Posamezna Številka RM 0,18 НдГдшпкпБо(е Uprava Klagenfurt, Poetfacb 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / NaroCnlna (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe ___tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec Štev. 37. Krainburg, 13. maja 1942. Leto 2« nadaljnji napadi nemihlh Bodmoinlc ■ 21 sovražnih ladij s 112.000 brt т ameriških vodovjih potopljenih Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 11. maja objavilo: Na vzhodni fronti so bili po deloma hudih bojih odbiti krajevni napadi sovražnika. Lastni protinapadi so bili uspešni. V Lapplandu so se izjalovili ponovni sovražnikovi napadi. Letala, ki so bila poslana v svrho oboroženega pomorskega opazovanja na Cmem morju, so v morski ožini pri Kerču potopila neko trgovsko ladjo s 1.300 brt. Na fronti visoko na severu je sovražnik tekom včerajšnjega dneva utrpel izredno težke izgube v zračnih bojih. Nemški lovci eo sestrelili 27 letal, med temi 22 Hurri-canov, imeli pa samo eno izgubo. Skupine bojnih letal in strmoglavcev so z bombnimi zadetki poškodovale neko večjo trgovsko ladjo v zalivu Lizza in uspešno bombar-rale murmansko pristanišče ter naprave na murmanski železnici. V severni Afriki obojestransko izvidniško delovanje. V luki La Valetta na Malti je bila napadena z bombami težkega kalibra neka v doku nkhajajoča se vojma ladja. Spremljajoča italijanska lovska letala so pri tem sestrelila osem sovražnih letal. Nemška lovska letala eo v ogorčenih zračnih bojih nad otokom zbila devet sovražnih letal na tla. Dva druga sovražna letala sta bila sestreljena v severni Afriki, tako da je bilo včeraj v področen Sredozemskega morja uničenih 19 britanskih letal . Na morju okrog Aleksandri je je neko bojno letalo zažgalo neko trgovsko ladjo s 5000 brt. Mora se računati g tem, da je ta ladja uničena. V boju proti Veliki Britaniji je zračno brodovje doseglo podnevi bombne zadetke na neki tovarniški napravi pri Folkestonu in v nekem taborišču čet na južni obali otoka. Pii otokih Far Oer je bila z bombnim za- 10. maj — začetek vojnega pohoda na zahodu V jutranjem svitu 10. maja 1940. 1. je nemSka zahodna \ojska nastopila v najširSi fronti k napadu preko nemške zahodne meje, da prehiti neposredno razširjenje vojske na belgijsko in nizozemsko ozemlje. S tem se je začel zmagoslavni vojni pohod, ki je edinstven na celem svetu. — Zgoraj: Med vkorakanjem na Nizozemsko odstranjujejo betonske cestne zapore. — Spodaj: Oklopnjak, prehajajoč nek pomoini most, na desni: Nemška patrol a v nekem osvojenem obmejnem mestu saarške fronte. (PK.-Aufnahme; Kriegsberichter Gregor, Casper, Jager, Sch., HH., Z.) detkom poškodovana neka trgovska ladja srednje velikosti. Podmornice so v amerilianskih vodovjih in v K^ribsltem morju ter Mehilian-skem zalivu potopile, IVi boste iz zraka oskrbovani!« Vojaki odstopijo od oddajne, priprave v ledeno noč. Izmučeni omahujejo, preutrujeni, lačni, v položaje — 45-letni, ki mislijo na svoje družine, in mladi, ki so vendar tudi lačni življenja. Nekaj jih je, ki so bili takoj, ko so se vrnili z dopusta, komandira-ni v B. in v katerih skoraj še telesno živi spomin na nežnosti drugega življenja. V sebi se prepirajo s trdim poveljem, ne morejo mu verjeti. Gradbeni vojaki dokazujejo drug drugemu v praznino, da je vendar nemogoče ... Isti možje stojijo potem vendar s hladnokrvno preudarnostjo za MG. Vsi, ki tako govorijo, vedo, da njihove besede ne morejo ničesar izpremeniti, in verjetno govorijo le zato tako, da bi jim ugovarjali, da bi se jim olajšala pot k pripravljenosti. Izk^e se moška substanca vsakega posameznega. Izkaže se n. pr. tudi, da vodja gradbenih vojakov, Feldwebel, ki se je ude- ležil svetovne vojne, družinski oče, ne nosi nezasluženo svojih trakov in zvezd. Podvrže se bremenu, ki je prišlo nepoklicano, in vsili v neutrudnih pogovorih, katerih čas si je vzel svojemu spanju, omahujočim med svojimi ljudmi spoznanje nujnosti. To vse se dogaja v neprestani alarmni pripravljenosti. Vsako jutro ob 6 vrže Sov-jet svežo, divje rjovečo in puške vihtečo kompanijo preko »hriba idijotov« proti vasi. Hrib je nekega dne spontano dobil to ime, to je krstitev ozemlja, ki izhaja iz resnično preizkušene zavesti vojaške premoči. Letala prinesejo municijo in proviant Četrti dan, kar smo obkoljeni, se prikažejo letalci in vržejo bombe z municijo in proviantom. Padejo več sto metrov pred vaa — sovražnik obstreljuje vojake, ki so šli ponje. Kljub temu je vsem tesno v grlu od veselja in ganjenosti: »Nismo pozabljeni!« Veselo so presenečeni, četudi popreje nobeden niti uro ni dvomil, da bodo letalci prišli. Mladi pojejo ta večer, medtem ko se ogrevajo. Pri sovjetskih napadih prihodnjih dni sledi na divji »urrah« Sovjetov divji hura iz nemških položajev, celo divji, rjoveči smeh, ko se sovražnik zopet plazeč se in padajoč skuša umakniti iz dosega nemških strojnic. Ta smeh ne prihaja iz kake prešemosti, nI nikakor »poceni«. Medtem je v B. postalo nemogoče prispeti iz vzhodnega v za-padni del vasi, ne da bi nas divje obstreljevali. Posadka mora še povrhu vedno gledati, kako tam preko ob gozdnem robu osebje protitankovskih topov in kanonov gre k topovom, polnijo in streljajo proti vasi. Posadka poskuša z edinim metalcem granat, ki ga ima, oboriti to težko sovražno orožje. Oba topniška opazovalca, ki sta obkoljena, usmerjata svoj ogenj na gozdni obronek. №кјег ni več pokritega prostora Nakopiiene ledene kepe razstreljujejo Do višine hiše škropi vodomet vode in ledu. Kepa je počila in ne more več ogrožati pod-mostnika. I(PK.-Aufn.: Kriegsberichter Elle, HH., M.) e proviantom. Naravno jih še pričakujejo; drug tolaži drugega в tem, da so se sani prav gotovo iz kakšnega vzroka zakasnile. Toda vsaki možni rok mine, sani pa ne pridejo. V poveljniškem bunkerju javijo drugega jutra vojaki, da tiste majhne vzpetine, ki so doslej nudile obrambo pred obstreljevanjem in vidom proti sovražniku na Beveru, obstreljujejo sedaj od juga. Pri tem poročilu se nemo spogledajo, gledajo k tlom in končno nekdo izgovori: »Potem smo torej obkoljeni!« Lakota prihaja Naj 86 ne zamolči, da se nobenemu ne posreči, da bi se od danes na jutri vživel v to usodo. Mladi so si pripovedovali, da jih bo gotovo kmalu odrešil krepak StolStrupp, starejši, da bo kmalu prišlo povelje k umiku. Ne pride StoStrupp in ne pride tako povelje — pride lakota. Od zunaj drugega dne še enkrat poskušajo, s prodornimi četami spraviti skozi sani. Poizkus izpodleti. Trenutno ne morejo podvzeti razbremenilnih operacij. Uvedejo pomoč iz zraka. Dokler pride vse tako daleč, minejo štirje dnevi. V neizmerno bornih gnezdih vasi, nI ra-pen lan enega semena najti nikake hrane. To |^m;9 ee namoči 1д pgreje ta da tudi grl gkh Drugega dne pa stojijo topovi že zopet tam. Obkoljeni skoraj prav nič več ne spijo; nikjer ni več kakega prostora, ki bi še imel streho, pod katero bi se mogli iztegniti. Ranjenci so nastanjeni v relativno varnih poveljniških bunkerjih. Ječe ponoči. Posadka vasi B. jili označuje pozneje kot prave junake«... Ko se topniški zadetki v bližini bunkerja množijo, izkopljejo v nočeh iz bunkerjev še rov. 7. dne, kar smo obkoljeni, je bil ranjey poveljnik oporišča .Obersturmfiihrer M. Kc je bil tudi Untersturmfiihrer W., ki je bil prevzel poveljstvo, težko ranjen, pripade ta naloga Feldwebelu gradbenih čet, nekemu Tirolcu. Tega de niso zbali, četudi na primer Feldwebel L. en teden, odkar je pri nas, še ni imel prilike k spanju... Da to ponazorimo, naj od številnih slič-nih situacij omenimo sledečo: Nekega večera iz B.