih organizatorjev v narodnoosvobodilnem gibanju v Idriji in je kot tak dal vsem rudarjem zgled, ko je z družino odšel v partizane.
Že februarja 1943. je bil zaradi izrednih sposobnosti imenovan za četnega politkomisarja v Gregorčičevem bataljonu. Aprila 1943. so ga po izdajstvu neke žene ujeli, ko je vodil nove mobilizirance na Dolenjsko. Odpeljali so ga v Trst in tam po zverinskem mučenju obsodili na smrt. Dva meseca je čakal na izvršitev obsodbe v samotni celici. Po padcu fašizma so ga premestili v skupno celico, kjer je dočakal razpad Italije. Takoj, ko je bil prost, je organiziral partizansko edinico in z drznim nastopom s peščico tovarišev razorožil nad 5000 Italijanov tei'_ s tem znatno pripomogel k moderni oborožitvi naše vojske. Za časa borbe je bil v Vojkovi brigadi, nato v štabu 31. divizije politkomisar štabne patrole. Pač eden tistih klenih in neupogljivih značajev, ki so zelo veliko doprinesli v borbi proti fašizmu za osvoboditev našega ljudstva.
Naj govori tovariš sam:
»Za vhod v rudnik je bil določen Ferdinandov jašek, ki jo od glavnega vhoda oddaljen 1500 m in je bil močno zastražen. Ob 22. uri smo se neopaženo približali vhodu, toda z vetrihi nismo mogli odpreti vrat. Dva tovariša sta šla nato v kolonijo in s silo odvzela stražarju ključ; stražarja smo nato za vsak primer oddali v varstvo enemu izmed naših tovarišev. Nato smo se pričeli spuščati po zaledenelih železnih stopnicah in dospeli do tretjega polja, od tu pa po dolgem predoru do glavnega jaška Potem smo se spustili po lestvah do 11. polja in prišli v globino 257 metrov. Zrak je bil tu zelo. vroč in soparen, kat nas je močno oviralo pri delu. Minerei so takoj pričeli z miniranjem, glavne črpalko s kapaciteto 3000 . litrov vode na minuto. Eksplozivu, ki smo ga prinesli s.seboj, smo dodali še 200 kg (istega, ki smo ga dobili v skladišču, »da bo uspeh še bolj golov«, kot je dejal eden izmed tovarišev Hkrati sta dva tovariša odšla na 14. polje k malim črpalkam (1000 litrov na minulo), jih temeljilo, podmini-rala. nato pa prižgala vrvica Ko sfa 'se. vrnila, srno še mi prižgali vrvice, nakar smo vsi hitro odšli proti 7. polju ter, še Ju hitro podminirali majhno batno črpalko Vsi smo nato hitro odšli proti izhodu da nas eksplozije n.e bi prehitele. Na 6. polju smo že začuli prvo' s 14, polja. Z veliko te-, žavo smo se pomikali dalje proti vrhu; bili smo zelo izmučeni, bodrili pa sipo se s klici: »Kmabi bomo na zadnji lestvi« in:. »Vse za svobodo!«
Srečno smo se oddaljili' in kmalu nàto slišali, še dve močni eksploziji. Akcija’ je potekla brezhibno in po načrtu in so jo smattali za največjo, sabotažno akcijo v. Slo- ; veniji. Koliko junaštva in požrtvovalnosti je bilo v naših tovariših; je razvidno iz. .dejstva.. da so nekateri pustiti celo osebne-. dokumente doma, da bi sovražnik ne mo;
■ gel škodovati donihčim, če bi oni- slučajno padli. Zavedali só sd pomembnosti nalogo, ki jim je bila poverjena, in so bili pripravljeni zanjo žrtvovati svoje življenje.
Glavni štab NOV in DOS je takrat izdal sledeče dnevno . potočilo:
Dne,5. 2. je minerska »sabotažna, ' edinica« enajstih partizanov. izbranih borcev, pod poveljstvom Evgena Matejka vdrla v močno utrjeni idrijski rudnik živega srebra. V globini 300 metrov je minirala v glavnem, rudniškem jašku 5 črpalk. S tem je rudnik, uničen. Po naknadnih poročilih je voda zalila danes tudi še zad: nji jašek. Rudnik je čuvalo 2200 Nemcev. Minerska edipica se je brez žrtev umaknila.
Za drznost in iznajdljivost izreka glavni štab NOV. in POS vsem enajstim partizanom, vodji skupine Eygenu Mafejki in idrijskemu rudarju Ivanu Beričiču. ki je skupino spretilo vodil v rudnik, pohvalo in priznanje.«
Politkomisar:	Kom. Generalmajor:
Boris Kraigher	franc Rozman
ALtifa
nega gibanja je dala Idrija naši mladi vojski 458 borcev, poleg teh pa je delovalo na terenu še 275 aktivistov in aktivist in j. V borbi je padlo 105 Idrijčanov, ubitih ustreljenih in zgorelo je 23 oseb. interniranih jc bilo 168 oseb, v internaciji je umrlo 10,- v delavskih bataljonih pa 12 oseb. Priznati moramo torej, da so si Idrijčani svobodo res krvavo zaslužili.
Kot enega prvih borcev med idrijskimi rudarji naj omenimo junaka Mihevc Jožeta, komandanta XVI. SNOB »Janka Premrla-Vojka«, ki je padel na Jelovici 1944. leta. Bil je lik rudarja-borca in komandanta, predanega z vso dušo narodno osvobodilni borbi, ki je dal domovini tudi svoje najdražje — življenje. S tem je dal rudarjem svetal vzgled, kako se je treba ža Svobodo boriti in, če treba, tudi umirati.
<?.
Udarniško zbiranje opeke iz ruševin
tiuituKM pi£>a>ÌMÌe
l/pX* %abi, v M''«! Pa tudi po tej akci; Uglednejši Idrijčani so se zmeraj <***> 'uso mic!i mil'u Pred »banditi«, -n *elo potegovali za višjo izobrazbo
—---- -	'	1 -< K c i.	•; J k'ajih širil svojo »kulturo«. Imeli so realko, iz katere je izšlo precejšnje število
izobražencev: zdravnikov, profesorjev, inženerjev in živino-
Znova sl je tovariš ‘Baričič izbral nekaj pogumnih tovarišev: vzeli so s seboj »peruti štev. 808« in jih navezali na vrvi, pogonska kolesa in druge naprave ter podkurili. Sijajno! Kar po »bližnjici« je vse skupaj zgrmelo v prepade.
Splošno, veselje je zavladalo v taborišču, ko so se tovariši vrnili in pripovedovali o dobro uspeli akciji. Tovariš, ki je bil hkrati borec in igralec, ie glumil presenečenega Švaba, ki nikakor ne more verjeti, da so partizani zmožni kaj takega. Bukve so se tresle od smeha in celo veverica, ki se je v taktih spuščala nizdol po deblu bližnje smreke, je za hip postala, da bi pač dobro slišala, kaj se godi v njenem gozdnem kraljestvu.
Lepo je bilo v idrijskih gozdovih za časa partizanstva.
REPORTAŽA 06AREVA
HtUdai, v o#$&Ulhetn foiu, sedai t/ mUupWtàadi in ddu
,i
Nekaj statistike iz rudnika
O množini pridobljenega srebra in njegovi ceni imamo za prva stoletja le malo po-'
80 n- P,:' P,id0bili 1340 Bt0tOV 9’ebla 111 «a prodali po 36
1nnn J°*frOÌZVOd,njo ie izkazal rudnik leta 1913,. ko so pripeljali v žtmlnic«
sr/po«,;rt^rwpri,Iobi,‘ «•	«Ku s
kron	L- - P k,'°n Za s,ot’ C'is,e*a dobička pa je bilo le 11155«*
k a lS lfit/ !.1Vega S,eb,'a v ludi jo vedno manjši. Dočim je imela ruda
viS, SLE* "'bra- » * "n° » «w «io. koEj v
Rudarji in Idrijčani nekdaj -in borci v NOV
zdravnikov. »Kulturonosni« fašizem jim je to šolo s kraljevim dekretom štev. 2245 z dne 27. 9. 1923. -- ukinil. Imeli so nižjo gimnazijo,, katero je generalni civilni komisariat za •lulijsko krajino leta 1919. dovolil z namenom, da se prikupi ljudstvu. Bila je ukinjena z istim dnem kot realka.
Kot nadomestilo za vse to .jo Italija Idrijčanom »velikodušno« dovolila pripravljalno delovno šolo. To je bila torej lista »dvatisočletna kultura« prosvetl jenega italijanskega naroda! Idrijčani naj le garajo v rudniku in tako uživajo »raj« pod mogočnim pokroviteljstvom Italije.
Danes pa je v Idriji šolstvo v takem' razmahu, da je veselje.