-ja spoznajo tam preko masirano pripravno stanje k napadu. Poskuša se naročiti topniški motilni ogenj, toda nasprotna postaja ne odgovarja. Motnja! Grizemo se v ustnice, iščemo, kličemo vedno znova, nihče ne misli na spanje. O polnoči smo pričeli, pet minut pred 5. uro zjutraj uspe doseči nasprotno postajo. Trepljamo se po ramenih, nekateri pričnejo nenadoma prešerno govoriti kakor majhni otroci, ter se veselijo. Ob 5 se prične napad. Lastno topništvo strelja dobro voden ogenj v napadalce. Z minevajočimi dnevi postajajo tudi vpra- ШШОШ: № ' ШеШШ šanja na telegrafiste, ki bi rada vedela, ali je treba B. še vedno držati, redkejša. Vsaki napad odbijemo — kaj naj potem pride, je neprodimo temno. Mogoče kako čudo. Kajti kako naj se iz B,, ki je vsenaokoll obkoljen, sedaj še umaknemo? Mogoče smrt v B. Usoda ne pušča sedaj več niti najmanjše Izbire, niti mislim. Skoraj ni več bega v spanje. Je edino še povelje. 16. jutro obkoljenja buči zopet brez odmora od zadetkov težkega orožja. Pripravljalni ogenj! Potem pridejo Sovjeti s štirimi oklopnjaki. Eden med njimi zapelje na mino, drugega izločimo z našim edinim protitankovskim topom, tretjega s strojnico onesposobimo za premikanje. To je simpto-niatično za duh v B.: s strojnico proti oklop-njakom! Četrti pride do sredine vasi, toda pehoto, ki ga spremlja, postrelimb, nakar ee vrne. Brezžično povelje: prebiti v smeri M Na večer tega dne zapazimo ponovno sovražno pripravno stanje, zopet z oklopnjaki. To takoj brezžično javimo. Sprejemnik prinese sledeči odgovor: »B... izprazniti, prebiti se v smeri M... izogniti se mlinu in točki 20, ker je zasedena po sovražniku. Lastna izvidniška četa pride nasproti.« Kje je točka 20? Na karti, ki jo imamo, je ni najti. B. izprazniti, to je novo povelje, toda nI ga nič manj trdo izvesti, kakor prejšnje, B. držati. Samo Feldwebel In Unter- JunaštvoScbererjeve bo j n* skupine Generalmajor Scherer, poveljnik one bojne skupine, ki je po poročilu vrhovnega voj' nega poveljstva z dne 6. maja, dasi obko-Ijena. držala neko važno nemško oporišče v severnem odseku vzhodne fronte in ki so jo mogli oteti zaradi njenega poguma, njene hrabrosti in odpornosti. (Scherl, Zander-M.)' scharfUhrer vesta, da je okrog njih trojni obroč sovjetskih linij. Ali ni še dokaz visokega vojaškega čuta, če to težko znanje za-molčita in ploekoma ob tla pritisnjena, plazeč se skozi vas, delata priprave k umiku? Težko orožje uničimo. Moramo vzeti s seboj težko ranjene, zato moramo zgraditi noeil-nice. Lažje ranjenim je treba zapovedati, da morajo deloma pomagati, nositi težko ranjene. Pri tem jim skoraj ne moremo pogledati v oči... Skoraj dve uri traja, predno težko ranjene spravimo skozi visoki sneg v strugo potoka, ki nudi zaenkrat nekaj kritja. To se zgodi med tem, ko pripravljajo Sovjeti novo postojanko za metalce granat tako tik vasi, da slišimo klopotanje municije za metalce granat v zabojih. Ti, ki gredo iz B-ja, imajo krušno torbo napolnjeno z ročnimi granatami, žepe polne municije. To je vse, kar vzamejo a seboj na to pot. Prtljaga odločnih. Dragoceno breme težko ranjenih zahteva še enkrat naj« ostrejšo osebno disciplino. Ni na mestu, ро&^ izkušati, kakor se le da hitro priti skozi so-" vražne črte. Treba je iti mučno počasi, da omogočimo nosilcem ranjenecev, da nas morejo dohajati. Sovjetske strojnice nam narekujejo pot, ki vodi skozi ta blazno visoki sneg, pot, na kateri se jih nekaj vedno znova za dolge sekunde vsled utrujenosti nezavestno zgrudL Smer pohoda je postala že dolgo negotova. Moramo delati vozle... StoStrupp, ki so ga nam poslali nasproti, zaradi tega ne more pomagati. Potem vidijo obrise neke vas! In izstrelijo dogovorjeni svetilni znak in ne vedo, ali je to prava vas. Otrpla minuta bližajoče se groze — toda potem se tudi tam preko vzpne prijateljsko znamenje. Sovražnik sune drugega jutra v B. Najde uničeno orožje in nekaj grobov. Fragmenti junaške pesmi. Dnevno povelje Korpskomande se je spominjalo borcev iz B. Brezpogojno moralično in bojevniško p.smoč nemškega vojaka so borci Iz B. postavili v svetlo luč. Brezpogojna premoč — premoč tudi pod najtežjimi In najbolj odvratnimi pogoji, brez izjeme dokazana, ne samo od prostovoljcev jf, tudi od gradbenih vojakov, pri katerih niti pogoj odgovarjajoče Izvežba-nostl ni bil dan. B. je zmaga! PK.-Kriegsberlchter Werner Slegel. Kruh prevažajo na i ronto Na zadnji postaji pred fronto prevzamejo tovorni avtomobili v neštetih količinah frontnim četam namenjeni kruh in ga prevažajo naprej k bojajočim se četam. KEiE^4u£fwlUDAa ЈВМиАД, iAA* HHazno Po odredbi japonekih oblasti se je s 29. aprilom, Tennojevim rojstnim dnevom, prenehalo opoldansko spanje na Javi, ki je bilo doslej tam v običaju, V mestu Pryor v USA je vrtinčasti vihar ubil več sto ljudi in 250 ranil. V Reichsgau-u Oberdonau so pri razko-pavanju starih rimskih naselbin v nekdanjih vilah ob jezeru Halstattersee našli ostanke cevi centralnih kurjav In tudi ostanke pepela, po čemu je sklepati, da je boljša rimska gospoda že pred 1700 leU poznala način o^ednjega ogrevanja hiš. Pri tem so trčili tudi na naprave o ogrevanji] vil s toplim zrakom, ki so bile že taknt tehniško na tako zavidljivi višini, da šo lahko ogrevali tudi tla, po роаатеаШ* mislit Das DRK pripenja deloiatf v Oberkrainn Rdeii križ se |e obnese! v Oberkrainu ustanavljajo prve Bereit-Bchaften des »Deutschen Roten Kreuzes«. V tej zvezi je potrebno, da se kratko ozremo na nastanek (rdečega križa) »Roten Kreuzes«. Stvaritelj Ideje »Roten Kreuzes* je Švicar Henri Dun an t, ki je bil 24. junija 1859 priča bitke pri Solferinu, kjer sta se Italija in Francija borili proti Avstriji. Veliko trpljenje takrat le pomanjkljivo negovanih ranjencev te bitke in beda, ki so ji bili izpostavljeni, sta ga pripravili do tega, da je vladam vseh kulturnih držav priporočal kot sveto dolžnost, da skrbijo za svoje ranjene in hrabre vojake. Tako je priilo leta 1864. do tako imenovane ženevske konvencije. V tej so sklenili, da ustanovijo organizacijo, ki naj nudi strežne moči, sanitetski material za ranjence in bolnike vojska v vojni in ki je bila voljna skrbeti za vse ranjence in bolnike — vseeno, kakšnega državljanstva, vseeno, če prijatelj ali sovražnik. Preko tega naj bi se ustanovila nevtralna zaščita za ranjence in vojake, za strežniško osebje, sanitetni material in za vsa mesta in prostore, v katerem so nastanjeni bolniki in strežniki. Vse kulturne države sveta so se priključile tej nevtralnostni pogodbi. Pozneje so jo raztegnili tudi na vojno mornarico ia zračno orožje. V počastitev rojstne dežele velikega prijatelja človeštva Henrija D u n a n t a, stvarnika te zamisli, so imenovali organizacijo »Rdeči križ«, da bi s tem simbolizirali zastavo njegove domovine. Tako je nastal rdeči križ na beli podlagi in to so odslej upoštevale vse države kot mednarodnopravno priznani nevtralni znak. V GroBdeutschen Reich je Fiihrer zaščitnik des Deutschen Roten Kreuzes. Das Deutsche Rote Kreuz služi občekoristnim in dobrodelnim namenom. Po ženevski pogodbi lajša das Rote Kreuz usodo ranjencev in bolnikov vojska na bojišču in ima pravico sodelovati v uradnem Sanit&tsdienst der Wehrmacht und des Luftschutzes. Članstvo v Deutschen Roten Krez je prostovoljno, delo večinoma častno. Vedno in povsod je daa Deutsche Rote Kreuz in njegova sanitetna služba tam, kjer je treba pomagati, pri velikih javnih nezgodah ,pri nesrečah na vodi in na kopnem. Dalje služi daa Deutsche Rote Kreuz negi zdravja nemškega naroda in v posebnem sodeluje podpirajoč pri oskrbovanju vojnih pc^kodovancev in vojnih ujetnikov. Člani der Bereitschaften des Deutschen Roten Kreuzes so možje in žene, ki izvršujejo svoj odgovornosti poln poklic, da služijo očetnjavi. Cisto posebne naloge je deležno das Deutsche Rote Kreuz seveda v sedanji vojni. Tam stojijo ti možje in žene kot »borci brez orožja« na bojišču pripravljeni, da nudijo ranjencem prvo pomoč. Delovanje naših mož in žen vom Roten Kreuz je heroično. Niso samo na fronti vedno pripravljeni pomagati, kjer potrebujejo njihove pomoči; tudi v domovini vse storijo, da so v prostovoljni službi — večinoma poleg njihovega pravega poklicnega dela —, pripravljeni, izvršiti svojo nalogo pri »Rotes Kreuz«. Neskončno mnogo gorja je od ustanovitve des Roten Kreuzes izostalo, v blagoslov vsega človeštva. Ko peljejo danes vlaki naših ranjencev in dopustnikov skozi Reich k njihovemu vsakokratnemu namembnemu kraju, je na vsakem kolodvoru čes GroBdeutschen Reiches ein Dienst des Roten Kreuzes, ki v vseh vprašanjih sanitetne in človeške nege pomaga frontnim tovarišem, da uredijo svoje bivanje v domovini kakor si le da prijetno. Obleka des Roten Kreuzes je častno oblačilo, kajti zaveže k visoki nalogi, služiti človeku in vsakemu ,ld je bil enkrat deležen pomoči dee Roten Kreuzes, bo ostala nepozabna. In sedaj ima Oberkrain priložnost, da se te ustanove dejavno udeleži. Tudi tukaj bodo kolodvori in mesta sama v znamenju des Deutschen Roten Kreuzes. Sledeči Aus-bildungsdienst fUr das DRK za moške kakor ženske Bereichtschaften bo izveden v moderno opremljeni Beritsschaftsstation v Krainburgu. To je Bereitschaftsstation, ki jo je Reichsgesundheitsfiihrer dr. Conti povodom svojega obiska v Oberkrainu obiskal in ki je zbudila njegovo posebno zanimanje. Oberwachtfiihrer dee DRK D lex Fronta v gosteli pri domoiini Gauleiter le govoril na KanzelbOhe k ranjencem Pod vodstvom Gauhauptstellenleiterja Pg. Stenowetz-a, ki mu je zaupano vodstvo novoustanovljenega referata »Solda-tenbetreuung« v NSV, se je v petek zbralo 150 ranjenih vojakov iz lazaretov v Villachu in Veldenu k vožnji na Kanzel. Se zgodaj zjutraj so se peljali vojaki s pripiavljeniml omnibusi k postaji v dolini Annenheim in potem z žično železnico na vrh, kjer so jih najprej pogostili z izdatnim zajtrkom. Tekom dopoldneva je prispel Kreisleiter P i-Г o n z Generalleutnantom von P u t k a -fierjem in Standortaltesten von Villach Oberstleutnant Brohm na KanzelhShe. Malo časa pozneje je prispel tudi Gauleiter dr. R a i n e r, da preživi nekaj ur v krogu ranjencev. V teku tega tovariSkega sožitja, ki mu je neki godalni kvartet oborožene sile dal mu-zikalični okvir, je Gauleiter nagovoril vojake. V svojem govoru je med drugim izvajal, da ima prvič, odkar je bil poklican v KJLmten, priliko muditi se med ranjenimi vojaki. Glas K&mtner vojaka je prodrl preko mej njegove domovine. Imena kot Narvik in Kreta nadaljujejo slavno tradicijo ka.mtnerkega v6jaSkega duha iz prve svetovne vojne. Z veseljem lahko ugotovi, da je tudi negovanje vojakov v Karntnu vzorno. To oskrbovanje ni primerjati z običajno »zahvalo očetnjave«, kakršno so izvajali 1914 do 1918, tčmveč je to samo ob sebi umevna dolžnost domovine in izraz njene notranje povezanosti L fronto. Tovarištvu med fronto in domovino naj bo posvečeno to srečanje na KanzelhShe. V domovini naj ranjenci zbirajo novih moči, da bodo mogli zunaj na fronti zopet izpolnjevati svojo dolžnost. Oni pa, ki ne bodo več mogli ven na frnto, ne bodo več igrali sočutja vredno vlogo nekdanjega vojnega invalida, temveč kot za častne člane nacije se bo zanje vse zgodilo, da ae jih zopet polnovredno vklopi v delovni krog. K&mten je ponosno, da more nuditi ranjenim vojakom v svoji lepi pokrajini okrevanja. Da je ta krasna dežela ostala svobodna tujega go-spodstva, tudi to zahvalimo našemu Fiihrer-ju, in mi bomo skrbeli, da se bo to in onstran Karawank napravil red z vsemi onimi, ki mogoče Se mislijo, da morejo z našim sovražnikom na Vzhodu delati skupno stvar. S pozdravom na Fiihrerja je Gauleiter zaključil svoj z velikim navdušenjem sprejeti nagovor. Zopet tečaji mladine »Ausbildungsschule fiir Obertraln« v Landskronu se zopet pričenja. Zopet se stalno vršijo v Landskronu štirinajstdnevni tečaji K&mtner Volksbimdju-gend v »Ausbildungsschule fiir Oberkrain« v Landskronu. Vsak dan zgodaj zjutraj nastopi 100 mladeničev v četverokotu ob zastavnem jamboru. S ^ gi^paijo in zastavnim rekom se zastava mladine potegne kvišku. Nato sledi potek dneva, ki ga izpolnjuje trda in strumna izobrazba. Učijo se pesmi in jih pojejo. Na domačih večerih spoznavajo potom filma in predavanj našega Fiihrerja. Istočasno se učijo nemškega jezika, in srečujemo jih z veliko pridnostjo in veliko pozornostjo pri stvari. Tokrat so izbrali mladeniče Iz Kreisa Radmannsdorf. Njihova izobrazba traja štirinajst dni, in s tem prejmejo HJ uniformo in pravico, jo tudi nositi. Pred kratkim je obiskal nado-mestujoči Gauleiter T h i m e 1 z Gebiets-fiihrerjem in Stabsleiterjem des Gebietes tekoči učni kurz. Herbert Steinmanni Red ЦјмјллЈл ^ I ш мЈош vatieUja Vaoda artUtov med žiTi|eniem in тшгЦо UMOR NA ODPRTEM ODRU »Vi tam pridite sem na oder —« Robin-zonovi vlogi primerni cvileči glas je sunkoma Izustil ta v nemogoči angleščini sestavljeni stavek. Sčrensen postane pozoren. Aha, slavni končni trik, »Chung Ling Su, neranljivi«. Tu že zopet stoji eden izmed gledalcev na odru. Robinzon mu je namignil in iz žepa pisanega svilnatega jopiča vzame samokres. »Vi pazite,« lomi jezik med smehom občinstva, »vi sedaj vzeti sa-mi-mo-kres in jaz tukaj stati in vi vedno streljati po meni .najbolje meriti na srce in vi videti, jaz se ne prevrniti, jaz ne biti mrtev. Jaz tukaj stati in vam vreči krogle nazaj---!« SBrensen se smehlja. Seveda star trik, ki ima vedno privlačnost, samokres ima prazne naboje in krogle ima umetnik ie v roki, kadar jih je treba. Vidi, kako Robinzon stoji na svojem mestu, kako drugi dvigne orožje. »Streljaj!« zadoni povelje. SGrensen se zgrozi In poskoči, ž njim več eto gledalcev. Onkraj se je čarovnik zrušil pod strelom. Divji hrup začne. Možje planejo čez mostič na oder. 2ene za vreščijo in brez povoda udarijo v jok. Ljudje se nesmiselno pririnejo k izhodom, »Zastor! zastor!« kriči skoraj ponorel glas izza kulise. Zastor pade. S silo 86 Sorensen prerije skozi množice ljudi. On mora na oder, mora biti zraven, mora vedeti, kaj se je zgodilo z njegovim prijateljem. O STORILCU NI NOBENEGA SLEDU ... In zopet je minulo štiriindvajset ur. Truden, s čmo podplutimi očmi stopi SGrensen v vežo artistovskega stanovanja z vso preskrbo, kjer stanuje, in ae hoče podati v svojo sobo. Jedva pa zadoni njegov uspehanl korak na tekaču, ki pokriva vežo, že se tudi odprejo duri tik pred njegovimi, in izza njih pokuka aršasta glava eiloakrobata Jensa Jensena. Jensen je SSrensenov rojak in nastopa v nekem ^-ugem manjšem varieteju, stanujeta pa v isti penziji. »Človek božji, stopi vendar k meni, — kakšen si le! Požirek ti bo dobro del —« To rekSi potegne upirajočega se v pripro-sto sobo in si da opravka pri sifonu. Sorensen pade na smrt utrujen na stol. Rojak mu poda kozarec. »Tu pij — to te spravi zopet na noge. Precejšen del viskija je zraven — jaz ga pijem sicer samo čistega, že zaradi treninga, ampak za take primere je vedno kaj tukaj —« Plavi prime kozarec In ga sprazni na dušek. »Hvala ti, Jens, to v resnici dobro de —« »Tako, sedaj pa vendar enkrat povej, kaj se je zgodilo z Ronbinzonom. Kamor prideš, povsod govore o njem. TI si bil na policiji, ti si ga izmed nas najbolje poznal, ti moraš nekaj vedeti--« S6rensen se bridko nasmehlja. »Jens, pustimo ga, naj počiva v miru. Davi je umrl, ne da bi kaj Izpovedal!