Ljudsko šolo obiskuje 338 u-čeucev, katere poučuje 5 učiteljev in 2 pomožni učiteljici. Na srednji šoli je 201 učenec, dalje uči na tehnični šoli 13 umih moči; to obiskuje 24 go-z dobrim uspehom v vseh prel-gojencev. katere poučuje 11 učnih
Idrijski rudarji so že od vsega početka užfvaii ‘neke . predpravice. Zaradi velikega dobička, ki so ga rudniki nudili državi, je namreč bivša avstrijska zakonodaja uvršča-a rudarje med »preživljajoče« sloje.
Leta 1828, pa je Avstrija vojaško prostost rudarjev odpra-yla. Kljub temu še je vojne v letih 1848.. 1859. in ' 1866.' u-deležilo le malo Idrijčanov. Večja je bila udeležba pri zasedbi Bosne in Hercegovine 1878., ko je ,24'rudarjev s trenil drugimi Idrijčani pomagalo pbditj Turke, iz Bosne,
Med svetovno' vojno 1915—' 1918. so imeli rudarji enako izjemen položaj. Do ). maja 1917. je bilo pri vojakih le 85 uslužbencev rudnika. Navzlic militari/,aciji so rudarji leta .' 19181 stavkali, ker só jim hoteli vsiliti- vojaške čepice: To stavko so de z vojaško.šilo z6-ftdi. Ker so je Avstrija takrat že nuViala, ni bilo nikakih posledic. V svetovni vojni je padlo oziroma, se' je - izgubilo nekaj sto Idrijčanov.
Za časa narodno osvobodil-
V temnem rovu, rudarji z vrtalom na
leneev, ki so ob zaključku prvega polletja izšli 'uedli. Na splošni obrtni šoli je vpisanih 49 'boči.
ženska obrtna šola ima 9 učnih moči in 58 gojenk. Čipkarsko šolo vodijo 4 učiteljice. Da je ta šola zelo potrebna in koristna jasno kaže to, da ie bil «tino v mesecu aprilu številčni prirastek 37 učenk, tako da znaša skupno število »'denk 209. Na rudarski obrtni šoli poučuje 6 inženirjev in še tri druge učne ion. To šolo obiskuje 59 učencev. Uradniški tečaj pripravnikov obiskuje 23 enee v poučuje 9 u, n ib moči.
Gb °i ^ V’9°b <eb de*U'ic ,U(b ,ečtti ruskega, jezika, ki je zelo dobro obiskovan % Sbena šola si je uredila prostor in se pouk postopoma uvaja. Ljudska uni-za je. imela dosodaj vsaj 10 Rčedavanj. Prosvetno društvo »Janko Premrl-.,DJ, < JS pokazalo zelo’ dobre uspehe. Gotlbi na pihala in na rog dobro delujeta
v ulivi, u društva.
Na svojo knjižnico so, Idrijčani zelo ponosni. »Lahko trdimo, da ni bolje ure-J.iie vjvšej còni -B«. pravijo. V mesecu aprilu so povečali število knjig za 205, rkn ala lih imajo sedaj 1811.
"""'..... *	Poleg tega imajo še telesnò-
vzgójno društvo, podružnico planinskega društva ter mladinski ib pionirski zbor s 102 članoma. Otroški zbor šteje 80 pevcev.
Pa so Idrijčanom hoteli še tisto podreti, kar so s thkim trudom zgradili. Le poglejte sliko! Realko, ki jih 'je đa’er prèti prejšnjo vomo stala 188 tisoč. 566 kron vidite poškodovano in znova postavljeno. Naj: le govorijo razni De Gasperi. Bonomi in Sforze . in še:,kdo drug zraven o »kulturi .zapada«. Na zapadu, je za nas samo emisi! To smo Idrijčani dovolj živo 'izkusili' Mi »barbari« in »bandili« ,si ustvarjamo danes sami ^svojo. mlado, novo kulturo, katera bo preživela, zapadno gnilobo.
Idrijski rudarji — vrtnarji
Posebna značilnost IdrPo so ' majhni vrtovi, katere obdeluje
globoko pod zemljo, vrt*)* Udar^ji .na žlvosrebrne rude. Kjer delajo na zračni pogon v živo rde	, Je proizvodnja velika in plača dobra
idrijski rudar kot pravi Strokovnjak.
Ker jé Idrija majhno mesto in precej oddaljeno od naših južnih središč, nima vsega tistega, kar bi si rudar poželel ko se vrne iz temnih rovov pod zemljo. Znal si je pomagati. V mestu samem kakor tudi v okolici je bilo dosti praznih prostorov z zelo rodovitno zemljo; te so rudarji lepo ogradili prekopali, pognojili ter posejali z razno zelenjavo.
Uspehi so bili zelo zadovoljivi; razne zelenjave, ki v vročih poletnih dneh tako prija vsakemu želodcu, ni več manjkalo. Z razvojem in napredkom v vrtnarstvu je pridelovanje zelenjave v idrijskih rudarskih vrtovih povsem krilo potrebe po zelenjavi.
$ud(Vi^-M£ttica>i fi
Iz vrtov pa naši rudarji ne črpajo samo materialnih koristi; skoro .v vseh vrtovih vidiš kotiček, kjer goje poleg dobrot za želodec tudi razne vrste cvetic, da si ob pogledu na harmonijo barv odpočijejo duha in oči ko se vrnejo iz temin podzemlja. Žene rudarjev z največjo skrbjo pazijo, da se v teh vrtovih ne razbohoti plevel. Z isto ljubeznijo, ki jo kažejo v kuhinji za čistočo in red, skrbijo tudi za zelenjadni vrt. Vso bližnjo okolico zalagajo prav v teh dneh s sadikami kapusa (glavnatega zelja).
Marsikatera lira pride na ta način v družinsko blagajno in pripomore k okusnejši ureditvi stanovanja.
V	rudarskem revirju, ki je oddaljen nekako pol ure od mesta in kjer stanuje 32 družin, pa so šli rudarji še dalje. Tu so se rudarski vrtiči povezah v majhne njive, kjer sadijo poleg zelenjave tudi krompir in' rakljičasti fižol.
Rudar občuti, kako blagodejno vpljiva na njegovo zdravje, če se jio delu v jašku malo razgiblje na čistem zraku. Hkrati stremi za tem, da bi se gospodarsko kolikor mogoče osamosvojil.'
Idrijski rudarji slove po svoje družabnosti. V prostem času si radi privoščijo urico poštene zabave ob kozarcu vina; in če postanejo pri tem nekoliko »razpoloženi«, kdo* bi jim to zameril, saj so razvedrila po težkem delu nujno potrebni.
0& Rakah k frufemu femku
Idrija ima poleg drugih zanimivosti šc eno naravno lei>oto, ki te s svojo razkošnostjo takoj priklene nase. To so znamenite »Rake«, po katerih prav na-tihoma teče reka Bela, ki so jo skoraj vso zajeli in jo rabijo za pogon rudniških strojev.
V	Idriji je tudi ob čistih dneh zrak nekoliko težak. kar tujec takoj občuti. Idrijčani sami so tega vajeni, loda kljub temu radi zavijejo ob prostih urah v okolico mesta. Posebno mladina ie pred pričetkom te borbe zelo rada zahajala na sprehod ob »Rakah«.
Temno zelenje ie objame, ko zaviješ po ovinku na desno v dolino Bele. Kot balzam vpljiva na živce ki so (oliko pretrpeli v tej vojni. Rahlo šumijo valčki skoro neslišno tekoče vode v zidanem kanalu Kot bi ti nevidna roka gozdne vile božala lase, občutiš lahko sapico, ki veje od vode. Zrak pa je tako čist tako razkošen, da se ti prsa kar sama širijo in ga globoko zajemajo. Prešerno čink-činka šeinkavec na bližnji veji in tekmuje s kosom, ki vrhu smreke kar ne more dovolj glasno izražati svoje navzočnosti in življenja v tem tihem planinskem kotičku.
Vse rastlinstvo se nekako harmonično' ujema s tem okoljem ki izraža mir, tihoto in življenje.