« Umolkne in povesi glavo. Potem--- »Kaj vemo mi prav za prav drug o drugem. Tu delamo skupno, pa mislimo, da se poznamo, in potem se dogodi kaj takega, in le ne vemo, kaj si naj o tem mislimo. O čudnem Amerikancu v baru, ki je sporočil, Robinzonu pozdrave od tam preko, sem ti pač že včeraj pripovedoval. Takrat še seveda nisem slutil te tragedije.« Jens Jensen kima. »Dobro! toda, kaj Ima ta s tem opraviti?« »Na policiji pravijo, da je bil lahko kakšen izsiljevalec ali kaj sllčnega. Tega moža doslej niso izsledili.« Siloakrobat se e svojim ogromnim gornjim delcnn telesa skloni naprej. »Mar meniš, da je on usmrtil Ronbln-zona?« SBrensen trudno pokima. »Morda posredno — policija je sicer sklenila, da bo Rombinzonovo smrt smatrala za nezgodo. Toda —« njegova postava se nehote napne, »jaz tega ne verjamem. Povem ti, Robinzona so zavestno usmrtili — —« Sedaj se Jensen ne more več zdržatL »Človek, govori jasneje, kdo, kdo je usmrtil Robinzona?« »Robinzona je usmrtil Robinzon!« In ko Ж* hoč* Jensen wadi tega garadoksaeg* Zasedanje propagandistov v Waldo Govorila sta Gaupropagandalelter Drumbl in Bereichsleiter dr. Pachneok V Schulungsburg Wale' pri Kronau je bilo sklicano delovno zborovanje Kreispropa-gandleiterjev in njihovih sotrudnikov za čas od 4. do 6. maja. V delovnem razgovoru o aktivni propagandi je govoril Gaupropa-gandleiter Drumbl o organizaciji prosvetnega dela v deželi. Nato so sledila različna predavanja, ki so dala dragoceno pripremo Ortsgruppenleiterjem. Relnold Huber der Fiihrer der Lande^bauemechaft K&mten,' ReichsbauemfUhier je na predlog Gaulei-terja in Reichsstatthalterja Dr. Friedri-cha Ralnerja naročil ustanovitev Lan-desbauemschafte KSmten In kmetu Rein-holdu Huberjulz Storn-SIrnitZa poveril vodstvo poslov des Landesbauern-fiihrers der Landesbauernachaft K&mten. Reinhold Huber je kmet na dedni kmetiji insg. Gillendorfer v Stron-Simitz. Danes je star 38 let in oče 10 otrok. Z zasedbo Ober-kraina je bil v okvirju Zivilverwaltunge nastavljen v Krainburgu kot Kreislandwlrt (Kreisbauemfiihrer), se je v tej službi v težavnem času Izvanredno obnesel in se je razen tega udejstvoval tudi kot Ortsgruppen-lelter, načelnik Oberkrainske mlekarne in der Oberkralnischen Landwirtachaftlichea GenosaenschafL Pg. Huber odhaja Iz Eralnburga Landrat dr. Skalka čestita novemu Landesbauemfiihrerju. Povodom pozvanja dosedanjega Kreie-landwirta Pg. H u b e r J a za Landesbauem« fiihrerja, je Landrat von Kraipburg sklical svojo Gesolgschaft k apelu, pri katerem je čestital svojemu dosedanjemu sodelavcu In zdajšnjemu Landesbauemfiihrerju Huberju v svojem In v imenu svojih nameščencev. Dr. S k a 1 k a je v evpjem nagovoru podčrtal visoke politične, strokovne in človeške zasluge in sposobnosti svojega dosedanjega sodelavca in mu izrekel svojo zahvalo za enoletno delovanje, ki ga je opravljal Pg. Huber na vzoren In neutruden način. LandeabauemfUhrer je odgovoril e priarSni-ml besedami In poudaril, da ga bodo tudi v naprej stalno vezale tovariške vezi z Land« ratom In njegovo Gefolgschaft in, da se bo rad spominjal na svoje delovanje v Krainburgu. Dan Vnebohoda In dan sv. Rešnjega telesa preložena z ozirom na posebne zahteve vojne, bosta dan Vnebohoda in Sv. Rešnjega telesa tudi letos preložena na vsakokrat sledečo nedeljo. Odgovarjajoče cerkvene prireditve se bodo vršile te nedelje. 14. maj in 4. junij sta s tem letos delavnika. izreka zopet prekiniti: »Pusti me, Jens, da govorim popolnoma v miru. Mogoče je, da tega ne bodo n^cdar mogli ugotoviti. Za mene pa je dognano, da je sam povzročil svojo smrt. Billy, eden izmed odrskih delavcev, je izpovedal, da si je Ronblnzon dal nenavadno veliko opravka z orožjem, jaz sam sem videl, kako nervozen in nesiguren je bil ta večer. Povrh Se obisk tega čudnega tujca — Jens, za mene je dognano, da Je Robinzon imel skrbi, ki jih mi nismo poznali, In tu je segel po nenavadnem sredstvu, ki si ga lahko izmisli le čarovnik, sam je orožje ostro nabil in se dal ustreliti po nič hudega slutečem gledalcu. Mogoče se je bal sramote, ako bi sam položil roko nase.« Jensen guga svojo sršato glavo sem in tja. »In motiv. Cherchez la femme — kaj ne?« Sorensen razmišlja. »Tako bo, Jens! Imel je veliko razpora s evojo ženo, edino Jaz vem za to. V eni izmed onih redkih ur, v katerih je govoril odkritosrčno se mi je med štirimi očmi zelo navduševal za neko ženo, ki jo je nekoč spoznal v Ameriki. Gotovo je bil ž njo še ože-njen in obiskovalec v baru je bil izsiljevalec ali pa kak zasebni detektiv, ki ga je nagnal v smrt« Jens Jensen je rekel priprosto: »Robinzon je bil dober artist, meni se je zelo dopadel.« »Za mene je bil več — dober tovariš ^ marsikdaj mi je na tihem pomagal, ko se mi je slabo godilo,« je rekel S8rensen tiho. Gledala sta drug drugega in dolgo molčala , RDalj, Biihodnjl&g Vesli iz oiirožia Krainbarg , Krainburg. (Ap pell v Landrate-Bmtu.) Te dni se je vršil Appell ualuž-benitva skupno za LanJrateamt, Amtsge-richt, Arbeitsamt in Katasteramt. Pg. K en d a je v izbornem govoru obravnaval bistvene točke iz razvoja Nemčije po razvoju oblasti in pomen 1. maja kot narodnega praznika nemškega naroda. Svečani apel je zaključil Landrat a trikratnim Sieg Heil na Ftlhrcrja. Krainburg. (Betriebsappell der Sozialversicherungskasse.) Povodom dojemnega Betriebsappella der Sozialversicherungskasse je dal Gauamts-leiter Tropper zgodovinski pregled o praznovanju 1. maja. Četudi med vojno odpadejo večje svečanosti, je vendar svetov-no-nazorno pojasnjevalno delo predpogoj za sporazumno sodelovanje v nazaj pridobljenih pokrajinah. V tem smislu je beležila svečanost popolen uspeh. Wart. (Ustanovitev Jugend-g r u p p e.) Pred kratkim so v kinodvorani svečano ustanovili Jugendgruppe Wart. Ortsfrauenschaftsleiterin Baischel je pozdravila številne navzoče. Potem je govorila Kreisjugendfiihrerin Seebacher o smislu, nalogi in delu v Jugendgruppe. Z jakim zanimanjem so sledile poslušalke njenim izvajanjem. Ortsgruppenleiter R e-bernig je imenoval Pgn. Kanatsch-n i g za Ortsjugendgruppenfiihrerin in pozval vse žene in dekleta k pridnemu sodelo-vanju.