Pogled bivšega partizana sc opaja, duša uživa nad tri preprosto, toda veličastno-mirno in razkošno le-jrolo Ostro- le dii no v oko le opustošen in porušen velik mlin »Podrotejo«, katerega so. fašisti nalašč porušili in. nato tam okoli zgradili trdnjavo in bunkerje. Pod cesto Se stoji zidana fašistična stražarnica ni pa več v nioj fašista, ki jo s svojimi hiuaysko-hiiclobnimi očmi kar prebadal naše lindi, ko so ho: di'i tod mirno Na tbTi 'c nekaj umazanega, kot spomin na mučne sanje Tn ie. vse. kar ie ostalo od fašizma .v -naših krabh
Tri če‘H ure Incedilo hoje mine ob (em doživlia-	_ iwj* iz vr-
niti kof trenutek. V ozndiit se naenkrat pokaže star j*1*'' ^b.da j je oniogo-' masiven most' 'z.nod meati po'-àsj šum’in »Tdrikv»«. ‘ eóno delo vsem vod-' Po nekaj korakdi nVtaneš nà moshi: z mahonV pb: rasle stopnice te vo 'jin do'skrivnostno mirnega »Divjega jezera«. Približaš se imi no prstih : stopnje po stezi posuli z bukovim H-tiom. Zdi se. ti da bi skni-nil o-arujoa gozdni nrr čo hi kreokó zakorači} do oliale romantičnega■ iezera Okoli njega kijii v; nebo skalovje, knt bi h'nfrlo skrito lepoto očuvati pred-he-pokiicapimi motilci
Tako-mimo je tu in tako'tiho- da bi ostal .in zasanjal .daleč nazai-v lisic dni našo zgodovine lep so prod 'lavnim stoMii.naši predniki v idiličnih gozdovih in ob zasamanih iezerih žrtvovali Velesu, živi in drugim simbolom naravnih sil.	Ogarev
Na produ Idrijce pripravlja AFž pesek za zidanje porušenih poslopij
UdaMtilci
Po zaslugi udarniškega dela so povprečno predvojno proizvodnjo prekoračili že v mesecu januarju za približno 35 35%, v mesecu marcu in aprilu pa za 45%. Poleg tega so delavci že letos v januarju in februarju dosegli predvojno normo celokupnega jamskega učinka, v marcu in aprilu pa so jo prekoračili za 14%. Tako so kopaško normo prekoračili v januarju za 7%. v februarju, marcu in aprilu pa'za 10%. Zasipaško normo so v januarju prekoračili za 9%, v februarju, marcu in aprilu pa za približno 13%. V okviru tekmovanja so delavci pripravili tudi 600 m prog na okopih ter s tem povečali za 40% odkopne etaže za eksploatacijo. Kljub kvaru pogonskega diesel stroja so proboj k Inzaghijevem jašku že dokončali. Pri tem delu so prekoračili normo za 176%. Tudi obnovo sipk in slepih jaškov so dokončali in jo celo prekoračili za 20%.
Ravno tako dobro napreduje tudi delo v izpiralnici in topilnici. Po zaslugi delavstva, ki je takoj po kapitulaciji Nemči je pričelo z udarniškim delom, je učinek v izpiralnici narastel že v januarju in februarju tega leta, v marcu je bil za 12% višji od februarskega a v aprilu za 20% večji od onega v marcu. Izpiralnica je vsak dan enakomerno pošiljala rudo v topilnico. Da bi rudo čim bolj izkoristili in s tem čim več pripomogli k obnovi našega gospodarstva, so delavci v topilnici polagali največ pažnje žganju. Ruda je bila prav v vseh pečeh dobro izžgana. Nikjer ni bilo opaziti s\abo izžgapih ostankov. Ker pa so peči v tesni zvezi in v veliki meri odvisne od dimnika, so delavci priskoči! tudi k 'popra vi di mo voda.
Poleg vsega tega so delavci živosreJjraega rudnika izvršili še vrsto drugih manjši'1 del Tako so zgradili èuvà'Sko hišo v Mehkih dolinah in skoro .dokončali ‘obnovitvena dela. v rudniški kopalnici. Prevzeto delo- so že deset dni pred ' določenim - -zaključkom 100% i-zvr-
nim ih električnim mšta'acijam. Napravili'so tudi 8 pisalnih miz 4 miziéè za pi-sa'ne stroje, mnogo obšalhikov, 12- okvii-' j^v za šlikV izgotovili" so 'polirni stroj, montirali polirnp jiio-ščb na stružnici in izgotovili nove čirku-larne žage za finejša mizarska dela.
Idrijčanke v narodni
Sl. maja 194(5
- 6
i,
Cang Ah-Tai se je rodil v Colmi in Izrežu vel svojo mladost na reki, ki mu je bila oče m učitelj. Ko se je sprl s stricem, je zbežal in se pridruži', nosačem, ki so prenesali gospodo v tempelj na goro Kmalu pa je odšel« dalje in prispel v veliko mesto ob morju Tam je postal C.an ceha nosačev ter dobil ‘svoje delo. Toda dolgo ni vzdrzal Postal je član roparske tolpe ter ujed bogatega bančnika Wu-Tsinga. ki je poiomal k velikemu svetišču. Za odkupnino je zahteval, da ga Wu-Tsiiig nastavi v svoji banki daleč na jugu v mestu Hankovu ob Zapadnem jezeru. VVu-Tsing je v to rad privolil, Čang pa se je tako povzpel v enega najbogatejših in najvplivnejših mož na Kitajskem.
»Kuli, brez opičjega srca, ampak z levjim srcem,« je rekel Wu Tsing, ko je Cang zaslužil banki prvih deset tisoč taelov. Wu Tstag je bi utrujen, oprezen mož in svete kupčije je vodil tako, da je dajal manjša posojila trgovcem, ki so bili na dobrem glasu in zanesljivi, da bodo plačali. A kjer ni nikake nevarnosti, tudi ni velikega zaslužka, to ,e vedel Cang, ki ni znal dalje šteti, kot je imel prstov na roki Ta je znal brezobzirno zaslužiti Ker se ni n' -esur ustrašil, se mu je vse posrečilo in priboril si je svoje bogastvo, kakor si je pridobil svojo prvo skodelo rezancev: z nasiljem in trdoto ter neustrašenostio. Finansiral je velike družine, ki so imele posestva na deželi. Zarubil jim je njive, če niso točno ob novem letu plačali; in na vseh zemljiščih, ki si jih je tako pridobil, je dal nasaditi opij. Zaboj opija je vrgel šest tisoč taelov, več kot, zaboj srebra. Podkupil je uradnike in jih napravil odvisne od sebe. Pomagal je z bančnim denarjem, kadar koli je bil kak visok gospod, kak magistrat, kak cesarski načelnik v zadregi, da bi si ohranil svoje obličje, in ti so ga imenovali nato svojega prijatelja ter mu bili v vsakem oziru uslugo. Wu Tsing se je vrnil k svoji pipi opija in prepuščal svojemu mlademu soudeležencu, da je počel, kaj' je hotel.
Za Ganga, ki je itrišel s seveia na jug, je bilo to sprva kakor potovanje v tujo deželo. Ljudje so bili drugačni in govorili so drug jezik Bili so žoltopolti in majhni in koža se jim je svetila kakor olje. On sam je bil med njimi kakor rdečelični čuvaj svetišča Linying in smejali so se mu. ko je govoril. Pustil jim je njih veselje in se dobrodušno smejal z njimi vred, glasneje kot vsi drugi. Cez nekaj časa je uvidel, da ni tujec, marveč nazadnje tudi sin Hanov kakor ljudje v Hanghovu. Njegov šef. bančnik Wu Tsing. mu je dal prvo vzgojo in kmalu je sijal Cang kakor svetal srebrn tael v svoji novi naobrazbi ir. vljudnosti. Ko sta pričela on in banka bogateti, mu je dal Wu Tsing novo, dobro ime. Odslej se Cang ni imenoval več Ah Tal, kar je bila nespoštljiva označba komaj še dobra za kakega kullja brez staršev, marveč Bo Gum. dragoceno zlato.
»Dovolj sem bogat, da si lahko kupim oči, ušesa in pamet,« se je ustil Bo-gum Cang. Poslal je po ubogega vaškega učitelja, v čigar hiši se je nekoč naučil brati prvih osem znamenj. Učitel j je hvaležno prišel in Cang ga je nastanil z vso njegovo družino v nekem zunanjem dvorcu svoje hiše, kajti tudi hišo si je bil že pridobil. Bila je stara, prostorna hiša neke velike rodbine, ki je propadla.
Učitelj je sicer slabo razumel narečje teh južnih krajev, vendar pa je lično uporabljal mandarinsko govorico izobražencev in nekaj sijaja njegove vzgoje je padalo tudi na Canga. Cez mesec dni je lahko 'že ločil večino dve sto štirinajstih glavnih znamenj in čez leto dni je poznal kakili šest sto črk; dovolj, da je lahko bral časopise, razglase, izveske in pogodbe, ki so mu prihajali na pot.
Znova je poslal sle v pokrajino Šantung ter velel, naj poizvedo za čoln Cnngove družine, ki je prevažala po veliki reki tovore meri Senkuangom in Gan-cingom. Učitelj je napisal lopo Izlikano pismo, v katerem je Cang sporočil svoji družini, da ima njegova hiša prostora za vse in da jih on, Čang, bankir, vabi. naj mu izkažejo radost in čast, da pridejo jest njegov riž. Ker ljudje z reke niso znali brati, je razložil Čang odposlancem še enako sporočilo v krajših besedah in kake tri mesece kasneje, četrti dan sedmega meseca, sta se vrnila dva njegovih ,odpos(ancev in naznanila, da jo častivredna rodbina visokega gospoda pravkar prispela skozi Severna mestna vrata. Gang je dal poklicati svoje slolonosce. sl oblekel svojo najsijajnejšo haljo in šel na ramah svojih kuli jev. v svojem lastnem palnn-kinn svoji družini naproti. Zaradi previdnosti je dal svojim odposlancem na kupe elegantnih oblek na pot, s seboj in jim žabici!, naj njegove sorodnike na stanu primeren način uvedejo v mesto. In zdaj so bili tu, sedem trebuhov, z otroci vred: njegov stari stric, ves suh in kriv, mlajši stric z ženo in sinovoma. pa prastara babica, ki je bila slepa in ki je
ležala v čolnu zmeraj na tleh kakor majhen umazan sveženj obleke. Njegova sesti a, kriva od dela, suha kot dren. v vezeni obleki, kašlja je in pljuvaje. »še cesar ima sorodnike s slamnatimi sandali,« je ponovil učitelj staro besedo. Vsi so bili kakor onemeli, ko so jih ponesli skozi Črna, z železom okovana vrata na prvo dvorišče Čangove hiše in so se čuvaji pri vratih priklanjali pred njimi in vzklikali: Ve-likai častivredna rodbina visokega gospoda Canga je prišla!« Moški so bili zarjaveli kakor les in njih roke ukrivljene od težkega dela, ženske in dekleta pa so imele velike noge, ki niso bile nikoli povezane. Toda Čang je bil presiien možak, da bi se jih sramoval. »V čolnu sem se rodil, kot kuli in težak sem delal,« je večkrat dejal brez strahu in zvenelo je skoraj kakor bahanje. »Ali sila mojih dedov, ki je v meni. me je postavila na mesto bogatega člo-
veka.« Dal je napraviti plošče prednikov in jih razpostavil, da se je lahko vsak dan poklonil pred njimi, kot je to navada v gosposkih družinah. In ker je pretrpel veliko lakote, so zmerom stala bogata daiila riža in sadežev pred oltarjem. Ob določenih praznikih pa je daroval svojim praočetom cele pečene piašičke. Za staro babico je kupil dobro kislo in ji jo je dal postaviti zraven postelje, da se je lahko veselila. In čeprav je bila slepa, je le tipala s svojimi grčavimi rokami po lesu in se pola skano hihitala pri tem kakm- mlado dekletce. Edine stari stric si ni mogel kaj, da ne bi rekel-. »Tak, tako si prišel k rižožreem in si pii palčkih napravil srečo.« In to je rekel zato. ker. če je Gang v provinci Vzhodno-od-goia visoko štrlel iznad vseh lju di, je hodil tu v deželi palčkov kakor orjak med njimi. Dva dobra kuharja si je najel v hišo in kmalu je postal tako težak in zamaščen, kakor je bil velik,-ker zdaj je jedel vse tiste jedi. o katerih je prej samo sanjaril. \Vu Tsing, stari bankir, pa ga je imenoval sina in ga hvalil za vse. kar je počel.
V nemiru in nezakoreninjenosti svoje mladosti je Čang že davno odrastel letom, ko bi ga morali njegovi starši oženiti, če bi živeli. Zdaj je jel postajati neučakan, da hi rodil sinove in VVu Tsing je odposlal svojo lastno ženo na pot. da bi našla za Canga pravo nevesto.
Liliena. lotosova cvetka, je bila hči magistrata, ki je bi) odlikovan s cesarskim redom koralnega gumba na svoji čepici Govorilo se je. da je I.ilieni šestnajst. let in da je bila deležna najodličnejše izobrazbe. Čeprav je ni videl še noben moški, ker je zmerom bivala samo v notranjem dvorcu svoje rojstne hiše, so ponesli sužnji in sužnje vest o njeni lepoti po trgih in cestah. Čang Bo Gum je zastavil vso svojo voljo v to, da bi prišel v sorodstvo s hišo Hladnika in književnika. Lilicnin oče. eden največjih in najodličnejših gospodov v provinci, je zaradi raznih okoliščin zašel v ležke dolgove. Tako je z vljudnim in neprodirnim smehljajem sprejel nezaželeno snubljenje. Ko je izročal svojo hčerko nekdanjemu ku-liju, je utegnil čutiti nekako tako kakor siromak, ki prodaja otroka za priležnico. Na sebi pa ni dal fini in prosvetljeni mandarin prav nič opaziti. j>n-pirji so bili podpisani in svatba se je izvršila 7, vsem sijajem. Rdeče atlnsaste zavese palankina, v katerem so ponesli Lilieno v hišo njenega moža, so bile tako bogato z zlatom izvezene, da so postajali ljudje na'cestah in z glasnimi vzkliki izražali svoje občudovanje. liliena pa je sedela s svojimi mladimi prijateljicami in jokala, ker je tako zahteval običaj, in razen tega se je grozno bala moža, n.katerem so govorili, da je kakor orjaški demon.
(Se nadaljuje)
KULTURA Dva partizanska umetnika
Matej Bor: Pesmi — France Mihelič: Risbe
line Muleju Hura pomeni pesniš, ki odsev našega upora, je nenehni spremljevalec slovenske partizan ske borbe. 2o v zimi 1. 1941-42 sta izšli ciklostirana in tiskana izda. ja njegove zbirke «Previharimo viharje», iz katere je vzel avtor tudi za sedanjo zbirko mnogo pesmi. Malokdo je takrat vedel, da se skriva zn pesniškim in ilegalnim Imenom Mateja Bora mlad' profesor Vladimir Pavšič. Matej Bor — poet.partizan, poznejši partizanski major, je zagrabil istočasno za pero in za puško. S svojo viharno besedo je podžigal opor. njegova pesem je postala izraz ne-številnih borcev, ki fib je sprem-liaia po gorah in grapah, po gozdovih in skozi snežne zamete. Kdo ne pozna njegove: «Hej, brigade, hitite...» ali pa «Jutri gremo v napad...»?
Danes, ko se je vihar polegel, prihaja čas, ko lažje promotrimo Uidi pesniško silo in umetniški pinmen Borovih pesmi. Kakšne vrednote so nam prinesle v našo bogato lirično preteklost? Takoj spočetka bi povdaril, da je Kor pesnik, izviren in pomemben pes. nik. Niso vse njegove pesmi dobre, {zbrušene in do kraja izdelane. Toda med ni;mi ni praznih ali nepomembnih. Vse so izraz a-ti vroče gorečnosti prepričanja ali toplega liričnega na’stroia. -Za moto enega izmed fiesterih ciklov svoje zbirke — liw — jo postavil sam,-
Da pel sem preglasnč. uho bi delo tenko sedaj. k0 ie vihar minil, a da srce ie tisoč grl imelo: iz tisoč grl v vihar hi bil zavod Prlateli. ne zameri. <’e te v tihi minuti bi zmotili — davni stilu. Obujam jih kot ležkih dni spomin, zato ne sodi lih preveč z višin!
A. Cehov je nekoč-pisal miadmrm pisatelju; Ne piši, doklej- si vroč. Toda kakio ne bi pisal, kogar- raz. ganja notranji požar, ki ga ie zanetil svetovni vihar, in kogar tira čas k dejanju ?!
Borove pesmi, vsaj po dobršnem delu. niso pesmi v navadnem pomenu besede, marveč so bile ob svojem času dejanje, prav kakor ie bilo dejanje Marsejeza. Bile so izraz upora ljudstva.. bile so izraz revolucije, politično, da ne rečem vojaško dejanje.
Matej Bor nf samo pesnik revolucionar. Matej Bor je Indi pravi in čistokrvni lirik, v uvodni pesmi v ciklusu: ljubezen v vi. hnrju je izrazil sam na]lepše to svojo dvojnost:
Nocoj sem videi tvojo dlan. kako se sfi-siln je v trdo pest.
Bilo v temi jo sred ljubljanskih ee-t In veš, kaj mislil sem jaz pesnik-partizan?
O da bila bi moja pesem kakor
tvoja dlan,
vsa mehka, nežna kakor češnjev cvet pomladi in da bila uporna bi ko tvoja pest, kadar si priča fašistični paradi.
Svojo pesniško zbirko je razde, lil Matej Bor v sledečih Sestero ciklov: Sa partizanski strasi, tost, Matere, ljubezen v viharju, Houle in Palpane doline.
V opombah pripominja avtor, da je ciklus «Na partizanski straži» napisal 194Ì 1., pozimi, menda februarja. ko je že izšla ciklostiran^, izdaja zbirke «Previharimo viharje». Med vsemi je najbolj enoten, inorda tudi stilno «najbolje dogra-'jen, čeprav ni v njem Borovih naj-močnejših pesmi, ki so v drugih < ciklih. Stoječ na partizanski straži, podaja pesnik obračun s samim seboj,, prikliče si v spomin
svojo pot, svojo veliko življenjsko odločitev, ki pomeni upor zoper zatiralce, borbo na strani zatiranih:
Iskal sem se in — v vaših rovih
našel I
Ob pesti pest! Zatirani, med varni! Vi ste umili s težkimi rokami mi laž z oči. Kdor z vami gre — ni zašel.