^Bvečanost se je zaključila s skupno pesmijo. FIBdnig. (Sprejem članov v K VB.) Te dni so v svečani obliki razdelili nadaljnje članske karte K VB. Vereinshaus des K VB je bil tem povodom gosto zaseden in vsi navzoči so pozorno sledili govoru Orta-gruppenleiterja Pg. Schonherra. Na^o je sledila razdelitev več kot 200'članskih kart novim članom. Falkendorf. (Appell des Orts-gruppenstabes.) Pred kratkim se je vršil v Ortsgruppe Palkendorf Appell des Ortsgruppenstabes. Ortsgruppenleiter Pg. H u b e r se je a Zellen -in Blockleitern pogovoril o delu v Ortsgruppe, nato se še ba-vil 8 pomenom 1. maja. Z velikim obžalovanjem so slišali sodelavci o predstoječl prestavitvi Pg. Hubera, ki so ga kot Lan-desbauernfUhrerja poklicali v Klagenfurt. HSflein. (Rodbinska kronika.) Pred kratkim je v Oberseelandu umrla mala posestnica Maria Slapar rojena Rob-lek v visoki starosti 89 let. — Pri Standes-amtu Hoflein, ki obsega občine Hoflein, Seeland in Predassel, so javili do 30. aprila 41 porodov napram 18 smrtnim primerom. — V H6fleinu ima Einsatzleiter nadučitelj Hans Maček na teden sedem tečajev za pouk v nemščini, ki jih obiskuje povprečno 280 ljudi. Zirklach. (Zborovanje.) Pred nedavnim so na slovesnem zborovanju v veliki dvorani bivšega ljudskega doma razdelili prve članske izkaznice K VB v tukajšnji Ortsgruppe. Ortsgruppenleiter Pg. Alfred Huber je ob tej slovesni priliki imel navdu-ševalni govor na zborovalce, ki jih je na koncu pozval, naj storijo zaobljubo FUhrer-ju in velikonemškemu Reichu. Nato so razdelili članske izkaznice. — DAF je ob pri- liki priredila za rokodelce in uslužbenstvo apel. Pg. Alfred Huber je govoril o velikem pomenu 1. maja. Zirklach. (Vzorno delo NSV.) Kakor v vseh Ortsgruppen krainburškega okrožja, tako se tudi v Ortsgruppe Zirklach dela z veliko požrtvovalnostjo na izgradnji NSV. Tekom 5 tednov je število članov že izredno naraslo. Od 3136 prebivalcev je danes 1670 članov NSV. Zaradi neumornega in zvestega sodelovanja častnih Block- in Zcllenwalterjev pokazuje Ortsgruppe tako velik uspeh. Laak an der Zaier. (Žrtev strahopetnega morilca.) Neskončen spre- vod se je v sredo premikal po ulicah v Laaku. ProstaSka roka je umorila Rudija M a r t e 1 a c k a, ki je bil Propagandalei-ter in neumorni sodelavec NSDAP. Njegovi tovariši Wehrmannschafta so ga ponesli k zadnjemu počitku. V sprevodu so bili Kreie-leiter K u s s in njegov Stab, Ortsgruppenleiter B o d n e r in njegovi sotrudniki, zastopniki oborožene sile, varnostne policije, orožništva, Wehrmannschaftstandarte in oblasti, ki s oizkazali zadnjo čast bojev-niku za Nemčijo. Ob grobu je Kreis-leiter Kusa ocenil zasluge tovariša Marte-lacka, ki se nahaja sedaj v vrstah Horsta Wessela. Organizacija Todt if Olierkrainu Novi mostovi in ceste о№1ера]о poltrajino nemškemu prometa Obsežno poročilo o storitvah OT, ki je že v aprilskih dneh preteklega leta pod vodstvom Regierungs-Oberbaurata dipl. ing. F u B a v polnem obsegu pričela svoje delo v zasedenih ozemljih K&mtna in Kraina, pravi med drugim sledeče: Ko je pred enim letom prišla nemška civilna uprava v Oberkrain, je imela organizacija Todt (Organisation Todt = OT) že precejšen kos dela za seboj, in ceste, ki so Vesli iz olirožja RailmanHSdori Radmansdorf. (Olepšava mesta.) Ob nastopu toplejšega vremena je po dolgih zimskih mesecih opaziti živahno delovanje v drevoredih in vseh vrtovih ter v osprednjih vrtovih. Primerno času uporabljajo sedaj vsi razpoložljiv prostor predvsem za nasade različne zelenjadi, ne da bi pri tem popolnoma pozabili na cvetlice. Radmannsdorf. (Podvig kokošje-reje.) Ako si ogledamo današnje stanje kokošjereje v Oberkrainu, lahko ugotovimo, da se ta ne le zelo malo goji, ampak da so kokoši precej degenerirane. Zaenkrat sicer Vesli iz okrožja Sleln Stein. (Delo, veselje in tovari-gtvovJugendgruppe. Pred kratkim se je v steinski dvorani zbralo nad 250 deklet in žen v starosti od 18 do 30 let na prvem zabavnem večeru, ki ga je priredila Jugendgruppe des Deuttchen Frauenswer-kes der Ortsgruppe Stein. Kreisjugendgrup-penfuhrerin Pgn. Angererje govorila o pomenu in cilju nove skupnosti. V tečajih oddelka Miitterdienst se šolajo mlada dekleta in žene v negi dojenčkov, domači bolniški oskrbi, šivanju, kuhanju in vzgoji otrok, da bi postale vzorne gospodinje in matere. S športom in gimnastiko si lahko vse okrepijo svoje telo. V veseli družbi se na teh tedenskih večernih prireditvah Ju-•gendgruppe poje, muzicira in uči nemškega jezika. Stein, (Ustanovitev telovadne inšportneskupnosti.) Ortsgruppenleiter NSDAP. Pg. Franz Strasser je pred kratkim v steinski hiši ustanovil telovadno in športno društvo. Naznanil je smoter telovadne in športne skupnosti. Ker je Stein glede športnih storitev že na dobrem glasu, ne bo težko izpolniti naloge, ki jih daje izvrševanje športa. Prijav k telovadni in športni skupnoeti je že veliko število. Zaenkrat bodo ustanovili sledeče sekcije; ročna žoga in nogomet, lahka in težka atletika, tenis in plavanje. Za voditelja telovadne in športne skupnoeti je določen Orte-beauftrager NSRL Pg. H б 1 z 1, za delovodjo dentist Walter S t u z z i. Stein. (Uradni dan v Morftutschu.) Uradnemu dnevu, ki sta ga Kreisleiter in Landrat okrožja Stein imela pred kratkim v Littaiu, in ki je imel namen ,da nudi najširšim krogom prebivalstva nasvet in pomoč od strani stranke in države, je pred kratkim" sledil tak uradni dan v Moršu-tschu. Da ima prebivalstvo do takih uradnih dnevov potrebno zaupanje, dokazuje izredno velika udeležba, saj so pri obeh teh uradnih dnevih že v predpoldanskih urah samih obravnavali 90 primerov. Mannsburg. (Prikrojevalni tečaj.) V Mannsburgu se je od 7. aprila do 2. maja vršil prikrojevalni tečaj, za katerega je bilo veliko zanimanje. Za moški oddelek se je javilo 37, za damski oddelek pa 30 udeležencev. Burgstall. (Poroke.) V aprilu so se v področju te Ortsgruppe poročili Andreas Habian, posestnik iz Sopotniza in Maria Mlakar iz Kresanitzberga, Wenzel Tscha-desch, zidarski pomočnik iz Teme in Maria Krschnischnik iz Sminza. — Smrtni primeri 80 bili trije, porodi štirje. St. Martin bei Littal. (Apeli.) Pred kratkim sta se vršila tukaj apela za Amta-walterje in Frauenschaft. Organisations-leiter Lads tatter je govoril o izgradnji nemške države In o dolžnostih Zellen- in Blockleiterjev. Nato je bil razgovor med Organisationsleiterjem in Amtswalterji. — Frauenschaftsfiihrerin Karoline R o-b a u s je otvorila nato zborovanje za Frauenschast in je pozdravila Kreisfrauen-schaftfUhrerin Gre g or i i zSteina. Ta je dal apojasnila o delu, ki ga ima opraviti Frauenschaft in pozvala k marljivemu sodelovanju. Naloge 1VSD4P т okrožju Stein Ismerllna Izvajanja Kreisleilerja Pilza na nekem Generalappelln Te dni je Personaltunteleiter der Kreia-leitung Stein, Pg. Ebner, predožil Amta-leiterjem tako NSDAP kakor onim K&m-tner Volksbunda, da delovanje Amtsleiter-jev ne sme postati šema, temveč mora služiti ćilju, nositi narodnosocialistično idejno blago v najširše kroge. Na razumljiv način je Pg. Ebner izrazil, da delovanje Amtalei-terjev s tem še ni smatrati za izčrpano, ako raznašajo letake. V današnjem Velikonem-žkem Reichu rabijo može in ne attrape. Caatna služba Amtsleiterja zahteva najprej Izvrševanje dolžnosti. Govornik je bičal potem zadržanje nekaterih trgovcev. Kakor je tudi obžalovanja vredno, je treba dognati, da tu pa tam ni več govora o besedi »Dienst godki bodo dali v bodoče povod, da si udeležence malo pobližje ogledamo. Govornik je zavzemal stališče, da ne pade nikomur kamen iz krone, če ostane napram stranki vljuden. Višek večera je tvoril prihod Kreisleiter-ja Pg. Pilza. Kreisleiter se je bavil najprej ž namenom Generalappella. Izvajal je, da morajo taki Appelli služiti k temu, da dajo vsem Mitarbeiterjem smernice za njihovo zadržanje v stranki in v javnosti. Besedo »nemogoče« ne pozna nihče več v Nemčiji, odkar je Fiihrer prevzel oblast. Sedanja vojna, ki ima naraven pogoj in je morala zaradi tega priti, ima namen, da spremeni pravi in pravični socializem v de- i KIWaWmmoj# * & AonlZ ni umestno kokošarstvo gojiti v večjem obsegu vendar pa ima vsako malo gospodarstvo možnost, da redi določeno število nes-nih kokoši in to, ne da bi bilo kvarno drugim živilom. V občini Radmannsdorf je 486 gospodarstev, med temi 197 malih kmetij, je pa tam samo 332 eno Ifto starih