Ciklus «/947» je zvečine zijan že iz zbirke «Previharimo viharje». Med vsemi je morda najbolj neenoten, najbolj neubran in razvj. iiarjen. Kriki. upor. revolucija. Vendar ie v njem nekaj Borovih najboljših pesmi, kot so: «V obsav-ski vasi» in nekateri odlomki iz «S ek j e v qozdonih* 1— Jutri (iremo v napad). V njem ie tudi Bo: rova. pesniška izpoved iz tega časa:
Bad bi bil poet brez sanj, brez zvenečih laži jn besed, med partizani — partizan
V ciklu «Matere», ki je ves globoko liričen, je tudi ena najlepših Borovini! pesmi, prav za prav že balada: «Mali sanja». Globoko občuteno je. tudi «Jesensko »domotožje» deklice partizanke, ki govori po sovražni hajki v mislih ali pismu svoji materi. V njej so verzi:
Sedem ognjenih pregraj. sedem zased srno prebili, globlje se v boste zaril'.
Jutri — v dolino nazaj!
Najpretj-eslivejši ciklus v zbirki je «Ljubezen v rihariu», ki je posvečen pesnikovi prvi ženi Krni Jamarjevi — Nini. ki je padla kot partizanka 15. decembra 1941! v Vavti vasi na Dolenjskem, i-anje. no so jo ubili domobranci. Med njimi pošastno lepo «Srečanje» oli odkopu pesnikove padle žene Med vsemi cikli se mi zdi ta cikhis pesniško najmočnejši in človeško najgloblji. Strašen čas ie izzval strašna osebna doživetja in lirik Matej Bor iim je pesniško dal globoko občuten izraz. Nova' snov ni speljala pesnika od smeri naše močne lirične tradicije, samo obogatila ,lo je in ii odprla pot v nove globine človeškega sna.
Tudi v ciklih «Moste» in «PoZon. ne doline» je nekaj izmed najlepšilt Borovih pesmi (n. pr. Hoste, List od doma. livu. Ihrluda /919. V mrtvi nisi. ijornov bom nel in še ta in ona).
Matej Bor jè lirik. C as je skoval ix njega tudi poeta-borea, vojaka. Vendar je v njegovih ngiboliših pesmih čutiti liričen nastvoj. oziroma Bor je najboljši tam. kier 'e tudi liričen, čeprav je kot morda noben drug ua-š pesnik zajel dnini svoje dobe, dà, postal njen pesniški glasnik, glasil k narodnega upora in partizanske borbe, ie vendar ohranil stik z našo liiičnn tradicijo, dodal ji ie le nove snovi in jo obogatil. Ce ie Oton tu-panl'if našel v nekaterih svolili zadnjih pesmih nnjdovršene.iši izraz borbe svojega naroda, če' ie padli mladi Kajuh nailepše izrazil nekaj doživetij iz. partizanov, jo dal vendarle Mulej nor najuniver-zainejši pesniški izraz osvobodim] borbi slovenskega naroda, postal je njen glasnik in njen borbeni klic. Kot tak bo tudi Ostal v naši liriki, dokler ho ta živela.
Knjigo, ki je bogalo opremljena, »krasijo repi-odukc.ije risb Vraiiceta Mihelina, tudi partizana, med njimi Kurent partizan, OZnano drevo, Volpano npnJiU'c, nazvat ine, Drevo, ki pričalo o veliki al karjevi obrazni sili.
Izilal Slov. knjiZnl zavod, 1.1. /«5« Vladimir liartol
“Glas mladih"
Ob prvi števHki
I/.Sla je piva Številka glasila primorskih.dijakov in takoj je potrebno pripomniti, da pomeni resnično presenečenje. Primorski dijaki ne le da niso imeli v sedemindvajsetih letih suženjstva primorske zemlje svojega glasila, tudi svojih Sol niso imeli, ne svojih profesorjev. Slovenstvo, slovenska beseda sta bila pritisnjena ob tla. Vendar v zavesti naSega ljudstva in naSe mladine ni umrla. Samo v sèn je zapadla in danes se vedro prebuja iz njega.
Prvo številko «Glasu mladih» so Izpolnili predvsem dijaki. In tako je prav. S pisano besedo in tudi 8 sliko. Uvodno besedo je »Naši mladini« naslovil pisatelj loie Pahor, ki zaključuje svoj toplo pisani članek:	»Mladina, kliče te
časi Po vseh strašnih preskušnjah prihajajo tudi tebi srečnejši dnevi. Bodi jih vredna! Po resnosti svojega študija, po oblikovanju, po pravi rasti svojega značaja! Kuj svoja srca in svoj značaj, da boš stala.v’svetu za ljudstvo, tudi če bi se vzdignili silni vTharji! — To pričakujemo od tebe v teh' dneh!«
Drug pomemben članek, »Kača in zmaj« je prispeva! Andrej Budal, primerjajoč laški fašizem kači, nemški nacizem pa zmaju, ki sta se zaklela, da pogoltneta mali slovenski narod. Toda zalogaj je bil le preobilen, slovensko ljudstvo je sprejelo borbo ob strani drugih svobodoljubnih narodov in, kače in zmaja je bilo konec. Molk. ki ga je naložil slovenskemu pri-morskemu ljudstvu fašizem, je bil prebit in slovenska beseda je spet zaživela iz ust naše mladine in našega dljaštva.
Izmed mladih sta s svojimi prispevki predvsem opazna Črtomir A. Šinkovec z nekaj pesmimi in' trlico »Tolminska mati« ter Saša Tuga.Bado. Simon Vičič je prispeval pesem »Junakom«, Danica Kodrič Črtico »Ista pot po dvajsetih letih«, Afijj [).aneu si|čico »Za časa okupacije« itd. Opazni sta reprodukciji risb: Drganc Josip: »Ruševine« in »Razgled na Miljski zaliv — Zavije«. Zelo lepo in umestno je pismo Praga Cvrla, ki ga je Iz
dijaškega lista
bogate življenjske izkušnje napisa) *J. P.
Značilna stran lista je tipični, sem ter tja malce naivni dijaški humor, n. pr. »Kako naj bi se dijak učil?« ali »Športno društvo „Cigara” objavlja«. Sestavku »Tem lubim Dijakom«, v Trubarjevi slovenščini bi bil potreben natančnejši korektor pri pregledovanju korektur, sicer pa ne bo zgrešil svojega učinka pri zrelejšem di-jaštvu.
»Glas mladih« prinaša tudi povest Rada Murnika »Matajev Ma-lija iz Telebanovega« v slikah, ki jih riše dijak 6. lazr. gimnazije v Trstu Tomšič.
»Glasu mladih« ne bosta vesela samo mladina in dijaštvo, ki sta našla v njem svoje glasilo, marveč tudi odrasli, ki bo v prispevkih mladih in v njihovem zdravem, nedolžnem humorju srečal odsev svojih lastnih dijaških let.
Urcdniatvo Usta: V Gorici, ljudski dom: v Trstu, ul. Macchiavelli 13 (Vlado Sestan).
Vtirava: V Gorici, Ljudski dom; v Trstu, ul. Carducci 6, II (Ivo
'Marinčič).
VI. B.
VAŠA knjižnica
Izšla je pesmarica 33 moških in mešanih zborov. Tisk je prav jasen in lep, papir dober, cena pa tako nizka, da si jo lahko vsak nabavi. Pesmarica stane samo 23 lir. Tudi vsebina pesmarice je . prav posrečena. Poleg že nekaterih znanih pesmi, bodo našim zborom zlasti dobrodošle narodne: »Ko so fantje proti vasi šli«, »Oj, dekle, kaj s'tàk’ žalostno«, »Sijaj, sijaj sončece«, »Meglica«; »Zagorska«, »Oj ta mlinar«, »M’je pa krajčeč posvava«; »Juhe, poj-damo u Škufce«, Med umetnimi imamo:	Vodopivčevo »Lahko
noč«, Medvedovo »Ljubezen in pomlad«, nadalje »Triglav«, »Pogled v nedolžno oko«, »Jadransko morje« itd.
Pesmarice si lahko naročite pri Prosvetni zvezi v Trstu. ul. Carducci 6, in sicer samo do 30. t. m.
GOSPODARSKI NASVETI
Vrini Škodljivci: '/.dina hriica in oolstfvost.
•
Ličinke zeljne lužice so 3 anni, dolgi belo-rmnenkasti črvički. Od •meseca maja naprej napadajo zeljne srčike, ker pa rastline brez svoje sredice - srca ne morejo napraviti glav, hirajo in od njih ni nobene koristi. Tekom leta do meseca septembra — imamo i generacije teli škodljivcev.
Jajčeca zadnjega rodu prezimijo do spomladi na zeljnih koce-11 ih in raznih drugih zeljnih od badkili. V toplem in suhem vre. menu se množi tako hitro in v taki množini, da ,s0 celi doli rastlin pokriti s sivo zeleno prevleko.
Kako a nit ujem o V'g a Škodljivca?
škropiti moramo že na gredah sejalnic rastline z 1% tobačnim izvlečkom in 1?£ mazavim milom, ali s škropilo«! 2% denaturi ranega šphita in 2% mazavega mila. Zelina lužica se ne oddalji od kraja, Kier je napadla rastline in zato je pripororočljivo na okuženi nji-v> in v njeni neposredni bližini opustiti vsaj 2 leti gojilev knpn snic. V tem času pa moramo pri. dno ^leviti vse rastline, ki spadajo v družino križnic /divja ropt-'<;a, njivska gorjušica in dr.), ker se tudi na teli rastlinah razvija hi škodljivec. Tekom vse rastne dobe pridno opazujmo kapnsntee m ko opazimo, da so bolne, jih takoj Izrnjino In uničimo. PolSavost zelja ali kilu.
Povzročitelj ladezni je gljiva (go-o8)- ki napada vse vrste zelja in
mnoge druge rastline in družine križnic (repa, redkev, repico). -Napadene rastline spoznamo po slabi rasti, po slabo razvitih zeljnih glavah in po rumenem Ustju. Najlažje pa se spozna po izrastkih (golšah) na koreninah. 'Fe golše so različne debelosti in oblike (kot grahovo zrno do debelosti pesti).
V	začetku so izrastki Iste barve kot zdrava rastlina, sčasoma postanejo temnejše barve, prično gniti in, raspadejo v kašasto snov.
V	zemlji oslane gljiva živa do 6 lei in napada najmanjše, tako zvane lasne korenine rastlin. Zatiranje:
Sadimo le zdrave sadike. Vse rastline, tudi tiste z najmanjšimi izrastki, uničujmo. Ko presajamo sadike, jih namočimo v ne pregosto ilovnato kašo, ki ji primešamo kako razkužilo, n. pr. Ceresan. Na okužene njive 6 let ne sadimo kapusnic. Njivo pognojimo v jese ni z živim apnom. Pomaga tudi gnojenje z apnenim dušikom (kalcijev cijanamid) in Tomasovo žlindro.
S Tit-orn v borbi -
zmaga,
s Tit-om v miru -
obnova!
GOSPODARSTVO
Čebela - vzor zadružnega življenja
Kaj me srivngstna slast k uljnjaku vabi?
Kaj v panj kot zlati grad zamaknjen gledam?
Besede slovenskega pesnika, ki odkriva v čebel-nem panju čudovito organizacijo družabnega življenja. V i’esnici ne bi smelo biti pravega progresivnega demokrata, ki se ne bi poglobil v življenje tako neznatne, pa po organizaciji svojega družabnega življenja tako čudovite žuželke.
Prve vesti o čebelah dobimo že pri Aristotelu, starem grškem filozofu, ki je obenem znan kot velik politik in sociolog. Njegovim spisom »O človeku kot družabnem bitju« (Anthropos zoon politikon) so dale pobudo baš te drobne žuželke.
Ko dobiš prvič, vpogled v panj, te bo gotovo začudil in ne boš hotel verovati v možnost tako čudovite discipline in družabnega smisla v tej na videz neorganizirani, skoro amorfni masi. katera se neprestano meša in podaja sliko prave anarhije.
Človeku je neumljivo. da more tako enostavna hišica kot je panj, kriti v sebi toliko zakonov, ki so vsi usmerjeni v korist celote, toliko izkušenj, toliko discipline, samozatajevanja in požrtvovalnosti, po strogem zadružnem geslu: »vsi za enega, eden za vse«.
Nepoučenemu je težko razložiti, da na videz tako enostaven panj predstavlja družabno skupnost, katere člani doprinašajo brezprimerne žrtve v korist celote. Čebela se od rojstva, pa' dokler ne izčrpa svojega življenja, trudi in dela ne za sebe nego samo za skupnost.	\
čebela ima neko naravno nagnjenje do deia; čim boljša je paša. tem bolj strastna postaja v delu. V času poletne suše. ko prestane paša. se vleče obupano in žalostno po košnici, vsa košnica (panj) pa oddaja karakterističen šum, kateri odgovarja splošnemu stanju celotne družbe V času dobre paše (n. pr. ko cvete akacija ali druge medonosne rastline) pa vlada v košnici živo, lahko rečemo veselo razburjenje. Vse dela in vrvi vse hiti. povsod opažaš rekel bi naravnost praznično razpoloženje.
V času slabe paše se večkrat dogaja, da močpejše čebelne družino ali kaki sovražniki čebel, n. pr. ose, napadejo številčno slabe panje. Kako tedaj postopajo Čebelo? Običajne straže na vratih panja se okrepe. Vsak nepozvan gost, osa ali čebela roparica iz iujega panja, se mora pred vrati ustaviti V slučaju večjega roparskega napada naznanijo straže s karakterističnim brenčanjem kril poplah »alarm«. V panju zavlada velika vznemirjenost. Vse hiti proti vhodu in vname se oster boj na življenje in smrt. Čebela ima v svojo obrambo ostro in strupeno želo, katero pa uporabi edino v skrajnem slučaju. Zakaj? Vsak čebelyi pik povzroča smrt čebelici sami. ker se želo po piku odtrga in z njim navadno del črevesja.
Ko govorimo o velikih žrtvah, ki jih doprinašajo poedine čebele v korist skupnosti, moramo omeniti, da skupnost (zadruga) ne plača enako vsakega po-edinca. Čebele, ki žive v glavni paši se popolnoma izčrpajo v delu in živijo samo mesec dni. Poznejši naraščaj pa. ki so pojavi šele v jeseni. 7nalo dela, a čez zimo uživa hrano, za katero se je žrtvovalo iisoče in tisoče življenj!
Kakšna razlika med nerazumno čebelico in člo-vekomr, ki n. pr. ne sadi sadnega drevja Samo zato ker sadov svojega truda sam ne bo mogel uživati.
Reditelj vsega notranjega življenja v panju jo glavar čebelne družine — matica.
Matica izMe začetkom in koncem čebelne paše 20—200 jajčec na dan. V enem letu zaleže malica z jajčeci 120.000 in še več celic. Koliko opravila imajo čebele s prehrano črvičkov, ki so se izlegli iz jajčec, dokler se ti ne razvijejo v odrasle — delavke! Koliko tisočev in tisočev cvetov morajo oble.tati čebele, da prinesejo potreben nektar in cvetni prah za prehrano mladega naraščaja! In to še ni vse! Kot že omenjeno, je treba braniti družino pred zunanjimi napadi, skrbeti za snago v panju, v lindi letni vročini zračiti panj s krili itd.
Vse, kar se dogaja v panju, je dobro utemeljeno. Predvsem vzdržujejo čebele v panju največjo snago. Nepotrebne Stvari odstranjujejo iz panja, prevelike predmete pa pokrijejo s smolo ali voskom. Živali, ki zaidejo v panj — bodisi razni mrčes ali tudi miši — najprej s piki umore, razkužijo z mravljo kislino in nato zadelajo s smolo in voskom. Tudi zaloge medu bi se pokvarile, če ne hi čebele v vsako ee'i-co, napolnjeno z medom, doda'e kapljico mravlje kisline. Te in še- druge - posip izvršujejo čebele z veliko vztrajnostjo, dokler popolnoma izčrpane ne omahnejo.
Vse za skupnost in nov naraščaj! To je edina pe sem. ki odmeva v panju, ko družino zbudijo prvi sončni 'žarki, pa do večera, ko se poslednje delavke ul i njene vračajo s kapljico medu večkrat s pet km do’ge poti v svoje bivališče1. Ali je mogoče primerjati našo ljubezen do naroda z ljubeznijo čebelice do njene družine?
Vsiljuje se nam vprašanje, če so čebele vedno živele v tako urejeni družini. Zdi se, da ne. Do tega razvoja so prišle čebele le postopoma. Še danes po» znamo razne vrste čebel, katerih družabno življenje niti od daleč ni tako razvito kakor pri naši domači čebeli. Čmrlji n. pr, s sicer dokaj razvito družabnostjo, so še vedno podobni ljudožreem, če čebelo! primerjamo s civiliziranim človekom.
Delavke čmrijevih družin so n. pr. zelo pohlepne po jajcih, ki jih leže matica; zato jih mora ta večkrat z velikimi napori varovati.
Kadar se čebelam matica ponesreči ali pogine, si izberejo mlado delavko, katero odgojijo za novo matico in to na ta način, da jo nekaj časa hranijo s posebno hrano. Ko panj zgubi matico, ga zajame velika vznemirjenost, čebele zgubijo vsako veselje do dela. Ta vznemirjenost ne izvira iz sebičnih razlogov, niti pretenzij poedinih zadružnih delavk kot kandidatinj za matično mesto, temveč samo zaradi tega. ker je ogrožen obstoj cele družine.
S posebnim, rekel bi skoraj razumom, se odlikuje matica, ki s svojo veljavnostjo vlada v družini vedno le v korist celote. Ne smemo si pa misliti, da ja matica nepogrešljiva in kot taka absoluten gospodar v panju. Večklat se mora tudi ona pokoriti volji družbe.