kokoši, 329 pod enim letom in 63 petelinov. V valilnici nekega ljubitelja so izvršili valitev in pri tem uporabili od gospodarstev dobljena jajca; tu se je pokazalo, da 50 do sto teh jajc ni bilo oplojenih in da so izvaljena pi-Sčeta bila mešanica vseh medtem degeneriranih živali. Jasno je, da je tukaj treba reforme; to nalogo si je sedaj stavila Wirt-schaftsberaterin der Kreisbauemschaft v Radmannsdorfu. Radmannsdorf. (Novi dom za star-č k e.) Po iniciativi radmannsdorfskega župana bodo odslej skrbeli tudi /za onemogle, na same sebe navezane ljudi. Neka opuščena tovarna nogavic, svoječasna ljudska šola, bo prezidana v dom za starce, ki bo odgovarjal zahtevam današnjega časa. V njem dobijo stari, revni ljudje bivališče in oskrbo, z eno besedo, v njem bodo lahko preživljali večer svojega življenja. Hiša saina stoji v mirnem delu mesta, ima devet prostornih sob, katerih more bivati najmanj 12 oseb. Razen kuhinje in bkupne obednice je pred vsem še omeniti higijenske naprave, novost, ki še v marsikateri meščanski hiši manjka. Ta socialna naprava je bila že zelo potrebna, ker dosedanja sirotišnica, ki stoji v neki kotanji zadaj za mostom, ni le postala premajhna, temveč pred vsem ni več odgovarjala higijenskim predpisom. To staro sirotišnico je, kakor pripoveduje mestna kronika, leta 1869. ustanovil Radmanndorf-čan, knezoškof goriški, dr. Andreas G1 o 1-m a y e r. Oskrba ljudi je bila prav tako že takrat poverjena občini. Tudi ta hiša bo sedaj po primernem renoviranju na razpolago drugim namenom. Radmannsdorf. (Izpopolnitev upravnega odbora Kreisspar-kasse.) V upravni odbor tukajšnje Kreis-sparkasse je bil kot zastopnik mestne občine Radmannsdorf poklican ing. B^tholo-lAeus S u p a n z. Habern. (Prva kinopredstava.) Te dni se je Podnartu vršila prva kinopredstava. Obisk in predvsem navdušenje nad filmom »Reitet fllr Deutschlafid« sta bila tako velika, da so morali predstavo zadnji večer ponoviti. Za prihodnji film »Hurra ich bin Papa« je že danes veliko zanimanja. ABling. (Lokomotiva ga je povozila.) Pred kratkim je imel železniški uslužbenec Josef V a 1 j a v e c opravka na progovju. Pri tem je spi-egledal, da se bliža brzi vlak, čigar lokomotiva ga je zgrabila in ga treščila na stran. Našli so ga z zlomljeno desno roko in najtežjimi poškodbami &a gl' vi mrtvega. Vigaun, (Slovo.) Stab der Ortsgruppe je pred kratkim priredil tovariškl večer ob odhodu Gendermarieoberwachtmeisterja Antona B a y e r j a, ki se je prostovoljno javil za službo pri Feldgendarmerie. Tovariši so se prisrčno poelovili od njega, ki jim Ш Bcasl 1& noet comašsik. se nahajale prej v popolnoma nevzdržnem stanju, so bile zadobile že drugo obličje. Dela OT ge niso omejevala le na cestno upravo, ohranitev cest in uvedbo novih cestnih gradenj ,temveč so se bavile s postavitvijo številnih mostov, ki so jih Jugoslovani na svojem umiku razdejali. V Oberkrainu so opremili štiri urade OT, in sicer Bauleitung Krainburg in Neubauleitungen West, Mitte in Ost. Cestna, mostna in zidarska obnavljalna dela so obsegala vse državne in deželne ceste prvega in drugega reda v približnem obsegu 1000 kilometrov, ter so zajela tudi občinske ceste v upoštevanja vredni skupni dolžini. Pri odstranjevanju cestnih pomanjkljivosti je Bauleitung Krainburg v lastni režiji izvršila sledeča dela; 100.000 kvadratnih metrov razširitve cest, 17.000 kvadratnih metrov cestnih podaljškov, 53.000 kvadratnih metrov izgradnje ovinkov, 5.500 kvadratnih metrov preložitve cest, 70.000 kubičnih metrov gramoza, 142.000 tekočih metrov gradnje vodnih jarkov, 1500 tekočih metrov vzidave cevnih propuščev, 80.000 kvadratnih metrov obložitve in odstranitve ruše in prati, novogradnja in obnova 1800 kubičnih metrov opornih zidov, vzidava 250 tekočih metrov kamenih okvirjev, 10.000 kvadratnih metrov asfaltiranja, popravilo 70.000 kvadratnih metrov asfaltnih cest, postavitev 6000 tekočih metrov cestne ograje, odstranitev prahu s 1,000.000 kvadratnih metrov cest s klornim kalcijem. Izmed novih zgradb so pričeli deželno cesto Zarz-Daine v približni dolžini dva in pol kilometra, dalje gradnjo ceste Kropp-Jamnik v približni dolžini 5 kilometrov. 1,800.000 ur za savski most Zelo znaten del dela OT je tvorila gradnja trajnih pomožnih mostov, ki prikazujejo do 115 metrov oporne razdalje. Med temi mostovi naj omenimo most čez Sawe pri Radmannsdorfu kot primer za gradbinsko naprednost OT mostnih del. Ta 90 metrov dolgi in 6 m široki most so pričeli graditi 23. junija 1941 in že po sedmih tednih predali prometu. V 46.000 delovnih urah so vzidali 400 kubičnih metrov lesa. Skupno so pri teli gradnjah mostov porabili 6000 kubičnih metrov lesa, predelali 400 ton cementa in potrošili 1,800.000 delovnih ur pri najvišjem staležu delavcev v višini 1700 mož. Skupni stalež delavstva pri delih OT-Bauleitung Krainburg je znašal 3500 do 4000 mož. Izgradnja cest Izgradnjo cest so pričeli po najnovejših smernicah generalnega inšpektorja za nemške ceste. Pri premagovanju prelazov v Ka-rawankah so morali uporabiti gradbinska načela za planinske ceste, v visokih ravninah Oberkraina bodo zgradili novodobne betonske ceste z minimalno vozno širino 7,50 metrov. Načrti cest ne stremijo samo za tem ,da prometno tehnično odprejo Oberkrain, temveč izhajajo neprestano s stališča, da se ozirajo tudi na pokrajinske prilike okolice. Način njihove tehnične zgradnje, njihova cestnogradna ureditev je prilagojena gospodarskim in prometno tehničnim zahtevam trenutka, oziraje se na razvoj, ki ga je po človeški presoji pričakovati. Cestni program OT, Bauleitung Krainburg, je bil sledeč: Gradnja ceste med Leesom in Moste pri širini venca'11 metrov. Priključno temu izboljšanje in razširitev državne ceste med Moste in nekdanji državni meji na Wurzenpass, pri čemer bodo (Nadalievanle na 6. strani.) r" (ftanxel^ew Pipi. Opliker C. KronffuB I gtran 6. — Sfev. 37. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 13. maja 1942. Gradnfa silosor z akcijo šefa civilne uprave bo kmetovalcem olajšana gradnja silosov. Prijavilo ee je že precej posestnikov, ki želijo zgraditi silose. S tem v zvezi pa je potrebno nekaj pojasnil. Trpežnost zelene krme v silosu je odvisna od tvorbe kislin in tudi kakovost si-laže zavisi od vrste stvorjene kisline. Potrebno je, da nastane mlečna kislina, ki zamori vse rastlinske bakterije ter na ta način krmo desinficira in konservira. Dobro silirana krma ima zdravo, zeleno barvo aromatičen ter svež naraven duh in se struktura skoraj nič ne spremeni. Taka krma je zdrava in jo govedo rado uživa. Najenostavnejši in najzanesljivejši postopek za konserviranje je hladno kisanje krme. Ta način je danes zelo razširjen in za to uporabljajo takozvane silose, ki se gradijo kot jame ali pa kot stolpi. Pri silaži je treba upoštevati sledeče: 1. Uporabljajo se samo sveže, sočne krm-eke rastline ali pa koruza, ko je še mlečna. 2. Krma naj se takoj po košnji nameče v eiloB, da ne ovene in se ne segreje. Le koruza in repini ter pesni listi lahko ostanejo nekoliko dalje na polju, vendar tudi ti ne predolgo in naj se čim prej silirajo. Zgodaj zjutraj naj se kosi, ob 9. uri pa naj se začne silirati. 3. Vsakovrstna zelena krma, tudi zelena koruza in zlasti pesni ter repini listi naj ве režejo na dolžino 1 cm, da se na ta način krma lahko dobro stlači in tako zrak nima pristopa. 