Tako n. pr. o rojenju čebel ne odloča matica, ampak tisto nemirno brenčanje starih čebel — delavk’, ko opazijo, da jim postaja družina prevelika in dom pretesen po prihodu novega naraščaja. To se zgodi v spomladi. Tedaj čebele zgradijo nekaj večjih celic, v katerih se odgojijo nove matice — nov gospodar nove družine. Obenem z matičnimi celicami zgradijo čebele nekaj stotin večjih, v katerih se odgojijo! moški člani čebelne družine — troti.
Po rojstvu prve nove matice in trotov, se stara matica ne počuti več varna v panju. Hitro zaleže vse prazne celice z jajčeci in lepega sončnega dno zapusti s precejšnjim oddelkom čebel, oziroma tudi trotov, svoj dosedanji panj.
Z rojenjem, se čebelna družina razdeli v dve., V slučaju slabe paše poderejo čebele vse ostale matične celice (matičnjake), kar je zelo umestno. Nove matice bi namreč povzročile ponovno cepitev družine in novi izseljeni roj bi v novem domu trpel zaradi pomanjkanja hrane.	/
Zanimivo je življenje trotov in njihov konec V čebelni družini. Torej trot se izleže iz neoplojenega jajca matice navadno v trotovih celicah, ki so večje od celic navadnih čebel — delavk. Zakaj so potrebni troti v čebelni družini? Trot je potreben le v času rojenja čebel, za oploditev nove — neoplojene — matice. Oplemejenje se izvrši lepega sončnega dne in to tako, da mlada matica vzleti iz panja (»svatovski polet«). Za njo vzletijo vsi tretje. Najvztrajnejši v poletu — torej najmočnejši samec dohiti matico, jo v letu oplodi ter nato pogine. Z oploditvijo matice opravijo trotje svojo nalogo, ker ne nabirajo, hrane sami. Treti tudi nimajo žela za obrambo, zato jih lahko vsaka čebela, ko postanejo brezkoristni, zapodi iz panja, da poginejo od lakote. Njih usoda je res žalostna, toda pri čebelah velja pravilo: »Kdor ne dela, naj tudi ne je«.
Človeška družba bi bila srečna, ko bi se, po zgledu čebel, rešila svojih trotov! Navedeni primeri in še drugi, nam pbdajajo sliko vzorne uprave v življenju čebel — uprave, ki sloni na socialni enakopravnosti, društveni vzajemnosti in požrtvovalnosti v delu za skupnost.
Človeštvo bi bilo srečno, če bi človek s svojim razumom poskusil posneti le en del tistega, kar so dosegle čebele s svojim naravnim nagonom.
Na delo, naj mraz je, naj vroče.
Truditi se vsak je dolžan.
Kdor delati more, pa noče,
Zanj krop je predober neslan, lo so besede našega pesnika Josipa Stritarja.
Podobno pesem slišimo v čebelnem panju — prav taka se danes razlega po vsej naši razdejani in opustošeni domovini. Pesem obnove — pesem dela. »Junakom borbe naj slede junaki dela.« To je geslo vsega našega svobode željnega ljudstva.
čebelica, tako drobim stvarca, naj nam bo svelai vzor v delu. Tudi te živalce se večkrat znajdejo v enakem položaju, v katerem živimo in delamo mi danes. Kolikokrat uniči sovražna sila njihove, domove sredi največjega ustvarjanja. In kaj se zgodi v teh kritičnih časih v čebelnem društvu? Ali morda obupajo? Morda pa potrebujejo tujo intervencijo?
»Pomagaj si sam in Bog ti Imi pomagal!« Ta naš stari narodni pregovor pride tu kot edina rešitev do veljave. Vse dosežeš — čebele so nam najboljši dokaz — če je v ljudstvu ukoreninjena trdna volja, železna disciplina in čut požrtvovalnosti.
ZENSKI KOTIČEK
VPRAŠANJE.
Tudi jaz lepo prosim, da bi mi katera na-Sih naročnic odgovorila na moje vprašanje. Pričakujem prvega'otroka. Zelò se vsi veselimo, seveda jaz še najbolj. Tako rada bi, da bi bil'otrok zdrav,’priden in lep. Take želje, mislim, ima vsaka mali. Ali jaz sem Se tako neizkušena fh ne veni vsega, kako je'treba skrbeti za otroka. Odkar sama pričakujem otroka, gledam na vse otroke z drugačnimi očmi kakor prej. Posebno majhni me zanimajo in s tesnobo v srcu prisluškujem njihovemu joku. Nekateri otročički toliko jočejo. Zakaj toliko jočejo? Ali res morajo? Alt bo moral tudi moj otrok jokati? Meni sé zdijo nekatere mlade matere tako brezsrčne. Ali bom tudi jaz morala postati taka mati? Svetujte mi, prosim, kako naj postopam z otrokom, dà bó'prav zanj.
Helena
ODGOVOR:
Popolnoma zgrešeno je mnenje, da mora dojenček jokati in sicer dosti, jokati.- Ver-, jemite mi, tovarišica, da se za tem skriva materija, malomarnost... Glede m-ezsrčnoski mladih mater imate popolnoma prav. Tu-• di jaz-se. čudim, s kakšno lahkoto prenašajo' otročji jok. -Ali se kdaj take matere vprašajo, zakaj njihov otrok joče? Otrok joče, kadar je lačen, žejen, kadar Je bolan, moker ali ga kaj tišči, ati pa je naveličan enakomerno ležati na hrbtu. Z jokom nas otrok opozarja, da mu ni nekaj prav. In če. smo. otroka, priklicali v življenje, ali ni potem tudi naša sveta dolžnost, da. otroku prisluhnemo, ^kadar joče?. Malo joka pa se-, vpda otroku ne škoduje. Naj se.inalo. izjoč.e. kadar je-lačen ali ob kaki drugi taki brezpomembni priliki. Toda nikoli ne šme jok preiti v ihtenje, da se mu krči vse telesce. Otrok je zmožen tako jokali tudi če. ni bolan. Koliko majhnih otrok dobi kilo od krčevitega joka. Otroci, ki veliko jočejo, tudi ne morejo biti lepi. Jaz vam na slehernemu otroku lahko povem, če dosti joče. Tudi se tak otrok nikoli tako. srečno ne posmeje kakor otrok, ki se je inalo jokal.,
Skrbite, da bo vaš otrok dobro oskrbovan, da bo pravilno branjen, da ne bo nikoli žejen, vedno-na suhem, na zraku in soncu, pa ne bo dosti jokal in tako bo srečen otrok in vi. Ko je otrok star en mesec; ga že lahko- malo pridržite v roki pred branjenjem in po hranjenju, da sè mu ohladi hrbet. Preveč razvajati s pestovanjem pa ne smete, ker otrok hitro začuti, da je na rokah prijetneje kakor v posteljici, pa se dere. Pri otroku je vse odvisno od reda in druge
nekaj minut. Ua takih tkanih ue smemo drgniti in mencati, najbrže veste. Tkanino sanio stiskamo tako, dà nam prehaja milnica skozi prste in na deski, ki jo imamo pred seboj; potem vodo dobro iztisnemo iz tkanine. Ce hočete- imeti' zavese - res lepo oprane, jih zavijte še v frotirno brisačo za nekaj-Casa, nato pà jih posušite zunaj na zraku-, a ne na soncu.' Preden zavese obesimo, jih po širini ih po dolžini vse na enkrat raztegnemo, v pravo širino in dolžino. Zavese' naj se sušijo -sešite, obešene čez vrvice. S ščipalkami- jih ne smemo pripenjati, ker, se- blago raztegne in ga je težko -uravnati, gube zavesi? razderemo in po-■ vršno zakrpana mesta lepo pošijemo, ena-komerno pošjtropimo z vodo, preganemo vsako, zaveso posebej po dolgem čez ppl in . trdo zvijemo.. Zavese najprej zlikamo pre-ga-nje-ne na desni .strani, .potem pa šc- ra narobni. Ce vani .ni všeč 'sprednji rob, ga nazadnje polikajte.
S takim postopkom je precej deta a ko bo narejeno, boste zadovoljni ih zavese se vani bodo ohranile dalj časa ih vedno lepe.
•	• .	.	. Slavka K.
Izkoristimo sonce, vodo in zrak
Vso zimo komaj čakamo na toplo sončno vreme in ko pride, ga često ne izkoristimo tako, kakor je potrbno za naše zdravje, posebno pa za zdravje in razvoj otrok Sonce, voda in zrak delajo čudeže v telesnem razvoju otrok. Kakor ne more rastlina uspevati brez sonca, tako ne more človek posebno ne otrok. Pokrijmo rastlino in videli bomo, kako tanka in rumena bo zrastla pod pokrivalom. Tako je tudi s človekom, posebno v mladosti. Nekatere matere rade odgovarjajo, da je njihov otrok pač ves dan na soncu, bos in gologlav. Toda to ni dovolj, kajti noge nikoli toliko ne mirujejo, da bi jih sončni žarki dobro obsijali, za glavico je. pa včasih bolje, da je pokrita. Važno pa je, da sonce obsije telo, posebno do pasu, kjer. so najvažnejši organi. Otroci naj se sončijo goli do pasu v kratkih hlačicah ob kaki vodi ali pa nà vrtu ob napolnjeni posodi. Prav majhne otroke pa posadimo čisto nage k posodi, da čofotajo po vodi po mili volji. Njihovo zdravje se bo utrdilo, njihovi zobki bodo lepi in močni.