4. Zrezano zeleno krmo je treba v silosu dobro stlačiti, kar ima pri siliranju največji pomen. IValoge NSDAP v lireisu Slein (Nadaljevanje s 5. strani) Janje. Kreisleiter je izrecno poudaril, da se je morala vojna proti Jugoslaviji vršiti proti Fiihrerjevi volji. Kljub temu je pa čutilo prebivalstvo Oberkraina doslej le malo ali pa nič od vojne, in to tudi le zato, ker je to FUhrer tako hotel. Kreisleiter je opozoril na sledove nemške kulture v Oberkrainu, ki jih lahko vsak vidi, ki ima odprte oči. E]uh-rerjeva volja je, da osvobodi Evropo tudi poslednje celice komunistične kuge. Kdor še danes ni spoznal, da Filhrer to, kar hoče, tudi uresniči, se bo nekega lepega dne, toda mogoče prepozno, zbudil iz svojega zimskega spanja. Kreisleiter je dalje izvajal, da mora kot Hoheitstrager zahtevati zaupanje od svojih Mitarbeiterjev. Je tudi pripravljen, da nudi zaupanje. Zaupanje je temelj vsakovrstnega sodelovanja. V ostalem je sedaj in v bodoče geslo vsakega National!-sta: >Sieg um jeden Preis!« (Zmaga za vsako ceno!) Po živahnem pritrjevanju so z Nationalhymnami zaključili Appell. 5. Toplota pri kisanju krme naj ne bo višja od 28° C. Ce je višja kot 40° C se poraja maslena kislina, ki napravi krmo neuporabno in celo škodljivo. 6. V vročih poletnih dneh naj se siliranje ne vrši. 7. Polnenje silosa naj se prekine le ponoči. 8. Po možnosti naj se v silos natrpa čim več zelene krme naenkrat, najmanj pa vsaj dva metra dnevno. 9. Beljakovinasti krmi (detelja ali mlada trava) je treba dodati 0,05% silažnega sladkorja ali pa 1% melase. Tudi tako-zvana Penthesta kislina pospešuje tvorbo mlečne kisline. Bakterije mlečno kislega vrenja se hranijo s sladkorjem. Koruza vsebuje dovolj sladkorja, beljakovinaste kisline premalo. Za 1 m' silaže je potrebno 314—5 kg sladkorja. 10. Cim je silos poln ga zadelamo na vrhu (pokrijemo) z ilovico, da zrak nima pristopa. Zelena krma se ohrani v silosu uporabna podobno kakor zelje ali skisana repa v kadeh. Na dnu silosa se dajo ovsene pleve, ki vpijejo vodo, pa tudi na vrhu se silaža najprej pokrije s plevami, nato pa še z 20 om debelo plastjo ilovice ali gline. Dober silos mora biti tako zgrajen, da trdno stoji, da vzdrži notranji pritisk krme, da je nepropusten za vodo, za zrak in za druge pline in da je zavarovan od znotraj pred kislinami. Podpore se dajejo za železobetonske silose, računane na poln vodni pritisk in zgrajene po navodilih Reichsnahrstanda. Na razpolago je devet tipov s prostornino 10 do 63 m®. Za 1 m^ se računa RM 13.— gradbenih stroškov. Za silos od 10 m' je potrebno 900 kg cementa, 47 kg železa, za betonske gradnje, 7 kg laka, 4 m' drobnega peska in 2 m^ debelega peska. Za tip 2 (13 m®) je potrebno 1200 kg cementa, 81 kg železa, 9 kg laka, 5 m' drobnega in Velika j a p o n s a pomorska z Po poročilu cesarskega glavnega stana v raljnem morju dne 6. in 7. maja potopljena toga« (na desni) in »Yorktown« (spodaj), li{orniaWarspite« (na levi). (Scherl, Atlantic, Zander-Multiplex-K,) 2 m® debelega peska. Za tip 3 (22 se porabi 1600 kg cementa, 61 kg železa, 31 kg jekla, 13 kg laka, 5 m® debelega in 2 m® finega peska. Natančnejša pojasnila daje kmetijska posvetovalnica pri prehranjevalnem uradu — Ernahrungsamt. Preudariti je treba, kakšen silos naj se zgradi. 1 m® kisane krme tehta 6—7 mq in zadostuje za krmljenje enega goveda 20—30 dni, če se krmi po 30 kg dnevno. Prednosti kisane krme: brez večjih stroškov se pridela boljša krma. S kisanjem pridobimo krmo, ki za sušenje komaj ali pa sploh ne pride v poštev (koruza, peaini in repni listi, zadnja detelja in otava). Živinoreja je s tem postavljena na trdnejše temelje, prihrani se na krepkih krmilih, s silažo se pridobi koriservirana, iz lastnega gospodarstva pridobljena beljakovina. Prihrani se prostor, ni nevarnosti ognja, pridobi pa se odlično, sočno krmilo za zimo, ki je zlasti važno za molzne krave. Ing. Kari R e i c h e r. Male gospodarske novice Ogrsko proizvodnjo sadja, ki je znašala doslej na leto povprečno 55.000 vagonov, hočejo v okviru »milijardnega investicijskega programa« povišati na letno 75.000 vagonov. Od 20 milijonov novih sadnih dreves, ki jih bodo v to svrho morali nasaditi, bi naj odpadlo 20 odstotkov na marelice in 20 odstotkov na višnje. Turčija je sklenila z Ogrsko dodatno pogodbo o izmenjavi blaga, po kateri dobi proti 300.000 kg bombaževih odpadkov tekstilno blago iz Ogrske. Ravno tako si je za-sigurala z dogovorom z Italijo dobavo italijanske železnine proti izmenjavi bombažnih odpadkov. Amerikanski kongres je ta teden sklenil povišati na 50 milijard dolarjev kredite, ki so dovoljeni zavezniškim narodom na podla- iititi Milil itii KI MWtitfiiiMitMiitMtMMiiimMitiiiiiiMiinii ..................................................... Prvo nesimetrično letalonasvetu, BV 141, jet u! Tvornice leta! svetovnoznane ladjedelnice Blohm & Уозз So z BV 141 razvile za nemško zračno orožje po zgradnji v obliki popolnoma nov letalski vzorec, ki je imel izredno važne uspehe že pri svoji prvi uporabi na vzhodnem bojišču. Osnovatelj tega novega letalskega tipa je Wehrwirt-schaftiiihrer dr. ing. Vogt. Posebna uporaba, za katero, je predvideno to letalo, je zahtevalo konstrukcijo, ki se po osnovi razlikuje od dosedanje letalske tehnike. Prvič najdemo tukaj popolnoma nesimetričen način izgradnje, ki nosi na levem krilu nosilca vodilne naprave z motorjem in ločeno od tega na desnem krilu prostor za tričlansko posadko, ki ima popolen razgled. Spričo taktičnih zahtev potrebna posebnost konstrukcije je hkrati izredno ugodno vplivala na lastnosti poleta in uspeha letala, ter dosegla visoko hitrost, posebno okretnost in zmožnost dviganja. — BV 141 je oborožena s topovi in strojnicami najmodernejše konstrukcije. Kot motor rabi novi BMW-Doppelsternmotor BMW 801. Tip tega letala se izdeluje že v velikih serijah in pomeni znatno ojačenje udarnosti našega zračnega orožja. — Zgoraj: EV 141 v poletu, spodaj: razgledni prostoredsnega krila BV 141. Lultwaffe^ Presse-SoffmaoQ, М.% ŠQ i'j'iii'igai; gi pogodbenega in zakupnega zakona. Ta znesek je petkratnik vseh v prvi svetovni vojni po USA dovoljenih kreditov. Rusija je na podlagi zakupnega in pogodbenega zakona prejela nad 3 milijarde dolarjev. Reictewirtschaftsminister je z okrožnico z dne 17. aprila 1942 razširil nemško-ro-mimski dogovor o zaračunavanju z dne 4. decembra 1940 na v nemško državo vključena ozemlja iz delov Koroške, Kranjske in Spodnje Štajerske, kakor tudi na Elsass, Lothringen in Luxemburg. Guverner Dalmacije je na daji obletnice ustanovitve Rima podpisal zakon o dalmatinski agrarni reformi. Hrvatki gospodarski minister je izdal naredbo o trgovini z živino na področju neodvisne hrvatske države. Trgovanje z živino se sme vršiti le na od države določenih sejmih. Prigon na trg je dovoljen le z živinskim potnim listom živinozdravnika. Nakup klavne živine smejo izvršiti le od države pooblaščeni kupci. Cena živine je določena v naredbi. Deset največjih romunkih petrolejskih družb je za izkoriščanje petrolejskih polj v letu 1942 določilo investicije v višini 6.55 milijard lejev. Od teh odpade 1.3 milijard na nova vrtanja. V prejšnjem letu so družbe investirale skupno le 2.96 milijard od teh 367 milijonov lejev na nova vrtanja. Bolgarska vlada je izdala ukrepe, da se do konca leta dvigne lastno izkopavanje premoga vključno rujavi premog na tako višino, da bo v veliki meri odpravljena potreba uvažanja premoga. Računajo s tem, da bo na podlagi teh posebnih naporov mogoče v tekočem letu izkopati 3 milijone ton. Tri velike