Naša dolžnost je, da nudimo otroku vse, kar je potrebno, da še razvije v močnega, zdravega in lepega človeka. Sonce, zrak in voda so tisti 3' činitelji-, ki poteg pravilne prehrane pravilno usmerjajo in pospešujejo razvoj telesa in duha.
....HUMOR.
■ ■
Pogruntal jo je ^
Ob oprostitvi Pagiiinijn, -bivšega uscitasi-stičnega župana Trsta, organizatorja -Guardie Civiche, ki je ' skupno z nacifišisti napadala partizane, je humoristični list Gan-gurò, • katerega so- préd kratkim ustavili, napisal približno'takole:	-	'
»Ce bo šlo tako naprej bom gotovo kmalu sedel zopet v zaporu.«
■ No, v zapor sicer še ni šel Pač pa je tako kot bi'šel. "	'
Izgleda torej, da so njegove prerokbe upoštevali na merodajnem mestu
Internacionalen Trst ima bodočnostIII
Zagovorniki internacionalizacije Trsta so pred kratkim nastopili z najmočnejšim argumentom. Trdili so približno takole:
Internafcionalen Trst bq imel sijajen razvoj. Njegov pomen je razviden že sedaj, nedvomno večji in nedvomno z večjimi črkami bo zapisan v zgodovini človeštva.
? ? ?
Postal bo drugi Gdansk — ali ne?
No. če so boleli to povedati — evo našega priznan’»
»Nate, tukaj imate tisti člančič, ki vas je tako vražje zanimal«.
skrbne nege. Le negujte vašega otroka, z razumom in srcem! Brez tiste posebne nežne materinske ljubezni se dete ne more razvijati tako, kakor je potrebno zanj in za starše.	Kristina
VPRAŠANJE
Katera najolnica na Sen a. litin i>i ?m’ motila svetovan, kako naj operem bele tipka-ete zavese, da se rni ne bodo slrtialc in razvlekle, ter da sc bodo lepo tisto oprale. Zavese sem imela na oknih skoro vse leto, pa so zalo zelo umazane in se jih kar bojim prati ker jih nikoli ne oiiercm lepo.
ODGOVOR.
Preden začnete s pranjem zaves, stresite dobro iz njih prah, potem pa površno zakrpajte mesta, če je kje kaj strganega, da se pri pranju luknje še ne povečajo. Nato sešijte skupaj ob zunanjih robovih po 2 zavesi skupaj, lahko enkrat tudi po sredi, in Jih namočite v čisti mlačni vodi. Jio so se zavese dobro namočile, jih ožmite in splahnite še v dveh drugih čistih vodah. Posebej pripravite kuhano milnico in ' jo zlijte v precej toplo vodo, v katero potem namočite zavese in jih pustite namakati
Humor
Komur se hoče humorja na zadnji strani Ljudskega tednika, naj čita prve stral i težaškega reakcionarnega časopisja. Prizna, mo, boljšega humorja kot je tam, res ne zmoremo.
»No, da i« pa tudi tukaj v Indiji stanovanjska kriza, sl r«s nisem predstavljal«.
Die Weltwoche
Die Weltwoche
Festival dela bo
Iz dobro poučenih viròv smo prejeli naslednjo informacijo:
Po dolgih predpripravah so v teku zaključne predpriprave za velik festival dela reakcije, Po svoji originalnosti bo nekaj izrednega. Zastopani bodo vsi sodobni poklici — ražen, brezposelnosti. Sprevod se 1)0 takole' razvijal: na čelu sprevoda borir-divjali »Magnandorji« (možje s kiji), nato možje z noži in bodali vseh vrst. nato možje s pištolami (»Beretta« etc.). nato možje z brzostrelkami (najmanj z dvema že preizkušenima) itd. itd. Zastopane bodo tudi žene. študentje, kričači, pljuvači in drugi svobodni poklici. Spremljala jih bo godba. — huronsko kričanje. Skratka: zastopani bodo torej vsi samozvani predstavniki dva in toliko tisočletne khlture.
Zanimanje v reakcionarnih krogih histerično narašča. Zastavili so vse sile in apelirajo na vso strani naj jim priskočijo na pomoč. Trije »pomembni« sò že skoraj priskočili.
Prebivalstvo pa pričakuje..,
Slovenska poročila vsak dan ob' 7.15, 12.45, 20.00 in 23.10 — Objava sporeda ob 7.10 uri
NEDELJA 2. 0. - 12.15 Pridiga — 12.30 Kmetijsko predavanje — 14.40 Otroška oddaja — 19.00 Komorni zbor: ruske pesmi — 19.20 Predavanje o telesni vzgoji — 19.30 Slovenska simfonična glasba.
PONEDELJEK 3. G. — 12.30 Poljudno znanstveno predavanje — 19.00 Ženska a
—	19.20 10 minut operetnih zvokov -- 19 .'10 Ljudska glasbena ura: Glasba skandinavskih narodov.
TOREK -4. G. — 12.30 Prosvetno predavanje — 19.00 Mladinska ura — 19.20 Obvestila svojcem — 1930 Pevski koncert o-perne pevke Ksenije Vidali — 19.50 Partizanske pesmi na ploščah.
SREDA 5. G. — 12.30 Zdravniško predavanje — 19.00 Igra: Maeterlinck: Čudež sv. Antona.
ČETRTEK 6. G. — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Klavirski koncert prof. Mirce Sancin — 19.15 Jože Pahor: Slovenščina za Slovence — 10.30 Oddaja odreda Jugoslovanske Armade.
PETEK 7. G. — 12.30 Politični komentar
—	19.00 Župančičeve pesmi — 19.20 Obvestila svojcem — 19.30 Zbor sv. Jakoba,
SOROTA 8. G. — 1230 Predavanje — 19.00 Pestra glasba — 19.30 Oddaja za konec tedna.
Tabor na Nanosu
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst vabi vsa prosvetna društva in pevske zbore, da se udeleže 10. junija t. 1. velikega planinskega tabora na Nanosu.
Rešitev križanke št. 11
Vodoravno: I. Gorica — 7 roka — 8. leto — 10. Mura — 11. vi — 12. rosa — 14. oda — 15. Tajo — 17 sun — 18. tanin — 20. Avala — 22 Ivana _ 25 Penin — 27! kan — 29, Eros — 30 ura — 31. Ajas — 38. as — 34 Kras — 35. Adam — 36. erar — 37 Apatin — Navpično: 1 gora — 2. Oka — 3. ravan — 4 ilija — 5. cer — 6. Atos — 7 ruda — 9 osel — 10. motika — 13. ananas — 15 Tine — IG. oves — 19 ua — 21 ar — 23 vaja — 24. aroma — 25, Poset — 26, urar — 28. mda — 30 uran --32. San - - ^ 1 ’-
Zaprepaščcnje v Nurnbergu
V Nurnbergu je umrl namestnik Sov.jel-ekega državnega toži'stva. Naravna smrt. Poročajo, da je ta novica globoko dimila obtožene na c i fašist iène krvoloke. Pravijo, da so ob tem dogodku .podzavestno znču-(ili. da se z dneva v dan približuje tudi mini smrt Naravna n'
NEKAJ ZANIMIVOST^
Kje so postavljene meje hitrosti? Z naglico 300.000 km v sekundi hité svetloba hi radijski valovi skozi prostor Hitrejša naglica je po mnenju sedanjih fizikov nemogoča. Nikdar ne pride poročilo iz nari7.a v Sydney (Avstralija) hitreje kot v eni desetinki sekunde in to s pomočjo radijskih valov. — Najmrzlejše točke nimamo, kakor bi si mislili, v vsemirju. pač pa jo imamo na zemlji. Prostor med zvezdami si res predstavljamo, da je brezmejno prazen in grozovito mrzel. Temperatura v vsemirju /naša približno —271 stopinj, torej dve stopinji nad absolutno mrzlotno točko, ki je pri —273,10 stopinj Celzija. V kemični delavnici v Leydenu (Južna Holandska! je prekoračil profesor Koesom s tekočim helijem pred nekaj leti temperaturo vsemirja in dosegel —272.29 stopinj, a kmalu nyio sr so drugi znanstveniki približali absolutno mrzlotni točki do 00034 stopinj. — Kakor smo vUimi	vppjo.
Agrarna reforma. V Sloveniji so razdelili nad 60.000 ha obdelovalne zemlje med 28 tisoč agrarnih interesentov in 1750 kolo nislov. S lem je delitev zemlje v glavnem končana. Razdeljena zemlja je prej pripadala bankam, veletrgovcem in deloma cerkvi; sedaj je prešla v roke tistih, ki so jo stoletja zalivali s svojim znojem za tuje koristi.
Odgovarja JOŽE KOREN -Založb« Prlmorskeg« dnernlk«, Tr*t.