skupine italijanske proizvodnje umetnih vlaken Snia Viscosa, Cisa Vis-cosa in Chatillon, ki imajo v obratu 45 tovarn z 38.000 delavci so v preteklem letu napravile približno 200 milijonov kg umetnih vlaken. Izvoz je dal 1.5 milijard lir. Naprave bodo razširjene in računajo vsled te(;a, da se bo produkcija dvignila do 300 milijonov kilogramov. Ravnokar objavljene statistike izkazujejo znatni razmah proizvodnje električne energije, odkar se je pričela fašistična era v Italiji. V letu 1922. je producirala Italija 5 milijard kWh, v letu 1940. je proizvodnja dosegla 21 milijard kWh. Novi gradbeni program, ki ga je duce že odobril, predvideva aa leto 1947 proizvodnjo 30 milijard kWh v Italiji. Zaradi neprestanega deževja je hudo narasla Nišava in njeni pritoki. Velike površine zemlje so preplavljene''Јд je škoda na posevkih ogromna. Ob Nisavi ležeči deli mesta Niša so bili prav tako preplavljeni. Voda je stala samo 14 cm niže, kakor ob katastrofalni poplavi leta 1926. Človeških žrtev niso zabeležili. Washingtonska vlada je za svoje lastne potrebe zasegla privatne avtomobile. Orijanizacija TodI v Oberkrainu (Nadaljevanje s 5. strani.) razširili cesto na šest metrov. Pri tem se ozirajo na skupno dolžino desetih kilometrov. Krajevni prevozi bodo dobili ,vsi oblogo, s čimer se bo odpomoglo prašini. Tudi državna cesta Krainburg-Wurzen-Alt-k&mten bo izoblikovana ustrezajoče novodobnemu prometu. Paralelno a tem načrtom bo vozna pot Ratschach-Planica razširjena na 3,5 metrov in izboljšan iztok svetovnoznane skakalnice v Planici, ter tako urejen, da bo poleti mogel služiti kot športno igriče. Preobširno bi bilo, če bi se bavili s posameznimi deli Neubauleitung Mitte in Ost. Neubauleitung Mitte je pristojna predvsem za obnovitvena dela južne rampe Loibl-cesta med Neumarktlom in prelazom. Tu so zgradili več zidanih objektov in opornih zidov s približno 1000 kubičnimi metri betona in zidu. Neubauleitungi Ost je bila predvsem postavljena naloga, da napravi načrt in takoj prične z gradnjo priključka cestnega omrežja vzhodno od Krainburga z onim v Altkamtnu. Urelalo cestno službo Ureditev cestne službe je že započeta, okrožja cestnih mojstrov in cestnih oskrbnikov so že porazdelejna in začasna ureditev gradbenih uradov in službenih zgradb izpeljana. Z vprašanji, ki so v zvezi z upravo, se že pečajo cestni gradbeni uradi. Tako je OT prispevala svoj delež k temu, da prometnotehnično odpre nova ozemlja Karntna in da da prometnim potem tako obličje, ki je dostojno državnega ozemlja. Z g r a d i t e I j najhitrejšega lovca na svetu W ehrwirtschaltsiiihrer dipl. ing. Kurt Tank, zgraditelj novega lovskega letala Focke Wuli FW 190, najhitrejšega lovskega letala na svetu, je tudi stvaritelj vojnega letala za daljavo FW 189. Uvaževaje njegove zasluge za gradnjo letal je bil decembra 1937 postavljen za WehrwirtschaUs-fiihrerja in pozneje odlikovan s podelitvijo »Lilienthalovega spominskega novca 19S9 arbelt bei der „Oitanark za melden*. Ont zavarovalni zastopniki, ki so v bivSl Jugoslaviji delovali v zavarovalni stroki, se naprošajo, da se zanesljivo Javijo v pisarni „Ostmark-Versiche-rung, Krainbnrg, Veldeaer Strafle 11" v svrho nadaljnjega sodelovanja pri „Ostmarki". tfkT a? (K A moika in jLj ЖЈ Odamska najboliše кта1Ие1е ugodno nudi trgovin ae k-e leei in motorji t&tia РмнмМк P^šHsdtđfip ^wW^WW^ # W^^WWW^^^WWWWWW Gfo^handel in lextii, Bekleldung, Kurzwaren und Galanterie N. u. R. SCHAUTZER C Kla^enfurt Adol(>Hifl4r*Plafx Karawanken Bote spada v vsako hišo v Oberkrainul Feed. Siaim I. KSrntner Muilk-lntlrumanlen- Erzaugung Vlllach Dreulind* Nr. 3 EiekUdfHaiateu BELEUCHTUNGSKQRPER Installationen von F. Czernowsky ileklro-neistSt - Klaoen ur' KAFFEEe«aiz FabrikC.Wenger Klagenfurt ^larhe Neroen ^chaffensbraFt, CebensFr^u6e Wehn thre Nerven r«sčh auslassen, dU allgomeine Leisfungskraft zurOckgaht, Sic unter NervosItSt, teichior Erregbarkei{ Oberempfindlichkeit, Arbeltsunlust, leich-ter AnfSlIigkait gegenOber Erkrankunger USW. (elden — dann solltcn auch Sle die vltaminahaitigeZail* und Nervannahrung \?i_qrop-an n#hm#n. EnthSlf neben Lecithin unc anderen bewShrten Nervenaufbaustoffer das nervensf«rkende Vitamin Bi und da* leistungsteigernde Vitamin C, belde Ir relner Form. — 60 Tabletten M. 2J5 Ir Apotheken. Farblg IHustrierte BroschOrt »Freude am Leben* kostenlos durch MEDOPHARM, MOnchen 62/W. SENF Fabrik C.Wenger Klagenfurt ESSIG Fabrik C.Wenger Kligenfurt Službo dobi Radio aparat • boljše vrste kupim. V poštev pride tudi aparat, deponiran pri mesttii obfini Krainburg. Ponudbe naKaraw. Bote - Krainburg, z navedbo cene in znamke. 1672—7 Hiiharica, po mož-пош (iorenjka, ki opravlja tudi druga hišna dela, se sprejme k majhni aruiini. — Pišite: Brandt, Gmunden am Traunsee, Salz-kammergut. 1673-1 10 lepih oleandrov košatih za restavracijski vrt kupi hotel „Krone", Laak a. d. Zaier. 1682—7 Prodam Voz zapravljivček, 1 konjski opremi, 4 traverze i 5.30 m prodam. Naslov: Karawanken-Bote, tCrainburg. 1678-6 Dopisi „Neznanka" pošljite prosim Val naslov na Karaw. Bote, Krainburg. Драга1. 16*4—20 Kočijo, pol pokrito in na novo lakirano prodam. Naslov: Karawanken-Bote, Krain-burg. 1676—e Izgublieno Oseba, ki je dne 30. aprila vzela v popoldanskem vlaku od Žirovnice do St. Veita moški svetlo siv treniko, naj istega odda na postaji Krainburg. Ker je bila oseba opažena, se poziva, da trenčkovizogib neprilikam, takoj vrne. 1681—22 Prodam radio zn. .Filipps', petcevni, dobro ohianjen. Poizve se pri Josef Kogoj - Sdimied, Slap, Neumarktl. 1674—7 Eopiin LIsinall rezani les bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel-šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter StraEe Bahniibersetzung. 1516—7 Desna damska usnjena rokavica izgubljena vKrainburgu od Alte Poit do mostu. Pošten najditelj naj jo odda v podružnici Karawanken Bote vKrainburgu, proti primerni nagradi, 1696—22 Klavirsko harmoniko, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene na шеп Sava SI. Veli/Save. 169S—7 Razno Kari Exier, mesarlia |e zopel odprla. Krainburg, Lavergasse z/. 1677—as Fraditbriefe aniand) Kleine Fraditbriefe Kleine Fraditbriefe-Doopel Kleine Eilfrachtbriefe Kleine Eilfraditbriefe-Doppel ftir alle O0encn Sendungen, GroGe Fraditbriefe GroBe Fraditbriefe-Doppel Gro&e Eilfrachtbriefe Grofic Eilfraditbriefe-Doppel filr alte Sendungen mil Nidinahme wo keine i^adinahme Mit und ohne Firmeneindruck Mindestbezug entweder {oo Stiidc ohne Eindruck oder looo Studc ■ mit Eindruck 1 i e f e r t DRUCKEREl LEON, Klatfenfuri, Dom^aite 17 (Vertragsdrudcerei des Reichsverkehrsministeriums) v globoki žalosti naznanimo tužno vest, da je naša nad vse ljubljena žena, mati, sestra, teta, svakinja in hčerka, gospa amomn WASCHL dne 9. maja po dolgi mučni bolezni zatisnila svoje trudne oči. Pokopali smo jo v ponedeljek, dne 11. maja ob 17. uri. Prosimo tihega sožalja! St. Veit an der S a we, 11. maja 1942. ' Žalujoči: Peter Waschl, soprog, Peterček, sin, in ostalo sorodstvo. Karnfnerisdie Klagenluri LandeshypofheKcnansfaU Dai Qeidliifitliit des eaocs Domtfasse 3 lerniui 24M, 2411 inmg von Darlehen gegen grundbucherliche Sidierstellung fiir Neu-1, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gewahrung von Gemeinde- Gcw^nmj bauten, Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme'von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalschuld-scheinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten.