GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO X • ŠTEVILKA 12 • 18. DECEMBER 1974 HlMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM USPEŠNE VOLITVE :e je jgo- a Dimitrija Tucoviča v pobratenem Lajkovcu. %tnega srečanja z Lajkovčani ni moglo pokvariti niti slabo Ijj'1(1 nas je spremljalo celo pot in je kljub dolgemu potovanju Ij, v domačem vzdušju ob pesmi in šali. Lajkovčani so nas tem toP*° 'n prisrčno, tako kot znajo le oni, kljub pozni uri in *riniU čakanju. Za njih smo vedno dobrodošli cenjeni gostje, so odprli svoje srce. Kljub utrujenosti od dolgega poto-,eSelT° Že P™ večer navezali potrebne stike in se pogovorili ter itai P0zn° v noč. Po prespani noči smo vstali v vedro jutro, f je lep sončen dan, napolnjen z bogatim programom, ki J* tako tudi doživeli. J^opoldne so se pričele slovesnosti na Vrabčjem brdu,to :°vič n oficir srbske vojske padel revolucionar Dimitrije Danes mu je bil na istem kraju postavljen in odkrit sam hrib Vrabčje brdo pa proglašen za narodni park. To voju7?tev revolucionarju, ki je dal svoj bistven prispevek pri adpi rbskega delavskega socialističnega gibanja. Ob tem je tudi idj' ^ Sacija položila venec. k j uri smo že bili v Jabučju, kjer smo prisostvovali otvoritvi pi> tavji?e’ novemu delovnemu uspehu prizadevnih ljudi, ki so W )ratil VSe sde za razvoj svojega kraja. Prav šola v Jabučju se je !0vq a s šolo Vrhovci, kot je poudarila v svojem pozdravnem ,, Ut u tovarišica Ivanka'Milovanovič in izročila šoli v Jabučju v ^ ogrsf!*rafirnstva fotoaparat, ki naj bi bil začetek delovanja * i! brjjl . e8a krožka. Ni bojazni, da se ne bi tako sklenjeno a„, ^ nJe dveh šol uspešno nadaljevalo. 1 fosila v dvorani stare šole, ki bo še tudi vnaprej služila rt * ^arri nica’ so gostitelji pripravili kultumo-glasbeni zabavni fl(ii tadevZa vse udeležence svečanosti. Vse to kaže na veliko skrb in sf1* °Se da bi se gostje kar najprijetneje počutili. Po kosilu i?1'*’ v Sam Dajkovac, kjer naj bi ob 16. uri prisostvovali •i f. delovnemu uspehu - otvoritvi kulturnega doma. Čas do W slovne Pr°grama smo različno izkoristili med drugim tudi za ^ ^ Ogovore, kijih lahko med seboj razvijemo. tV laljfc?10 smo se zbrali v novem domu kulture, ki naj bi bil tip ot^ie in razvijanje bogate kulturne dejavnosti v Lajkovcu. št |vri?v* doma je sodeloval s pozdravnimi besedami tudi tov. rff£ valj ^rlava, podpredsednik naše skupščine. V nadaljevanju smo *t) k resnično bogatem kulturnem programu, ki so ga izvajali tod^gojlo Dudič iz Lajkovca in KUD Abraševič iz Valjeva. kl°ra v živobarvnih nošah, izvedena mojstrsko, narodna j !štj Pesem, sta na nas napravili čudovit vits. Takoj bi morali 1 t>0v hniedsebojno kujtumo izmenjavo, kajti vabilo prinašamo rePričan sem, da se bodo naša KUD odzvala povabilu. ® J® ostalo še naslednjega pol dneva, ki je bil namenjen °v in |I,1U razg°voru delegacij družbenopolitičnih predstav-'drugih. Razgovor je služil za medsebojno izmenjavo ^de|u bo brez dvoma koristil pri nadaljnjem družbenopolitič- d^Vim.U nekaterih individualnih kmetij smo se skušali spoznati ‘ 0van'' ®?sP°darskimi razmerami in jih vzporejali z našimi. %r *■. Sodelovanje s Slovenijo bi vsekakor dalo ton nadalj-r*ii i nVojU' Ogledali smo si še nekaj kulturnih zanimivosti in po , ^ližaTg10 ,rad'c'j° jedi in običajev in v njiliovem ambientu prisrčno, kajti preživeli smo čas, ki nam bo ostal finislijo, da se prihodnjič srečamo v Ljubljani. 4 ALOJZ HABJAN PRIZNANJA IN ZNAK ZA USPEŠNO DELO Ob zaključku letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger, ki so potekale pod naslovom Lepota v ustvarjanju, radost v odkrivanju, je ob dnevu republike predsednik občinske skupščine Vili Belič sprejel pionirje iz vseh viških šol in Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Ob tej priložnosti je 16 najpri-zadevnejšim pionirskim odredom za njihovo polno izpolnitev nalog letošnjih JPI izročil priznanja in znake. Ostalim pionirskim odredom, ki pa zaradi nezadostnih pogojev niso mogli v celoti izpolniti programa, pa samo priznanja. Pionirji Zavoda za slepo in slabovidno mladino pa so dobili priznanje in znak. V tem letu so pionirji izpolnjevali številne nioge. Popisovali so naravne znamenitosti, se vključili v številne očiščevalne akcije, v akcije pogozdovanja, zbirali so otroške igrače, pri- pravljali pionirske razstave, oblikovali lepake, spoznavah našo družbeno ureditev, prispevali nešteto literarnih spisov in prispevkov, sodelovali v Veseli šob Pionirskega lista, se vključili v akcijo Bela Ljubljana, prebirali knjige za bralne značke in seveda sodelovali v neštevilnih športnih prireditvah in tekmovanjih. Pionirji so Viliju Beliču čestitali ob dnevu republike in se mu zahvalili za pozornost in sprejem. Predsednik občinske skupščine jim je zaželel ob tej priložnosti veliko uspehov in želja, da bi spoznavajoč preteklost in sedanjost naše samoupravne socialistične Jugoslavije, aktivno sodelovali tudi v JPI še naprej in posebej v letu 1975, ko bodo izpolnjevali naloge Naša domovina pod svobodnim soncem. Vsem občanom in delovnim ljudem občine Ljubljana Vič-Rudnik želijo srečno in uspehov polno novo leto 1975 UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK v\ * s 5 s * * N s i N ! s s 5 S ■ i Bralcem ob letu Ko boste brali te vrstice, bo leto 1974 že usihalo. Z nestrpnostjo, radovednostjo in z radostjo v očeh'bomo pričakovali novo. To naj bo lepše, boljše, polno izpolnjenih pričakovanj in skritih želja. In v teh bližajočih se trenutkih, ki bodo oznanjali 1975. leto, se bomo za hipec ali dva z našimi mislimi povrnili tudi nazaj. Ob tem bomo ugotovili, da vse le ni bilo slabo, da smo v tem letu storili mnogo in da smo v tem letu ob času, ko smo sprejeli novo ustavo in številne kongresne dokumente prevzeli nase polno odgovornost za izpolnjevanje novih obveznosti in delovnih nalog. Naj ob tej priložnosti sklenemo nekaj misli tudi o glasilu, ki ob mesecu prihaja v vašo hišo. Opazili ste, da smo ga dopolnili z informacijami o skupščinskem življenju in nasploh z informacijami, ki jih narekuje nov delegatski sistem. Tako smo izhajali večkrat in na več straneh. Trudili smo se, da vam v kar največji meri približamo utrip okolja, v katerem živite, delate, preživljate svoj prosti čas. Koliko nam je to uspelo, ne vemo, vemo pa, da pričakujete od nas še popolnejšo in izdatnejšo predstavitev tako vaših kot naših naporov in prizadevanj za vaš in naš brezskrbnejši in boljši jutri. To pa je za nas tudi obveza, ki jo bomo skušali po naših močeh izpolnjevati v naslednjem letu. Pa vendar ni to samo obveza nas, čbnov uredniškega odbora in sodelavcev Naše komune. Ob sodelovanju z vami, dragi bralci, bo lahko tudi Naša komuna bogatejša in bomo lahko ob popolnejši informiranosti navsezadnje vsi mi pri svojem delu bolje seznanjeni in lažje bomo reševali vse tisto, kar je morda v tem trenutku še skrito v željah. Ob novem letu si poleg sreče in zadovoljstva zaželimo tudi naše boljše in uspešnejše sodelovanje! UREDNICA $ I * * 5 i £ * * 5 o1 * <0 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ž 5 4 4 4 4 4 4 4 Uspel seminar za novo sprejete komuniste Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je v začetku meseca decembra organizirala za približno 90 novo sprejetih članov ZK 2 trodnevna seminarja, kijih je pripravila Delavska univerza Boris Kidrič. Udeleženci seminarja so poslušali zelo zanimive teme med njimi: Komunistični manifest, Statut ZKJ, statut ZKS, družbena vloga in idejni temelji ZKS, pregled ustavnih sprememb, socialistična revolucija v novi Jugoslaviji in Zgodovina mednarodnega delavskega gibanja. Predavatelji so snov temeljito in razumljivo podajali, manj časa pa je ostalo za razpravo in je tako precej vprašanj ostalo odprtih. Udeleženci so menili, da so tovrstni seminarji potrebni in si jih še želijo, tako da bi svoje dosedanje znanje lahko še izpopolnili. Kljub obširnemu programu (in verjetno gre zahvala tudi temu) so udeleženci odnesli s seminarja dobršno mero znanja in še večji vpogled v znanstveno marksistično misel ter v boj za nadaljnjo socialistično ureditev doma in v svetu. dpi jali IIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflfflHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllillllIlllllif'! DRUŠTVO UPOKOJENCEV PODRUŽNICE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Obvešča PARTIZANKI MILKI POPEK-VRHUNC Metala je bombe in zmagala je. Bila je zaprta v italijanskih fašističnih zaporih, toda ni je uničilo. Pretrpela je vse možije vojne tegobe, toda zmagala je. Njena trdna volja in čustev polno srce sta zmagovala. Navajena je bila, da je s svojo voljo in sa-moodpovedovanjem koristila svojemu ljudstvu in vsakokrat, ko je lahko koristila svojim ljudem, ji je to pomenilo zmago. Rada se je borila, borila za ljudi, za našo svobodo je večkrat tvegala življenje in zato so jo imeli vsi radi. Bila je hčerka domovine, taka hčerka kot bi jih potrebovali veliko, čimveč. Borila se je tudi z naravo. Borila se je dolgo, vendar tu ni mogla zmagati. Vedela je, da je bitka izgubljena, toda borila seje naprej, ne za sebe, ne za to, da bi živela, temveč, da bi lahko še naprej koristila naši družbi, jo pomagala še naprej graditi, se še naprej borila za uveljavljanje resničnega socializma, samoupravljanja in vseh vrednot, za katere se je borila že v NOB. To bitko je izgubila po dolgi in mučni bolezni. Zaradi vseh teh njenih bitk, zaradi vseh njenih teženj po zagotovitvi pravičnega sveta, njenih že(ja po čim lepši domovini je ne bo mogoče nikoli pozabiti. Ustvarila si je spomenik, pa ne kamnit, ustvarila si gaje v človeških srcih, tam, kjer je največji in kjer ostane, dokler žive ljudje. Ustvarila si je spomenik tudi v zgodovini s svojim naprednim bojem. Milka Vrhunc se je rodila kot Milka Popek v Bezuljaku pri Cerknici v številni, revni, delavski družini. Ze od mladosti seje bila zato vajena boriti, ker se je morala, če je želela živeti. Sestri sta ji umrli zaradi težkih socialnih razmer, mater je izžela bolezen, brata sta morala v svet za iga dela in gospodinjstva je padlo nanjo. K o so okupatorji zasedli našo zemljo, ni niti trenutka premišljevala. Povsem trdno in za- borila, borila in dočakala zmago. Bila.je v italijanskih zaporih in IH. prekomorski udarni brigadi. Bala se ni ničesar. To dokazujejo tudi dejstva, da je prešla s puško v roki vso težko vendar zmagovito pot od Visa do Trsta. Prešla jo je z brigado, ki jo je pomagala graditi, saj je bila ena najvidnejših osebnosti slovite III. prekomorske brigade. Bila je nosilka partizanske spomenice 1941. Tudi po osvoboditvi s svojim delom ni prenehala. Razdajala se je za našo domovino in zato se je bomo vedno spominjali s spoštovanjem in ljubeznijo. Veliko borcev delegatov Za prihodnje leto bomo pripravili program izletov, ki bodo vsekakor zanimivi in prijetni. Program bo znan že v prvih dneh januarja. Vse informacije lahko člani dobijo v društveni pisarni - Trg MDB 14, pri Francki Korenini - Grič 9, pri Citi Primar, Rožna dolina cesta V/29 in pri Mari Suhadobnik -Nahlikova 9. Sporočamo, da so uradne ure v petkih popoldne ukinjene. Novi odbor vabi vse prijatelje upokojence, da se včlanijo v društvo, vse člane pa k tesnejšemu sodelovanju s podružnico. Lojze Čatar Člani ZZB so se ob volitvah delegatov za samoupravne interesne skupnosti močno angažirali. Niso le pomagali pri organizaciji volitev, temveč so tudi mnogi delegati. Kot primer koliko sodelujejo člani ZZB v tem sistemu, naj povemo, da je le v krajevni skupnosti Milan Česnik med delegati 28 članov ZZB. V skupščinskem sistemu pa tudi sodeluje veliko število borcev. Po anketi sodeluje v občini kot delegati zbora združenega dela 28 borcev, v zboru krajevnih skupnosti 57 (četr- tina vseh), in osem v družbenopolitičnem zboru (dobra četrtina). Člani ZZB pa so močno zastopani tudi v republiških telesih kot delegati. V zboru združenega dela jih je devetina, v zboru občin tretjina in v družbenopolitičnem zboru skoraj polovica. To kaže na veliko aktivnost in prizadevanje članov ZZB v naši občini, da bi še sodelovali v družbenopolitičnem življenju in pomagali graditi naprej naš družbenopolitični sistem, ki so ga oni izborili v NOB. Spomnili so se najstarejših V KS Krim-Rudnik V KS Milan Česnik Mojca s Kajuhovo pesmijo. Navdušenje in burno priznanje je žela Vilma Bukovčeva, belokranjski in gorenjski plesi učencev viške šole in nastopi gojencev viške glasbene šole. Vsi prisotni so priznali organizatotjem skrbno izbran in sestavljen kulturni program, ki je vsako leto bolj privlačen in njegova vsebina ter pomen ostane v starih in osamelih srcih še dolgo prazničen. Hvaležni so pozornosti vodstva Rdečega križa z željo, da bi kljub starosti še večkrat doživeli tako pomladitev s kulturnim programom in prijetno družbo. Na Brezovici Odbor RK kot iniciator, krajevna skupnost ter družbenopolitične organizacije Brezovice kot soustvarjalci, so za najstarejše občane Brezovice pripravili srečanje. Povabljenih je bilo 77 občanov, odzvalo pa se je 58. Najstarejšemu povabljencu je bilo 88 let. To je bila Ivana BOH, najmlajši pa sedemdesetletnik Ivan JAKOMIN. Kulturni program so pripravili osnovna šola, moški pevski zbor pod vodstvom prof. Milana Trčka, šolski pevski zbor ter dramski krožek. Moški pevski zbor se je občinstvu predstavil s priredbami narodnih pesmi, šolski zbor je preskrbel, daje zadonela pesem iz mladih grl, dramski krožek pa je program obogatil za tri recitacijske točke, polne topline in vedrine. V drugem delu so bili vsi prisotni tudi pogoščeni. Vzdušje je postalo še prijetnejše. Iz grl je vrela pesem, iz src smeh in radost. Vsi prisotni so izjavili, da si takih srečanj še želijo. Jesen naših občanov je postala s tem bogatejša Še za en nepozaben dan. Gasilci ob novem letu Pne jen Da je bilo preteklo leto več kot uspešno lahko trdimo za gasilska društva na področju naše občine, saj so opravila vrsto uspehh akcij in tekmovanj. številna društva pa so se tehnično izpopolnila, bodisi z novimi avtomobili bodisi z novimi so- Tudi v tej krajevni skupnosti so ob dnevu republike priredili za starejše občane nadvse prisrčno srečanje in koncert. Zbranim, ki jih ni bilo malo in ki so bili ganjeni nad pozornostjo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki so skupno z mestno zvezo kultumoprosvetnih organizacij ta koncert pripravili, so se predstavili Jože Stabej in Ileana Bratuž-Kacjanova in Andrej Jarc. dobnimi motorkami ah z drugimi aparaturami. V tem letu na srečo ni bilo kata-strofalnili požarov, bilo pa je nekaj večjih in sicer trije stanovanjski, trije industrijski in sedem gozdnih, skoraj do tal pa je pogorela, kot je znano, Žimnica. Občinska gasilska zveza je pripravila številne prireditve in tekmovanja. Tako je bilo občinsko tekmovanje pionirjev na Igu (23 enot), mestno tekmovanje pionirjev v Bukovici (24 enot), ženska enota Kozarje in moška desetina Vič pa sta sodelovali na republiškem tekmovanju v Velenju. Bilo pa je tudi izbirno člansko tekmovanje v naši občini, na katerem je nastopilo 11 enot ter mladinsko občinsko tekmovanje s 7 enotami. Gasilsko društvo Rakitna je letos praznovalo 50-letnico svojega delovanja, gasilsko društvo Trnovo pa 20-letnico. Tudi letos je osnovna organizacija Rdečega križa „Milan Cesnik11 pripravila svojim starejšim članom slovesno praznovanje dneva republike. S posebnimi vabili so bili obveščeni o pestrem programu, ki gaje na predvečer praznika pripravila folklorna skupina osnovne šole Vič, gojenci Glasbene šole Vič, operna pevka Vilma Bukovec s spremljavo pianistke, kar je privabilo v dvorano Zavoda za slepo in slabovidno mladino 92 gostov. Povabljenci, starejši ljudje, večinoma brez stalnega družbenega stika s svetom, so prihiteli na praznovanje kljub mrazu in slabemu vremenu in napolnili dvorano, kije takoj zaživela v prijetnem vzdušju. Za uvod je tovariš Tiplič z izbranimi besedami prikazal veličino in pomen praznika, kar so dopolnili z domoljubnimi deli naših pesnikov še posamezni recitatoiji. Tako med drugimi tovarišica 26. aprila letos je gasilska zveza ackc ' ‘ prejela srebrno značko OF za uspešno in požrtvovalno delo. Sodelovala je tudi pri akcijah SLO ter pri očiščevanju okolja skupaj z OŠ Vrhovci, Vič in Trnovo, veliko vaj pa je imela tudi po raznih sektorjih in društvih. želo so se izkazali tudi pri reševanju ob letošnjih poplavah, saj so bila nekatera društva po dva dni skupaj na terenu. Poskrbeli pa so tudi za rekreacijo svojih najmlajših, saj so poslali na letovanje na Debeli rtič 48 pionir- jev. Tudi kar se tiče strokovne vzgoje, ne zaostajajo. Tako je občinska zveza pripravila seminar za nego in vzdrževanje dihalnih aparatov, tečaj za gasilske sodnike (izpit je opravilo 19 republiških in 5 občinskih sodni- kov), tečaj za izprašane gasilce in pa seminar za strojnike, ki je bil po vseh gasilskih društvih. Društva pa so sodelovala tudi pri akciji Kumrovec pri proslavi kmečkih puntov, za 1. maj na Rožniku ipd. Izdelali so že program dela za prihodnje leto. Potegujejo se še za Obisk na Bokalcah Za dan republike so obiskali člani epu ZZB in VVI skupaj s predstavniki krajevne organizacije ZZB Lada Miklavca člane ZZB in VVI, ki so v upokojenskem domu na Bokalcah. Obiska so se upokojeni člani te organizacije zelo razveselili, saj so jim predstavniki ZZB in VVI pove-dali precej toplih besed, ki jih sta- rejši človek potrebuje. Delegacija je tudi obdarila upokojene člane, ki žive na Bokalcah, z manjšim denar- nim zneskom. NAŠA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: inž. Janez Cemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič (odgovorna urednica), inž. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič, Sandi Sitar. Uredništvo in upra va Ljubljana, Trg MDB 7'/L, tel. 23-381/mt. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Roko-ov ne vračamo. Tiska tiskarna .judske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. E večje praktične vaje in nastope, spet bodo izvedli vrsto scminaijev in tekmovanj, še bolj bodo sodelovali pri raznih akcijah RK, skupaj z raznimi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Za pionirje in mladice bodo še omogočili letovanje na Debelem rtiču in v Luciji, organi- zirali izlete in strokovne eksku1 o in še in še. Kot vidimo, so g® 0 polni načrtov in trdne volje, * j našim občanom pa želijo vse, boljše v prihodnjem letu, od njj^ pričakujejo malo več pozorno®* 0 previdnosti. ANDREJA BERI* Tretja skupščina TTKS Ljubljana Vič-Rudnik sno na hi | src ' ho Na tretji seji skupščine 25. novembra 1974 so deleg^di TOZD, KS in telesnokulturnih organizacij obravnavali re^ zacijo programa in finančnega načrta, ki je bil sprejet n* drugem zasedanju junija letos. Skupščina je devetmesečR1! poročilo 10 sprejela. Predlagatelj je vztrajal na 25 %, f povišal ali prekvalificiral vrsto postavk oziroh'1 čemer je m J ________ ^ ____________ _____ r____________ uvedel nove. Posebno so narastle postavke vrhunskel’ športa, saj so klubi prišli z novimi predračuni, izdelanimi®*! 1. septembra, medtem ko smo naš program množičnostjo finančno postavili že v začetku tega leta. .ii--' V razpravi o programu in posebno o finančnih postavk^1 euf predlaga TTKS Ljubljana, v kateri je sodeloval tudi pre®! sednik 10 Janko Popovič, so delegati z večino glasov sprejf*1 stališče, da vseeno, zaradi enotnosti v Ljubljani, pristanej® na 25-odstotni prispevek za združeni program v Ljubija111*. 5 Ne odstopajo pa od pripomb, ki so bde dane že z druge? zasedanja skupščine. Ugotovili so tudi, da je bila vrsta P® ja pomb sprejeta, kar bi terjalo tudi ustrezno zmanjšanje štev. ey' V drugi točki dnevnega reda pa so delegati TTKS Lj®1’ - 0 Ijana Vič-Rudnik sprejeli predlog programa in finančne? načrta za leto 1975, ki omejuje sredstva v indeksu 125 gle®| ^ na leto 1974. Pri tem so dali prioriteto reševanju vprašal1)' j objektov in predvsem povečanju množičnosti. Podrob^ j program bomo predstavili v naslednji številki „Naše k® mune“. S temi stališči je delegacija TTKS sodelovala tudi nasledi' - 0 dan, na drugem zasedanju skupščine TKS Ljubljana- y ^lo kratko lahko označimo, da so bila prizadevanja naših de^ gatov po enakopravnem obravnavanju množičnosti ^ vrhunskem športu pozitivno ocenjena. Skupščina je obravnavala tudi informacijo in predlog hvn izv< sc n« »Man lat: evn lil l,0ž in >od ne 'rid ro{ sbei organiziranju Balkanskih atletskih iger v Ljubljani v k1" 1976, ki ga dajeta atletska kluba Olimpija in Ljubljana. Le' nega prispevka med 50 in 100 starimi milijoni dinarjev r program naše TTKS ne upošteva. j ' TOMAŽ OGRk LJUBITELJI SMUČARSKEGA TEKA IN HOJE POZOR! tki Sneg se približuje tudi megleni Ljubljani, prav tako pa tudi tekS smuči v zvezi z akcijo, o kateri ste brali v prejšnji številki komune". Ne glede na snežne razmere pa Smučarski klub Brdo sPf jema nove člane na suhi trening pod strokovnim vodstvom. Takoj, ^ bodo snežne razmere dovoljevale, bodo speljali smučarsko stez® ^ Brdu. Na razpolago bo zaenkrat sto kompletov smuči in čevljev „ rekreacijo, šole in tekmovalce. Celotno organizacijo je prevzel SK Brdo ob pomoči komisije za rekreacijo pri TTKS Ljubljana v Rudnik. . Na bližnji množični prireditvi 11. in 12. januarja 1975 Po partj^L ski Jelovici letos ne bodo tekli samo izurjeni tekmovalci, ampa^j tudi pohod za šob, člane ZRVS in občane ter organizacije v ” reativnem smislu. . Glede na to in pa na veliko zanimanje za to akcjjo vas pozivaj da se pravočasno prijavite pri SK Brdo, vsak torek od 17. do 19- V KOMISIJA ZA REKREAfJJ, PRI TTKS LJUBLJANA VlC-RUt»" Smučarski tečaj TTKS Ljubljana Vič-Rudnik obvešča starše in šolsko mladi110, bo tudi v letošnjih zimskih počitnicah organiziran smučarski tcdaL|j Tečaj bo predvidoma v Mojstrani, kjer so pogoji za začetno smučanja zelo ugodni. Tečajniki se bodo vozili izpred PoSy/ občinske skupščine vsak dan ob 8. uri zjutraj in predvidoma vra med 17. in 18. uro. Vsa druga pojasnila dobite na ITKS Ljubljana Vič-Rudnik’ MDB 14, ah po telefonu 23-381, int. 90 od 5. 1.1975 dalje. EOSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ELEKTROGOSPODARSTVA CIRIL MARINČEK: PROBLEMIH IN RAZVOJU LOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ,j. kakšni situaciji je slovensko elektro gospodarstvo, kakšna je li, "j.e80v'ega nadaljnjega razvoja, s kakšnimi vprašanji in nalogami nj pdo srečevali delegati skupščine samoupravne interesne skup-rjj za elektrogospodarstvo, so v nekaj besedah strnjena vprašanja, :e 0 jih zastavili Cirili Marinčku, predsedniku izvršnega odbora [0 ov°ustanovljene skupnosti. m a meseca je bila ustanov-| ,Sainoupravna interesna skup-h" j.yejUrogospodarstva? j ^trogospoilarstv0 je dejav-)ie° v"6®3 družbenega pomena, Ini , on na Podlagi nove ustave .Psal obvezno združevanje pro-m itineV 'n Porabnikov električne HIP reVl301' energije v samoupravno no skupnost clektrogospodar-Dn.°1venije. Z ustanovitvijo te ten . ’ Prvc v državi, je bil hkrati avn 1Ut*' P0'' korak v duhu samo-izvna8 or8aniziranja na področju I 'Sievtlovtij^ e‘ektriČne kslo11' katere so naloge, ki jih prevze-« 8’ .pegati oziroma skupščina te Ije,1 t.Pravne interesne skupnosti? ^ _ je izjemno d i'j'J(*,ll“na pri ustvarjanju pogojev m0’ oj i6" materialni in družbeni ajjjj n s tem tudi za slehernega t °npravna interesna • ne prevzema samo tistih • pravic in dolžnosti, ki so jih )no.atJ. ,mele družbenopolitične na t tcmveč tudi mnogo no-amoupravni osnovi. " "tim , Povsem ■ atev, zaposlovanje in razvoj osPodarstva, katerega no-tie p^Pr^dvsem uporabniki elck- Pri tem v mislih zagotavlja- JSu!SiC’.;SeVcda v drugačnem Plani i te b m ceni. tgaf ^..^upnosti so TOZD v go-ejli' jeVru, 'u delovnih organizacijah, t;^«aoiR;rs*RblL: icH' »oj *t)ZD s področja elektro-pH ne „ ■tVa ter proizvodnje elek- OlU' |fidoh,v.ar"e energije ter T()ZD' tofe, ]° Primarno energijo za 'j. elektrogospodarstva. Se '1 “.abniif^darjam, da predstavljajo lOSl1 in0.,e ~ gospodinjstva, krajevne ^tebiv^ 'cater'h ČIan' g°sPodinj- r^f e^f^ma te samoupravne inte-r i eni aU?nost’> ki jo sestavljajo iz-ejel' i ^ e*egati, ima zelo široke ob-[jejCfe. ^Pomembne ter odgovorne jlli. wavajam nekaj glavnih na- itiSte-ieniajo v skladu z razvojno pri rtj|, ’ določeno v družbenih r(i litve’ Pr°grame razvoja in načrte tibu .Pruizvodnih, prenosnih in lit)' e'iav k'*1 °bjektov, naprav in ief? &a^r„aVnavajo razvojne načrte in 'ed( eicru Za usklajen razvoj primar-nj) tezj, ‘n sprejemajo obveznosti Vrii aiie ^.aditvijo objektov za izko-*P 'trocin.tlmarne energije za razvoj - zTPbdarstva, |ilje javljajo sredstva za finan- ko nje ” ‘“»ijajo sredstva za tinan- pora 'ttlji dpravr ^Vc °bjektov in z njimi 600 Vi' na i ^lQvnn-navaj° energetsko bilan-niJe in sprejemajo elektro-'° bilanco Slovenije, določajo tarifni sistem in cene električne energije, določajo kriterije za objekte, ki so lahko neposredni porabniki električne energije in dajejo potrebno soglasje za priključitev na prenosno omrežje, - dajejo soglasja k investicijskim programom in izborom ponudb za gradnjo proizvodnili in prenosnih objektov, naprav in napeljav, ki so določeni s programom, - sprejemajo akte, s katerimi se določajo splošna pravna razmerja med elektroenergetskimi organizacijami in porabniki energije, - dajejo soglasje k nekaterim aktom elektrogospodarskih organizacij, - obravnavajo in sklepajo o nabavi primarne energije v drugih republikah in pogojih najracionalnejše zagotovitve porabe električne energije. sodelujejo z medrepubliškim dogovarjanjem pri reševanju elektrogospodarske problematike SFRJ." 3. Pred proizvajalci in potrošniki električne energije, ki so tako samoupravno organizirani v tej samoupravni interesni skupnosti, se verjetno odpirajo večje možnosti za enotnejše in eelovitejšp reševanje vprašanj električne energije? ,,Že iz prejšnjih odgovorov sledi, da se člani skupnosti dogovarjajo za obseg, kvaliteto in ceno električne energije. Seveda v skladu s potre bami družbe in načrtovanj razvoja. Razumljivo je, da mora dogovarjanje imeti tudi finančno kritje. Poudaril sem že, da so nosilci razvoja porabniki, ki k temu tudi največ prispevajo. Porabniki imajo velike obveznosti in s tem tudi pravice. Pričakujemo, da bodo člani skupnosti imeli večje razumevanje za težave TOZD s področja elektrogospodarstva in proizvodnje primarne energije, pa tudi večji interes za gospodarjenje teh organizacij, saj se rezultati njihovega dela odražajo tudi v ceni električne energije." 4. Ali lahko v nekaj besedah opišete težave in probleme energetske situacije v slovenskem elektrogospodarstvu? ..Elektrogospodarska bilanca je spojena z bilanco Slovenije. Bilanca predvideva, da v letu 1975 ne bo primanjkljaja eleKtrične energije v naši republiki, seveda z domnevo, da ne bo prišlo do nepričakovanih okvar v termoelektrarnah, ki delajo s polno močjo prek vseh svetovnih normativov. Vodno stanje je ugodno, kar tudi pripomore, kljub večji orabi k izravnavi bilance. Približno KWh pa bomo dobili iz SR BiH na podlagi pogodbenih obveznosti ob sovlaganju v njihove elektroenergetske objekte. Situacija je bila ugodnejša, kot smo pričakovali." 5. Verjetno so med zahtevnejšimi nalogami, ki so postavljene pred to samoupravno interesno skupnost tudi vprašanja v zvezi z razvojem primarnih energetskih virov? ..Samoupravni sporazum nalaga skupnosti, da skrbi za razvoj proizvodnje prim ar n e energije za potrebe ~ elektrogospodarstva. Predvideno je. da se bo do leta 1978 vložilo v ta namen približno 1,7 milijarde dinar-jev in sicer za nov rudnik urana Zirovski vrh, za razširitev rudnikov Velenje in Trbovlje. Ta primarna energija bo uporabljena predvsem za nuklearno elektrarno Krško, za termoelektrarno Šoštanj IV in ostale termoelektrarne, ki povečujejo svoje zmogljivosti." 6. In kakšen je program izgradnje elektroenergetski!) objektov v naši republiki? ..Program razvoja izgradnje električnih central v SRS predvideva namreč izgradnjo nuklearne elektrarne Krško, termoelektrarne Šoštanj IV, hidroelektrarne Srednja Drava II, Brestanice, termoelektrarne Trbovlje, osmega agregata v Fali, četrtega agregata v Mostah, 380 KW omrežja od Krškega preko Maribora, Ljubljane do Divače ter še nekatere daljnovode in naprave. Po programu gradnje od leta 1974 do 1978 bodo stali predvideni objekti približno 20 milijard, upoštevajoč delno tudi distribucijsko omrežje. 0UlllUIISKll[||j|lll( V ^Hjo v novem letu mnogo delovnih Špehov vsem svojim odjemalcem, ktoetom, kooperantom in poslovnim ^rtnerjem! VSEM OBČANOM VIŠKE OBČINE, BRALCEM »NAŠE KOMUNE«, POSEBEJ PA ŠE NAŠIM GOSTOM ŽELIMO V LETU 1975 VELIKO SREČE IN USPEHOV! Seveda pa je že vnaprej upoštevano le delno povišanje cen, tako da bo ta znesek še naraste!.“ 7. in kako je s programom razširitve distribucijskega omrežja v naši republiki? „Dosicj jc bilo možno le s pičlimi sredstvi in nezadostnimi krediti graditi distribucijsko omrežje. Zato je to nerazvito in ne omogoča posredovati porabnikom zadosti kvalitetno električno energijo. Program za saniranje tega stanja, ki predvideva izgradnjo novega omrežja, ki bo usklajeno z ostalimi elektroenergetskimi napravami, zahteva vlaganje v višini petih milijard dinarjev. Poudariti pa moram, da program ne upošteva lokalnega omrežja ter da se jc računalo s cenami iz začetka tega leta. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da bodo morala biti vlaganja večja. Manjkajoča sredstva bodo morali preskrbeti porabniki električne energije." 8. Brali smo, da je delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Elektrogospodarstvo Slovenije, predlagal zvišanje cene električne energije za leto 1975 za preko 61 odstotkov? Ali nam lahko to odločitev podrobneje razložite? ,.Samoupravni sporazum elektrogospodarstva Slovenije določa, da se o ceni električne energije pogovorijo porabniki in TOZD v elektro gospodarstvu in primarni energiji na podlagi dokumentiranih in utemeljenih zahtev. Elektrogospodarstvo je predložilo svoj zahtevek skupnosti, utemeljen s podatki. Tako znatno povišanje cene električne energije utemeljujejo z izredno povišano amortizacijo, ki temelji na novem predpisu, z izrednim povišanjem stroškov vzdrževanja in predvideno visoko podražitvijo tehnološkega goriva. Moramo poudariti, da je v Sloveniji zelo neugodno razmerje med termoelektrarnami, katerih proizvodnja je znatno dražja (izgradnja sicer cenejša) in hidroelektrarnami (60:40). Na tako veliko povišanje cen vpliva tudi dejstvo, da so bile cene električne energije zadnje čase zadržane, ker jih elektrogospodarske organizacije niso mogle oblikovati na podlagi svojih ekonomskih računov. Izvršni odbor skupnosti je dal predlog v presojo posebni komisiji, ki jo sestavljajo porabniki in proizvajalci električne energije. Osebno menim, da je skok previsok, čeprav še ne morem trditi, da zahteva ni neupravičena. Mislim pa, da je potrebno priti do ekonomsko upravičene cene postopoma. O končnem predlogu bo razpravljala skupščina interesne skupnosti elektrogospodarstva 26. decembra." 9. Dovolite mi ob koncu razgovora še vprašanje, ki je malce bolj osebno. Ste direktor Tovila, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine in predsednik izvršnega odbora interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. Kako zmorete toliko pomembnih in odgovor-nih funkcij? „Po pravici povedano, zelo težko, zato se bom moral v bližnji prihodnosti odločiti, da nekatere funkcije odložim." Ob dnevu republike - nova zgradba Delavci Komunalnega podjetja Vič so praznovali praznik republike še posebno slovesno, saj so se ob tej priložnosti preselili v nove prostore, moderne in funkcionalno opremljene zgradbe na Tomažičevi cesti 10. Še posebej smo poudarili slovesno zato, ker je izgradnja tega poslopja odraz njihovih prizadevanj in če hočemo tudi odrekanj, saj so od skupne investicije 20,000.000 sami prispevali kar 17,000,000 dinarjev. Sedanje podjetje je bilo leta 1053 pod nazivom Zavod za komunalno gospodarstvo locirano na Brezovici in se je po preselitvi in priključitvi nekaterih obratov leta 1960 preoblikovalo v Komunalno podjetje Vič. Tedaj je zaposlovalo 60 delavcev in z majhnim številom Trnovski gasilci ob dnevu republike Praznovanju ob dnevu republike se je pridružilo tudi gasilsko društvo Trnovo. Na slovesnosti, ki je bila posvečena tudi 20-letnici obstoja društva, so sodelovali pevski zbor Stara Ljubljana, operna pevca Dunja Zupanc in Marjan Erman, ob klavirski spremljavi Milene Trost, najbolj pa so vse zbrane navdušili mladi recitatorji iz osnovne šole Trnovo. Zanimiv je bil tudi nastop mladih članov gasilskega društva, ki so se predstavili z zborno recitacijo. Na proslavi je bilo navzočih tudi več predstavnikov občinske skupščine sosednjih krajevnih skupnosti, občinske in mestne gasilske zveze ter gasilskih društev. Ivan Skubic Valorizacijo pomoči Občihski odbor ZZB je v zadnjem času valoriziral borčevske družbene pomoči. S tem so malce izboljšali položaj borcev. Z valorizacijo je bilo opravljeno velikansko delo, saj je bilo za to treba preučiti 245 spisov in se je moral, da bi to uredili, sestati občinski odbor kar štirikrat. transportnih sredstev ustvarilo 250.000,00 din dohodka. Podjetje se je še naprej razvijalo in razširilo obseg svojih dejavnosti tako, da je že leta 1971 doseglo realizacijo 30,000.000,00 dinarjev'. Takrat je posedovalo 25 težkih strojev, 10 tovornih avtomobilov in štiri traktorje. Danes ima Komunalno podjetje Vič zaposlenih 360 delavcev od tega 160 iz drugih republik (za katere so poskrbeli tudi stanovanja v samskem domu in mnogim med njimi omogočili v zimskem času zaposlitev v Istri) in bo predvidoma v tem letu doseglo realizacijo 52,000.000,00 din. Ob otvoritvi nove zgradbe je predsednik občinske skupščine Vili Belič položil temeljni kamen za izgradnjo betonarne, ki bo stala v neposredni bližini. Tu pa bodo zgradili tudi nove garažne prostore. Delavci Komunalnega podjetja Vič se zavedajo nalog, ki jih narekuje razvoj podjetja in komunalnega gospodarstva. % i s * s s 5 S * ■ i KMETIJSKA ZADRUGA VELIKE LAŠČE želi vsem svojim sodelavcem kot tudi občanom srečno novo leto! * * £ 0 0 0 0 0 0 0 URBANISTIČNI INŠTITUT SR SLOVENIJE LJUBLJANA ŽELI VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN BRALCEM »NAŠE KOMUNE« USPEHOV POLNO IN SREČNO NOVO LETO 1975! |lllllll!lllllll!IHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIfll||||||||||||||||||||g TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE Lepi pot 6, B Ljubljana DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM Zlili veliko USPEHOV V LETU 1975 TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE iliiiiillHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STRAN 4 Dimnikar VINKO STAJNKO, zadovoljen z delom in ljudmi, nezadovoljen pa s plačo, želi za novo leto 1975 vsem našim občanom, da bi se čimveč prijemali za gumbe, če jim to res prinaša srečo. JANEZ ODAR - KS POLHOV GRADEC: V smislu okrepitve krajevne samouprave zaključujemo zelo bogato obdobje, ki bo svoje sadove pokazalo šele v prihodnje in v naslednjih letih. Zato lahko ob vstopu v novo leto poleg čimvečje osebne sreče, možnosti za miren družbeni razvoj ter seveda zdravje, upravičeno zaželimo drug drugemu čim uspešnejšo uresničitev načrtov za izboljšanje življenjskih pogojev v našem kraju, pa naj gre za dograditev kanalizacije, ureditev trgovine in avtobusne postaje, elektrifikacijo, cestno mrežo ali pa za obogatitev družbenopolitičnega življenja na našem območju. JOŽE OREŠKOVIC - KS VIC: Mi imamo veliko željo in potrebo, da bi se letos začelo z izgradnjo nove soseske Viško polje. Razen tega v 1975. letu nikakor ne bomo mo^i odlašati več z izgradnjo nove šole, ki je bila že tolikokrat predmet razprav na zborih volivcev. Dobili smo lokacijo, nimamo pa še gradbenega dovoljenja. Želim, da bi se v prihodnjem letu bolj povezale in dogovarjale družbenopolitične organizacije, kar bi zagotovo omogočalo večji napredek na vseh področjih. MARIJA LEGAN - SEKRETARKA OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV Naloga in program naše Zveze združenj borcev NO V in celotnega članstva je dosledno uresničevanje sklepov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZZB NO V Jugoslavije. Naša organizacija in vse članstvo se v polni meri zaveda, da ni problema v naši samoupravni socialistični družbi, ki ne bi bil tudi problem borcev NO V, saj so borci NOV bili in bodo neločljiv del najnaprednejših sil naše revolucije. Kongres ZZB NO V je ocenil, da so borci NOV in organizacija ZZB NOV ostali edinstvena družbenopolitična organizacija, ki je v okviru akcije vseh socialističnih sil na čelu ZK aktivno sodelovala v boju za odstranjevanje nakopičenih slabosti v našem družbenem in ekonomskem življenju. Naši člani se bodo še naprej stalno zavzemali in vložili vse napore za uresničevanje ciljev naše revolucije. Veliko število borcev je družbeno, angažiranih v okolju, kjer žive, v delegacijah in samoupravnih telesih v družbenopolitičnih organizacijah, kjer bodo tudi v bodoče predstavljali močno politično silo, ki bo aktivno podpirala ZK v boju za realizacijo vseh nalog. Negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ostaja tudi v bndoče eno od najpomembnejših področij delovanja naše ZZB NOV. Delovanje članov ZZB NOV v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti bo tudi vnaprej ena od najvažnejših nalog. Občinski odbor ZZB NOV se bo tudi v bodoče zavzemal za uresničevanje, za reševanje in izboljšanje socialno ekonomskega položaja borcev in vojaških vojnih invalidov, saj je to trajna obveznost in skrb nas in vse družbenopolitične skupnosti. Še več bomo morali storiti za zdravstveno zaščito borcev in V VI, za reševanje stanovanjskih vprašanj. Posebno skrb bodo naši krajevni odbori ZB NOV in VVI morali posvetiti ostarelim, bolnim in osamelim članom. Uspehe je bilo mogoče doseči edinole ob požrtvovalnem, nesebičnem delu vseh članov ZZB NOV, katerim gre polna zahvala za njihovo delo. Občinski odbor ZZB NOV želi vsem članom ZB in VVI uspešno, zdravo leto 1975 v prepričanju, da bodo ostali zvesti tradicijam NOB, debli v korist delovnega človeka na vseh področjih družbenopolitičnega delovanja v naši socialistični Jugoslaviji. LETO SE IZTEK Še nekaj dni in usahnilo bo 1974. leto. Pred nami je trenutek, ko se zazremo v vse, kar sm^E dobrega in slabega v tem letu naredili in doživeli, ob tem pa se vsi zamislimo in zaželimo, bi nam bilo prihajajoče leto lepše, boljše in že so tu tudi tiste želje, ki naj bi se nam izpo{ nile, da bi bilo naše vsakdanje življenje in naš jutri polnejši, zadovoljnejši in nazadnje to^ spodbudnejši. Kaj vse si želijo naši občani, naši najmlajši, ki novo leto pričakujejo s še večjo nestrpnost)1 in radostjo, naše krajevne skupnosti in družbeno politični delavci naše občine, pa vam skUtEŠi šamo predstaviti na teh straneh. [cai M EUf JOŽE PLESNIČAR - KS BREZOVICA: Predvsem želimo, da bi prišlo do še boljše povezanosti med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in KS. Sicer pa želimo, da bi v prihodnjem letu dokončno zgradili vodovod na odseku Podpeč—Brezovica. Trdno upamo, da bo v sredini prihodnjega leta že stekla po novi cevi voda. Razen tega želimo, da bo v prihodnjem letu stala na „zaplombiranem“ rezervatu transformatorska postaja. VILI BELIC - PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE V trenutku, ko potujemo iz starega leta v novo, si običajno zaželimo z nekaj skromnimi besedami vse tisto, kar si sami želimo in tudi tisto, kar bi želeli drugim, pri tem pa ne pomislimo na vsebino in težo besedi, ki smo jih izrekli. Zaradi tega ostane mnogo od tega samo izrečena beseda, za katero dobimo odgovor ob koncu leta, ko se oziramo nazaj po stvareh, ki so in ki naj bi bile že opravljene. Pa vendar mnogokrat ugotovimo, da ni bilo postorjeno vse, kar smo obljubljali. Mogoče v preteklem letu temu ni bilo tako in želim vsem, da do tega ne bi prišlo v letu 19 75. Leto 1974 je bilo leto odgovornega in napornega dela za vse. Za vse tiste, ki se neposredno ukvarjajo z gospodarstvom, z negospodarskimi dejavnostmi in za vse tiste, ki so v tem letu veliko prispevali k dograditvi našega samoupravnega družbenega sistema. Mnogo je k temu uspehu prispevala tudi nova in prva delegatska skupščina naše občinske skupščine. Z neumorno in resnično vztrajnostjo so se vsi delegati, delegacije in skupine delegacij vključili v svojo težko in odgovorno nalogo za uveljavitev vplivov delovnih ljudi in občanov. Nepravični bi bili, če bi to dosedanje delo in izkušnje ocenjevali kot popolne, toda v kratkem obdobju tega procesa ugotavljamo zadovoljive uspehe. Uspehe tudi v tem, da v procesu in interesih sodeluje množica delegatov, ki presega nekaj desetkratno vrednost prej sodelujočih ob snovanjih, izvajanju in ocenjevanju našega razvoja od najmanjše in najenostavneje grajene celice naše družbe pa do zamotano sestavljene organizacije. Ti uspehi in zavzetost nam vlivajo pogum ob pogledu na jutrišnji dan, ko se bomo odločali in pristopali k delu in reševanju vrste nalog, za katere smo si vsi edini, da jih je potrebno opraviti prej ali slej. Vsekakor bodo v ospredju: - prizadevanja za utrjevanje razvoja krajevne samouprave in ob tem življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov (od stanovanjske izgradnje, vzgoje in izobraževanja pa vse do prizadevanj za zdravo okolje), za uspešnejši razvoj kmetijstva v okviru zelenega plana, za učvrstitev in polno delovanje ustanovljenih samoupravnih interesnih skupnosti, torej za skladen razvoj v okviru občine. Tu pa so pred nami vsemi postavljene naloge oziroma obveznosti, ki jih bomo prevzeli nase, ko bomo v letu 1975 sprejemali srednjeročni plan razvoja naše občine. Ob zaključku razmišljanja za naš boljši jutri, želim uspehov polno leto 1975. JOŽE MODIC - KS TOMIŠELJ: Predvsem bi skupaj z našimi občani želel, da bi v prihodnjem letu uredili prostore za naše kulturno življenje. Sicer je res, da smo začeli delati že letos, vendar moramo v prihodnjem letu napeti vse sile, da pripeljemo stvar do konca. Menim, da moramo v prihodnjem letu zaščititi tudi naše obdelovalne površine. Dan za dnem govorimo o varstvu okolja, mi pa dopuščamo, da nam hudourniška Iška odnaša najboljše obdelovanje površine. Prihodnje leto bi želel asfaltiranje ceste Ig-Jezero skozi Brest (Tomišelj-Podkraj). JOŽE DEBEVC - KS RAKITNA: Ce bo sistem delegatov deloval tako, kot se je pokazalo v prvem pol letu, potem se ne bojim za uspešnost družbenopolitičnega življenja v 1975. letu. Aktiviranje ljudi, ki so ostali prej pogosto ob strani, je gotovo naš prvi dlj. Ce pa se bodo v prihodnjem letu in seveda tudi pozneje zavzeli za naše dlje čim številnejši občani, potem se ni bati, da ne bi morda že prihodnje leto postavili šolo -če že zidane ne, pa vsaj montažno. Morda pa se bomo s skupnimi napori uspeli tudi „dokopati“ do asfaltne povezave s Kamnikom in s tem do LjuNjane. FRANC GOLC - KS HORJUL: Uh Ul V prihodnjem letu bi morali uresničiti načrtovano iz! osnovne šole, ureditev kanalizacije in trgovine. Predvsem pl večjo aktivnost družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL' UROŠ ŠUŠTERŠIČ - KS KOLEZIJA: ?0J Ui Želimo, da bi tako kot doslej, vsi funkcionarji KS Kolezijf ,-prihodnjem letu opravičili zaupanje volivcev, ki so nam ga'1 ;tr z izvolitvijo. Kaj želimo Koleziji? Želimo, da bi jo v najt ^ času spremenili v enakovreden del drugim mestnim pred«^ pa pomeni, da bi v njej razvili obrt, da bi začeli razvijati t ^ nehrupno industrijo in zgradih infrastrukturne objekte. Z' hodnjem letu naj bi samoupravni sistem, za katerega smo JO ločili, čimbolj zaživel. Ce pa hočemo doseči to, potem s' morali družbenopolitično aktivirati še vsi tisti, ki ta trenutdjU ob strani. FRANC MALOVRH -PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL to; Ko. Ul Ui Uresničevanju ustavnih načel v smeri razvijanja samoupravnih odnosov je tudi Socialistična zveza v naši občini posvetila v tem letu največjo pozornost. Spomnimo naj se na razprave okrog sprejemanja nove ustave, statuta mesta Ljubljane, statuta občine, pa tudi statutov krajevnih skupnosti, ki so zajele širok krog delovnih ljudi in občanov. Vsi ti dokumenti v največji meri poudarjajo vlogo občanov pri reševanju vseh družbeno pomembnih vprašanj. Vseh 28 krajevnih skupnosti v naši občini je bilo v tem letu na novo konstituiranih. Na zborih delegatov kot naj višjem samoupravnem organu v krajevni skupnosti so bili izvoljeni sveti KS, odbori za SLO, poravnalni sveti pa tudi posamezne komisije. Leto 1975 bo v dehvanju delegatskega sistema predstavljalo stopnico v nadaljnje razvijanje družbenopolitičnega sistema naše samoupravne družbe. Tem prvim korakom moramo prav vsi, združeni v enotni fronti Socialistične zveze, posvetiti posebno pozornost ter prisluhniti slehernim predlogom za učinkovitejše delovanje. Za vse delegate bo potrebno organizirati seminarje in jih obogatiti s potrebnim znanjem. Le tako pripravljeni ter oboroženi s stališči samoupravnih organov krajevnih skupnosti oziroma delovnih skupnosti, bodo lahko v tako razvejanem si- stemu odločilno vplim reševanje konkretnih M® Prihodnje leto bo P0* nilo tudi za Sociali^", zvezo leto korenito ? Šff obrazbo, saj jo je ,ri ^ temeljito okrepiti in na,lL (v nadaljnjem besedilu: občinska konferenca), ki z vseh °m organiziranja in delovanja zagotavlja frontno povezavo Ob/j^Hrziranih socialističnih sil. rof^-^msko konferenco sestavljajo delegati, kijih izvolijo ozi-^ 5e*egirajo: Cl3nov°nferenca Krajevnih organizacij SZDL izmed svojih ^ °Dčinska-konferenca ZKS; ^ "očinski sindikalni svet; ^ ^ ^inskH konferenca zveze socialistične mladine Slovenije^ ^ °oCinski odbor zveze združenj borcev NOV; *enj ob^inska vodstva družbenih organizacij, društev in zdru- erila in način volitev oziroma delegiranja delegatov določi občinska konferenca s posebnim sklepom, kije sestavni del teh pravil. 13. člen OBČINSKA KONFERENCA: — obravnava vprašanja s področja družbenoekonomskega »n političnega sistema ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, o njih sprejema stališča in politične dogovore in v njihovem' reševanju sodeluje s skupščino družbenopolitične skupnosti, njenimi zbori in izvršnim svetom; — opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jih vanj izvoli in funkcijo konference delegacij za vse delegate v družbenopolitičnem zboru. — sprejema program dela organizacij SZDL v občini ter na podlagi sprejete vsebine določa oblike in metode dela ter usklajuje delo; — daje pobudo in predloge za obravnavanje in odločanje v posameznih skupnostih neposredno in po delegatih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik; — razpravlja o aktualnih vprašanjih družbenopolitičnega razvoja; o predlogih organiziranih družbenih sil v temeljnih samoupravnih skupnostih; — uveljavlja dogovor vseh organiziranih socialističnih sil za usklajeno družbenopolitično aktivnost v občini; — enkrat letno občinska konferenca obravnava uresničevanje sprejetega svojega programa ter programov dela v vseh njenih organih. Ocenjuje v celoti delo in rezultate na področju povezave krajevnih organizacij v občini, uresničevanje svoje družbene funkcije in rezultate povezovanja občinske in mestne organizacije. Varianta: ocenjuje svoje delo glede na programske smernice zlasti na področju povezave krajevnih organizacij SZDL v občini in povezave občinske organizacije SZDL z mestno organizacijo; — obravnava in realizira finančni načrt in zaključni račun občinske konference SZDL; — sprejema, spreminja in dopolnjuje pravila občinske konference SZDL na podlagi mnenj in stališč javne razprave o vseh družbenopolitičnih organizacijah v občini in krajevnih skupnostih ter TOZD; — voli organe konference; — določa skupne programe družbene aktivnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij v temeljih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za volitve delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti; — zagotavlja demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, za delegate v družbenopolitične zbore, kot tudi za kandidate za samouprave, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih, obravnava splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določa merila za zbiranje kadrov; — v skladu s politično vlogo organizacije SZDL spremlja delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij; idraža o tem svoja mnenja, opravlja družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presoja zlasti z vidika zagotavljanja javnosti dela in uveljavljanja odgovornosti pri delu; — usklajuje aktivnost pri informiranju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov, zlasti uspešno uveljavljanje njihovih interesov ter samoupravnih in političnih pravic ter dolžnosti; — razpisuje volitve članov občinske konference, voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, sekretarja, verificira člane predsedstva in izvršnega odbora, imenuje in razrešuje člane komisije za vprašanja volitev in kadrovska vprašanja in člane nadzornega odbora, voli in razrešuje svoje delegate v mestno in republiško konferenco SZDL ter obravnava kandidate za delegate zvezne konference SZDL; — ustanavlja svete in problemske konference, določa njih delovno področje in sestav ter imenuje njihove predsednike (praviloma iz sestav^ konference). 14. člen Mandat izvoljenih članov konference traja 4 leta. Družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in druga združenja delegirajo v občinsko konferenco SZDL svoje delegate v skladu s sklepom o načinu volitev in številu članov občinske konference. 15. člen Občinska konferenca šteje 53 članov. 25 članov izvolijo krajevne konference; 16 članov delegirajo vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini; 13 članov delegirajo vodstva družbenih organizacij društev in združenj. 16. člen Občinska konferenca se sestaja najmanj dvakrat na leto. Seje občinske konference sklicuje predsednik na lastno pobudo, po sklepu predsedstva, na zahtevo najmanj dveh krajevnih konferenc, delegatov vodstev posamezne družbenopolitične organizacije v občini, družbenopolitičnega zbora skupščine občine ali predsedstva skupščine. Predsednik je dolžan sklicati sejo po sklepu predsedstva. Če predsednik seje po sklepu predsedstva ne skliče, je dolžno to storiti predsedstvo. Predlog za sklic seje konference po drugih predlagateljih predsednik lahko zavrne, pri čemer mora obvestiti predlagatelje in konferenco pri naslednji seji z utemeljitvijo zavrnitve. 17. člen Občinska konferenca zavzema stališča in sklepe na osnovi dogovaijanja in sporazumevanja njenih članov in vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini. Občinska konferenca sklepa veljavno, če je na seji navzoča več kot polovica njenih članov in hkrati več kot polovica delegatov vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Z glasovanjem odloča konferenca le v primeru, da na seji ni mogoče doseči enotnega dogovora. V tem primeru je sklep sprejet, če zanj glasuje večina glasov vseh prisotnih članov konference SZDL in vse delegacije družbenopolitičnih organizacij. Pravila, dopolnila in spremembe pravil sprejema konferenca z 2/3 večino prisotnih članov in s soglasjem vseh delegacij družbenopolitičnih organizacij v občini. 18. člen Sklic seje občinske konference, predlog dnevnega reda in gradivo objavi predsedstvo konference praviloma 15 dni pred sejo. 19. člen Konferenca izvoli izmed svojih članov predsednika, podpredsednika in sekretaija konference. 20. člen Predsednika, podpredsednika in sekretaija izvoli konferenca po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku na podlagi splošnih in posebnih meril o kandidiranju za vodilne funkcije v občini. 21. člen Predsednik, podpredsednik, sekretar občinske konference SZDL in člani njenega izvršnega odbora ne morejo hkrati opravljati vodilnih funkcij v samoupravnih interesnih skupnostih občine, skupščini občine, njenem izvršnem svetu in v izvršilnih organih vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. 22. člen Občinska konferenca ima: predsedstvo, izvršni odbor, komisijo za volitve in kadrovska vprašanja, nadzorni odbor in administrativno finančno komisijo, koordinacijski odbor za ljudski odpor, svete, po potrebi lahko občinska konferenca, predsedstvo ali izvršni odbor ustanovijo še druge organe za izvajanje določenih nalog. 23. člen SVETI Predsedstvo občinske konference ustanovi svete za spremljanje družbenopolitičnih razmer na posameznih področjih družbenega dela, za usklajevanje pobud in mišljenj ter oblikovanje predlogov skupnih stališč in akcij. Sestav in delovno področje svetov določi predsedstvo z ustanovitvenim aktom in hkrati imenuje tudi njihove člane izmed članov konference in drugih političnih, kulturnih, znanstvenih in drugih javnih delavcev. 24. člen SVET PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL — spremlja družbeno problematiko področja, za katero je ustanovljen; — opravlja skupaj z izvršnim odborom predsedstva konference SZDL izvršilne naloge za problemske konference, ki obravnavajo posamezna družbena vprašanja s področja, za katero je bil imenovan; — pripravlja skupaj z izvršnim odborom gradivo za seje teh konferenc, vodi javne razprave in zbira mnenja, iniciative ter predloge, ki so se oblikovali v javni razpravi ter omogoča njihovo soočanje; — sodeluje z delegacijami in s samoupravnimi organi temeljnih in drugih samoupravnih skupnosti, z družbenopolitičnimi organizacijami, s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi družbenimi dejavniki s svojega področja; — vodi nadzor in skrbi, da se uresničujejo sprejeti dogovori in stališča problemskih konferenc; — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsedstvo. O svojem delu svet sproti poroča predsedstvu konference SZDL in mu je za svoje delo odgovoren. Delo sveta vodi predsednik, ki ga imenuje predsedstvo praviloma izmed svojih članov. Predsednik sveta, ki ni član predsedstva konference, ima pravice in dolžnosti člana predsedstva. 25. člen Predsedstvo občinske konference ustanovi svet za spremljanje družbenoekonomskega ter političnega položaja m družbenopolitično aktivnost žensk. 26. člen Občinska konferenca ali njeno predsedstvo sklicuje v skladu s sprejetim programom dela, za poglobljeno obravnavo družbenih vprašanj s posameznih področij dmžbenega dela, problemske konference. Občinska konferenca ali predsedstvo določi s sklepom o sklicu problemske konference število, merilo in način izvolitve delegatov za problemsko konferenco. Problemsko konferenco vodi predsednik, ki ga imenuje predsedstvo praviloma izmed svojih članov. 27. člen Problemska konferenca obravnava in sprejema stališča za reševanje družbenih vprašanj, zaradi katerih seje sestala. Če predsedstvo ugotovi, da stališča in sklepi problemske konference niso, v skladu s temeljno programsko usmeritvijo SZDL ali načeli ustave, ali če niso bili sprejeti v skladu z določili tega statuta, mora o stališčih problemske konference odločati konferenca SZDL Slovenije. Za uresničevanje stališč in sklepov problemske konference so odgovorni organi SZDL, družbenopolitične in druge organizacije ter skupnosti, katerih delegati so sodelovali pri delu problemske konference. 28. člen Če ni s sklepom o njeni ustanovitvi drugače določeno, problemska konferenca dela in obstaja toliko časa, dokler ne opravi naloge, zaradi katere je bila ustanovljena. 29. člen PREDSEDSTVO Predsedstvo občinske konference je politično izvršilni organ konference, ki skrbi za uresničevanje programov, političnih smernic in nalog, kijih sprejme konferenca. Predsedstvo je politični izvršilni organ konference SZDL. Konferenca SZDL izvoli predsedstvo izmed svojih članov. Konferenca SZDL lahko izvoli v predsedstvo tudi kulturne, znanstvene, politične in druge javne delavce, ki niso člani konference, število tako izvoljenih članov ne more biti večje od 1/4 skupnega števila članov predsedstva. Po položaju so člani predsedstva predsednik, podpredsedniki in sekretar OK SZDL ter delegati ZKS, Zveze sindikatov, ZSMS in ZZB NOV. Varianta: Člani predsedstva so tudi: — delegati predsedstva skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik; — predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine Ljubljana Vič-Rudnik; — predsednik izdajateljskega sveta Naše komune; — predsednik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja; — predsedniki svetov. 30. člen PREDSEDSTVO: — vodi organizacijo SZDL med zasedanji konference SZDL; — skrbi, da se uresničujejo programi, sklepi in dogovori konference SZDL; — skrbi za načrtovanje skupnih akcij družbenopolitičnih organizacij in za usklajevanje družbenopolitične akcije o vseh tistih družbenopolitičnih vprašanjih, ki jih je zaradi njihove vsebine treba usklajevati v SZDL; — imenuje svete, koordinacijske odbore in komisije pri konferencah SZDL; — sklicuje eje problemskih konferenc SZDL, določa njihovo število in sestavo, imenuje predsednika problemske konference in določi organ SZDL, ki bo za problemsko konferenco pripravil gradivo in predlng stališč; — ureja ustanoviteljska razmerja do sredstev javnega obveščanja, založb in drugih ustanov, katerih ustanovitelj je konferenca SZDL; — daje soglasje k poslovnikom organov konference; — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti konferenca. Za svoje delo je predsedstvo odgovorno konferenci SZDL. 31. člen Delo predsedstva vodi predsednik občinske konference. Seje predsedstva sklicuje predsednik občinske konference na lastno pobudo, na zahtevo ene družbenopolitičnih organizacij, 1/4 krajevnih konferenc, sveta, izvršnega odbora občinske konference, družbenopolitičnega zbora oziroma skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 32. člen Sejo predsedstva vodi predsednik občinske konference, v njegovi odsotnosti pa član predsedstva, ki ga pooblasti predsednik. 33. člen Predsedstvo veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov. 34. člen PREDSEDNIK KONFERENCE Predsednik občinske konference SZDL vodi seje občinske konference in predsedstva. Skrbi za uveljavljanje in izvajanje sprejetih smernic, stališč in sklepov konference. Skrbi, da občinska konferenca in njeni organi dosledno izvajajo temeljna načela in programe SZDL. Skrbi za aktivno povezovanje politične aktivnosti občinske konference s krajevnimi konferencami, mestno in republiško konferenco SZDL ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, občinsko skupščino in samoupravnimi skupnostmi. 35. člen IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE KONFERENCE SZDL Izvršni odbor je politično izvršilni organ predsedstva. V uresničevanju izvršilne funkcije najtesneje sodeluje s krajevnimi konferencami SZDL, sveti in drugimi organi konference, z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v občini ter družbenopolitičnim zborom občine ter mestno konferenco SZDL. • 36. člen Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL izvoli predsedstvo izmed svojih članov. Varianta: Člani izvršnega odbora so tudi: — delegati svetov — odgovorni urednik Naše komune 37. člen IZVRŠNI ODBOR: — skrbi, da se izvršijo sklepi in stališča, ki jih sprejmeta občinska konferenca, predsedstvo in drugi organi občinske konference SZDL; — pripravlja gradivo oziroma organizira delo pri pripravljanju gradiva za seje organov občinske konference SZDL; — organizira, vodi in usmerja javno razpravo; — organizira povezovanje vseh organov in oblik dela organizacij SZDL, vodstev družbenopolitičnih organizacij in delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine; — izvršuje proračun dohodkov in izdatkov, pripravlja predlog proračuna ter vodi finančno materialno poslovanje občinske konference; — uresničuje pravice in dolžnosti občinske konference SZDL do delovne skupnosti občinske konference SZDL; — opravlja druge naloge, za katere ga pooblastita občinska konferenca in predsedstvo. 38. člen Delo izvršnega odbora vodi sekretar občinske konference. O svojem delu izvršni odbor redno poroča predsedstvu občinske konference in mu je za svoje delo odgovoren. 39. člen SEKRETAR OBČINSKE KONFERENCE SZDL je organ občinske konference in vodi delo izvršnega odbora občinske konference SZDL, za svoje delo odgovarja občinski konferenci, predsedstvu, predsedniku občinske konference in izvršnemu odboru občinske konference. Sekretar občinske konference zlasti: — skrbi za izvajanje programa izvršnega odbora in drugih organov občinske konference; — koordinira delo med organi občinske konference in drugimi organizacijami socialistične zveze, drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi ter občinskimi in mestno skupščino; — pri uresničevanju sklepov izvršnega odbora usklajuje in povezuje delo med krajevnimi organizacijami SZDL z občinsko konferenco SZDL; — na osnovi programa izvršnega odbora občinske konference in delovnega načrta njenih organov usklajuje delo odborov, komisij in drugih delovnih teles konference, ter skrbi, da konferenca opravlja svoje naloge in da so sprejeta stališča, mnenja, predlogi in sklepi konference posredovani zainteresiranim družbenim dejavnikom; — skrbi za pravilno izvajanje pravilnika o finančno-material-nem poslovanju občinske organizacije, pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in nadomestil ter drugih aktov, ki zadevajo poslovanje občinske organizacije in odnose med organi konference in člani delovne skupnosti občinske organizacije SZDL; — je odredbodajalec za realizacijo finančnega predračuna; — je predstojnik strokovne službe pri OK SZDL. KOMISIJA ZA VPRAŠANJA VOLITEV IN KADROVSKA VPRAŠANJA 40. člen Komisija deluje na področju vsebinskih in tehničnih priprav kandidiranja, volitev in imenovanj tako glede organov in vodstev občinske organizacije SZDL kot glede delegatov skupščin samoupravnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, sodišč in drugih organov. Posebej skrbi za stalno evidentiranje možnih kandidatov za delegate skupščin ter druge potrebe. Pri izvajanju kadrovske politike in kadrovanja občanov deluje komisija v skladu s stališči, ki jih glede kadrovskih vprašanj zavzema občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in njen izvršni odbor. Svoje delo usklajuje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri mestni konferenci SZDL Ljubljana in krajevnimi organizacijami SZDL, preko občinskega koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pa usklajuje svoje delo z,drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in z občinsko skupščino. 41. člen KOORDINACIJSKI ODBOR ZA KADROVSKA VPRAŠANJA ima 9 članov, vanj delegirajo: občinska organizacija SZDL 2 člana, po enega člana pa občinska skupščina Uubljana Vič-Rudnik, občinska organizacija ZB, občinska konferenca ZSMS in občinski sindikalni svet. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja posluje po poslovniku, ki ga sprejme konferenca. (Varianta: predsedstvo). 42. člen Občinska konferenca, njeno predsedstvo in izvršni odbor ustanavljajo za uresničevanje programa dela OK SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij še druge koordinacijske odbore ter komisije, ki obravnavajo in proučujejo problematiko z določenih področij družbenega dela in se dogovarjajo o metodah in načinih uresničevanja poUtičnih stališč in sklepov. Koordinacijski odbori oblikujejo in sprejemajo priporočila in predloge, ki jih posredujejo organizacijam in skupnostim, ki so vključene v njihovo delo in po potrebi drugim družbenim subjektom in organom konference. Konferenca (varianta: predsedstvo) ustanovi koordinacijski odbor zlasti za naslednja področja; — koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor; — koordinacijski odbor za vprašanja odnosov med socialistično družbo in verskimi skupnostmi; — koordinacijski odbor za borbo proti alkoholizmu in narkomaniji; — koordinacijski odbor za pomoč ostarelim občanom. 43. člen SZDL IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Delegati v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (nadaljnjem besedilu: družbenopolitični zbor) so izvoljeni na podlagi enotne liste kandidatov, ki jo sprejme občinska konferenca SZDL kot kandidacijska konferenca. Konferenca SZDL opravlja funkcijo delegacije za delegate SZDL v družbenopolitičnem zboru, kadar družbenopolitičn ■ organizacije v SZDL skupaj oblikujejo stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. 44. člen Člani konference SZDL, ki so izvoljeni za delegate v družbenopolitični zbor, lahko predlagajo, da o pomembnejših vprašanjih, ki jih bo obravnaval družbenopolitični zbor, predhodno razpravlja konferenca SZDL in njeni organi. O svojem delu so delegati dolžni redno poročati konferenci SZDL. Predsedstvo konference SZDL in njen izvršni odbor ter drugi organi konference SZDL morajo seznaniti delegate organizacije SZDL v družbenopolitičnem zboru o svojih stališčih, predlogih, sklepih in političnih odločitvah. V primeru nesoglasja med delegati SZDL v družbenopolitičnem zboru in predsedstvom konference SZDL ter njegovim izvršnim odborom se skliče konferenca SZDL, ki v funkciji delegacije zavzema stališče o spornem vprašanju. 45. člen Stališča in smernice za delo delegatov družbenopolitičnih organizacij v družbenopolitičnem zboru glede najpomembnejših vprašanj nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov se oblikujejo v okviru konference SZDL in njenih organov na podlagi poprej oblikovanih stališč v posameznih družbenopolitičnih dejavnostih. 46. člen Stališča, ki so jih do posameznih vprašanj z delovnega programa družbenopolitičnega zbora oblikovali organi SZDL ali organi drugih družbenopolitičnih organizacij, so delegati dolžni ustvarjalno in argumentirano uveljaviti v delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Delegati lahko zahtevajo od SZDL dodatna pojasnila. 47. člen ADMINISTRATIVNO-FINANČNA KOMISIJA Občinska konferenca ima administrativno-finančno komisijo, ki pripravlja predloge splošnih aktov s področja finančno-mate- rialnega poslovanja občinske konference, posreduje navoC S tolmačenja za njihovo izvajanje administrativno-finančni! občinske konference ter opravlja druge naloge, za kate: pooblasti konferenca. 48. člen NADZORNI ODBOR Občinska konferenca SZDL izvoli 5-članski nadzorni <* Nadzorni odbor nadzoruje finančno in materialno pošlo organov konference SZDL. O svojem delu enkrat letno p« konferenci SZDL. 49. člen Izvršni odbor ustanovi komisijo za razvijanje revolucion1 tradicij in za proslave, ki skrbi, da so v zavesti občanov vse vrednote, dejanja in pomembna vloga posameznikov, ki o® jejo našo veliko revolucionarno preteklost. Svoje delo us" '' pri organiziranju spominskih proslav, povezuje se z d'!nt mestne in krajevnih organizacij SZDL ter z drugimi druži) političnimi dejavniki v občini. Komisija šteje od 7 do 9 il1 ^ (Varianta: ta člen odpade). tve itie 50. člen Predsedstvo ustanovi komisijo za organiziranost in n*1 ^ dela, ki spremlja in analizira organiziranost in metode dela( nizacij SŽDL. Na podlagi razvoja organiziranosti ter izk" pripravlja predloge za dopolnjevanje organiziranosti takool1 ske organizacije kot tudi krajevnih organizacij SZDL. Neposredno sodeluje s krajevnimi in z mestno konfet* SZDL in z vsemi organi občinske konference. Sodeluje z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v obči"1 asi Komisija šteje 9 članov, v njej sodelujejo poleg 3 čl konference še predstavnik vodstev družbenopolitičnih o- rodovitne površine, med katerimi so predvsem kmetijska J se v povojnih letih izredno hitro zmanjšujejo in to to De* em zemljišča, ki so za kmetijsko proizvodnjo najsposob-1 Največje zmanjšanje so utrpele njive in pašniki, vtem ko J6 obseg gozdov močno povečal. Pripominjamo, da zemljiški raster ne prikazuje dejanskega stanja zemljiških kategorij, ker j Je registrirajo nastale spremembe vsepovsod, j^elna revizija, ki je bila izvedena v letu 1968/69 je pokazala, pj so se znižale površine kmetijskih zemljišč za ca. 12 %, in to povsem v korist gozdov. Kolikor bi zemljiški kataster uskladil ciii rilv le [Sr r32?0!*1®3 2 0,80 ha rodovitne zemlje po prebivalcu oi vico oveni)a nekaj nad 1 ha), od tega prestavljajo preko polo- ^ »vin v korist gozdov. Kolikor bi zemljiški kataster uskladil ( I® podstke s stanjem na terenu, glede zazidanih zemljišč, j*3 gradenj, in zaraščenih zemljišč, bi se procent nerodovitnih in gozdov bistveno povečal na račun obdelovalnih Kmetijska zemljišča se krčijo: hribovitih predelih na račun gozdov in to zavoljo opu-°J1 j^nJa kmetijske proizvodnje na manj rodovitnih zemljiščih in st odseljevanja kmečke mladine v industrijo. p v ravninskih predelih pa predvsem zavoljo urbanizacije. (A ^izvodna sposobnost tal za kmetijsko proizvodnjo je na m°eju občine sorazmerno slaba. Ravninski predel, ki zajema območje Barja, je zaradi če st h poplav, slabe kvalitete ip visokih talnih voda, preslice, slabe nosilnosti tal, nepri-^ C ?a proizvodnjo različnih poljskih kultur in za proizvod- o« , kletnega travnatega sena. Hriboviti predel, ki zajema vse ■ ......... Hjj,-.- Predele občine, je deloma boljši za proizvodnjo krmilnili razen izredno strmih in plitkih zemljišč. t^Hfiguracij3 terena, proizvodna sposobnost tal in klimatske jjjhcre pogojujejo na celotnem območju občine proizvodnjo j/ Kvjhh rastlin in travinja, ki je osnova za razvoj živinoreje, jp 0 živinoreje se realizirajo v celoti proizvodi travnatega sveta Preko 60 % proizvodov njivskih kultur. ^ Stanje prebivalstva in socialnoekonomske : razmere V WCr je kmetijska proizvodnja odvisna od človeka, ki je eden p^jnih proizvajalnih faktorjev je pomembno, da nam je de*ež zastopanosti kmečkega prebivalstva v skupnem Pj, 'hr prebivalstva, ki živi na območju občine. Po podatkih osjega popisa prebivalstva, ki je bilo v letu 1971, je bilo na 010čju občine sledeče število prebivalcev: skupno število 65.747 ^ °d tega kmečkega: 6503 (9,9 %), ^ aktivnega prebivalstva skupaj 40.743 p od tega kmečkega 3780 (9,2 %). ouRivalstvo je najpogosteje naseljeno v mestnem predelu loj.*11®, na katerem prebiva preko 66 % vseh prebivalcev. Z iz-W* ,'0 mestnega predela občine se procent kmečkega prebi-j, ya poveča skoraj na 30 %. lj| hitrejšim razvojem našega gospodarstva seje na deželi spro-v *očan proces odseljevanja kmečkega prebivalstva. Odselje-deJe jo posebno močno pri mladem, fiziološko aktivnem in . vno najbolj sposobnem kmečkem prebivalstvu. W hzološko najsposobnejše delovne sile je premalo, ne ®0St? °hstoječih razmerah in tehnični opremljenosti te pPodarske dejavnosti, temveč je bo primanjkovalo tudi v di.| J'h moderniziranja kmetijske proizvodnje. Izpad mlajših v^nih sil sedaj pokriva podaljšana aktivnost starejšega prebi-iitg Va (nad 65 let) in aktivnost nedorasle kmečke mladine. (^r°stna struktura aktivnega kmečkega prebivalstva je bila v Popisa leta 1971 sledeče: — od 15 do 24 let 297 8.0% — od 25 do 34 let 423 11,1 % — od 35 do 49 let 1.184 31,3% — od 50 do 64 let 991 26,2 % — več kot 65 let 885 23,4 % Skupaj: 3.780 100,0% Na podlagi tega prikaza je razvidno, da je 49,6 % aktivnega prebivalstva starega nad 50 let. S to starostjo začnejo upadati delovne sposobnosti kmečkega prebivalstva. Kmetovalci nad 50 let niso več dovzetni za razne novitete, bodisi v investiranju ah v tehnologiji. Taka starostna struktura ima za posledico, da imamo čedalje več zasebnih kmečkih gospodarstev v rokah takih kmetov, kijih niso več zmožni obdelovati. Zaradi slabše delovne sposobnosti ne morejo s svojim delom zadovoljevati svojih in družinskih potreb. Ker kmečka gospodarstva ne ustvarjajo zadostnega dohodka, naglo upada število čistih kmetij, narašča pa število mešanih kmetij, katerih družinski člani se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo. Po podatkih ankete o življenju kmetov, 60 % vseh denarnih prejemkov kmečkih gospodarstev predstavljajo prejemki izven kmetijske dejavnosti. Ta delež pa se v zadnjih letih še povečuje. Glede na gornja dejstva mlada delovna sila vse bolj odhaja s kmetij v mesta in industrijo, tako da je čedalje večje število kmetij, ki nimajo naslednikov, ki bi prevzeli posestvo, skrbeli za ostarele. Teh ne morejo dobiti prav zaradi deagrarizacije in gospodarske nestabilnosti. Glavni vzroki odseljevanja so: nizka življenjska raven kmečkega prebivalstva, ki jo pogojuje slaba tehnična opremljenost, razdrobljenost zemljišč, nizka strokovna izobrazba, slaba tehnološka intenzivnost, nesorazmerne cene kmetijskih proizvodov in cene repromateriala ter neurejeno tržišče. Stanje na kmečkih posestvih se je v zadnjih desetih letih precej spremenilo posebno glede površin. Močno naraščajo gospodarstva od 1 do 3 ha. Neprimerne zemljiške razmere so velika ovira tehničnemu razvoju. Na območju občine so zemljiške razmere še najugodnejše v predelu polhograjskih hribov. Na tem terenu so kmečka gospodarstva pretežno zaokrožena na enem oziroma v nekaj kompleksih. Mehanizirano obdelavo pa v precejšnji meri ovira bregovit teren. Kmetijska dejavnost je usmerjena predvsem v živinorejsko proizvodnjo t. j. v proizvodnjo mesa in mleka. V zadnjih letih se je proizvodnja mleka, kakor tudi mesa močno dvignila, kmetje so s pomočjo kmetijske pospeševalne službe pričeli modernizirati hleve bodisi da so začeli z izgradnjo sodobnih hlevov s 15 do 20 stojišči, ali z adaptacijami, z gradnjo silosov in prevetro-valnih naprav za sušenje sena. Nabavili so si tudi potrebno mehanizacijo tako traktorje, razne priključke, samonakladalne I. prispevne stopnje za davek od kmetijske dejavnosti: A) republiški davek od kmet. dejavnosti 1. vodni prispevek prispevek od KD kmetijskih zemljišč 2. prispevek za zdrav, zavarovanje a) za zavezance, ki so bili zavarovani po zdravstvenem zavarovanju kmetov — prispevek od KD kmetijskih zemljišč — prispevek od lesa določenega za posek b) za zavezance, katerim se ni odmeril prispevek za zdrav. zav. kmetov: — prispevek od KD zemljišč — prispevek od lesa določenega za posek B) Občinski davek iz kmetijske dejavnosti: 1. od kmetijskih zemljišč (brez gozdov) — za 1. skupino KO — za 2. skupino KO — za 3. skupino KO — za 4. skupino KO a) b) 2. od gozdnih zemljišč: prispevek od vrednosti lesa določenega za posek II. Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov: a) za zavezance, ki so bili zavarovani po kmečkem zavarovanju — od skupnega KD negozdnih površin in od poseka lesa — pavšal na gospodarstvo — pavšal za prevžitarja III. Prispevki za starostno zavarovanje kmetov: — prispevek od KD negozdnih površin — prispevek od vrednosti lesa na panju — pavšal na gospndarstvo IV. Krajevni samoprispevek — prispevek od KD kmetijskih zemljišč V. Pavšalna skočnina — po vsaki plemenici nad 10 mesecev starosti prikolice, zgrabljalnike in podobno. Molžo so v mnogih hlevih modernizirali, nabavili so molzne stroje. Da bi bila kvaliteta mleka čimboljša, so pričeli paziti na čistočo v hlevih, zgradili mlekarniee in si nabavili naprave za hlajenje mleka. Ljubljanske mlekarne, kakor tudi KZ Velike Lašče, so organizirale mlečne zbiralnice in odkup mleka ter živine. Živinorejci so pristopih k izboljšavi krmne baze in predvsem k izboljšavi travniških površin in proizvodnji koruze za silažo. Poraba umetnih gnojil in močnih krmil za živino se je v zadnjih letih zelo povečala. S podražitvijo repromateriala v letu 1974 in z znižanjem cen živini se je proizvodnja mesa in mleka v letošnjem letu močno znižala. Za ponazoritev, kako se je dvignila cena repromateriala, dajemo le nekaj podatkov: cena za kg koruze je bila v letu 1970 0,74 din (indeks 100), leta 1974 pa 2,72 din (indeks 367), gnojila so stala v letu 1970 povprečno 0,63 din kg (100 indeks), letos stanejo 2,2 dinarja (indeks 351). Cena mleka je bila leta 1970 1,58 din (indeks 100), letos pa 2,85 din (indeks 180). Po podatkih takoj razpoznamo, da razmerje cen ni usklajeno. Škarje se vse bolj odpirajo in puščajo prostor le za še hujše težave v kmetijstvu, vse manj prostora pa za nove programe. Kmetovalci kupujejo vse manj umetnih gnojil, kakor tudi močnih krmil za živino, kar bo imelo za posledico manj mleka in manj mesa. Prav tako niso več toliko zainteresirani za najetje kreditov bodisi za gradnjo in modernizacijo gospodarskih objektov, bodisi za nabavo strojev. Prodaja kmetijskih proizvodov zlasti živinorejskih je vse slabša (meso) večajo pa se stroški za repromaterial in davčne dajatve zlasti za zdravstveno zavarovanje. Vse to povzroča resno nevarnost, da bo še tista mladina, kije ostala na kmetijah, odšla v industrijo. 3. Davčne obremenitve . i ' Davčne obremenitve so se v zadnjih letih večale posebno za zdravstveno in starostno zavarovanje. Prispevne stopnje iz kmetijske dejavnosti plačujejo zasebni kmetovalci in lastniki zemljišč družbenopolitičnih skupnostim (republiki in občini), in skupnosti za zdravstveno zavarovanje. Vsaka- od teh za sebe določa višino prispevka. Osnova za izračun je: — katastrski dohodek od negozdnih površin, —. vrednost lesa določenega za posek, — pavšalni znesek na gospodarstvo. Prispevne stopnje so se odmerjale vsako leto posebej. Same prispevne stopnje in določene spremembe so razvidne iz naslednjega prikaza: 1972 1973 1974 1,3% 1,5% 1,5% 6,0% 6,0% 2,0% 2,0% — 30% 30% 24% 26% 26% 24% 30 30 33 17 ^ 17 23 10 10 16 7 7 *13 3 3 9 20 20 22 M 34,5 400.00 700.00 37 439.00 740.00 55 760,00 1200,00 3,05 457,50 4,9 4,9 732,60 7,6 7,6 1136,00 1 1 1 50,00 70,00 85,00 Na podlagi gornje^ prikaza je razvidno, da so se prispevne stopnje močno dvignile za zdravstveno zavarovanje kmetov in starostno zavarovanje in to posebno iz leta 1973 na leto 1974. Obremenitve davčnih zavezancev in njihov porast je razviden iz naslednjega prikaza: A) Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnsoti Čiste obremenitve Indeks 1972 2,311.679 din 100 1973 2.343.276 din 101,4 1974 2,345.967 din 101,5 b) Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov 1972 2,823.857 100 1973 2,989.514 105,9 1974 4,489.327 159,0 c) Prispevek za starostno zavarovanje kmetov (brez odpisov) 1972 1,012.541 100 1973- 1,529.542 ------— 151,0 1974 2,304.368 227,6 Do vključno leta 1973 je odmerjala prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov davčna uprava občine po inštrumentih, ki jih je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja -jubljana. Z letom 1974 pa je predpisovanje in pobiranje prispevkov v zdravstveno zavarovanje kmetov prevzela Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljane. Plačevanje prispevkov je zelo slabo in znaša za prve tri akontacije za leto 1974 le 36,6 %, tako da je naša občina ena od najslabših v ljubljanski regiji. V skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana je v 18 občinah zdravstveno zavarovanih okoli 32.000 oseb, ki imajo vse pravice zdravstvenega varstva kot jih imajo zavarovanci delavci. Za pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva kmetov je skupnost v letu 1974 predvidevala znesek 45.677.000 din. Od tega naj bi kmetijski zavarovanci sami prispevali s prispevkom na katastrski dohodek in s pavšalom na gospodarstvo 24,262.000 din. Preostalih 22.694.000 din pa solidarnostno prispevajo zavarovanci-delavci za pokrivanje izdatkov kmetijskega zdravstvenega varstva. V devetih mesecih v letu 1974 so ugotovljene velike razlike med dohodki in izdatki. Zavarovanci — kmetje koristijo pravice zdravstvenega varstva v večjem obsegu kot/je planiran, medtem ko njihovi prispevki znatno zaostajajo za planiranimi. Tako znašajo izdatki za zdravstveno varstvo v tem obdobju 86,3 % od planiranih, vsi dohodki pa le 58,5% od planiranih. Od 26,708.611 din dohodkov so prispevali zavarovanci delavci 19,495.624 din in kmetje sami le 8,113. 436 din, kar pa je za 10,083.064 din manj kot bi morali. Eno kmečko gospodarstvo je do sedaj povprečno koristilo zdravstveno varstvo v višini 3398 din, medtem ko je do sedaj plačalo le 724 din prispevkov - morali pa bi plačati 1620 din. Istočasno pa so zavarovanci delavci prispevali za eno kmečko gospodarstvo 1740 din iz svojih sredstev. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana še ni sprejela nobenih ukrepov za likvidacijo velikega finančnega izpada pri zbiranju sredstev kmečkih zavarovancev. Sredstev za pokritje primanjkljaja skupnost nima na voljo, veljavni zakon o prispevkih in davkih pa ne dovoljuje odpisa prispevkov. Nakazuje se začasna rešitev s tem, da bi posamezne skupščine občin prelile presežek zbranih sredstev na nad 85-od-stotnim pogodbenim zneskom o pobiranju prispevkov za kmečko zdravstveno zavarovanje iz leta 1973, na račun neplačanih prispevkov kmetov njihove regije. Izdatki skupnosti za zdravstveno varstvo kmečkih zavarovancev celotne ljubljanske regije so znašali v letu 1973 za prvjh 9 mesecev 22.273.208,00 din v istem obdobju letos pa 31.389.909,00 din, torej znaša indeks porasta 140. Realni indeks je še nekaj večji, če upoštevamo zmanjšanje števila kmečkih zavarovancev v letošnjem letu glede na preteklo leto. Porast izdatkov vključuje nominalno povečanje stroškov zdravstvenih storitev, ter povečanje obsega pravic iz zdravstvenega varstva, kar pripisujemo vse bolj neugodni starostni strukturi kmečkih zavarovancev. Izrazito neugodno vreme v letu 1974, zapoznelo spravilo pridelkov, manjši pridelki in težja prodaja, težave pri plačevanju prispevkov še povečujejo. Spomladansko deževje je zlasti oviralo sušenje sena pri prvi košnji. Zlasti je bilo prizadeto območje Črne vasi in Lip. Močno deževje v drugi polovici meseca septembra in v začetku oktobra pa je onemogočilo pravočasno spravilo pridelkov. Poplavljenih je bilo preko 2000 ha zemljišč in pridelki so v precejšnji meri propadli, kolikor pa so bili pospravljeni, bodo močno podvrženi gnitju. Ocena škode na kmetijskih površinah oziroma na poljskih kulturah je izvršena le za kulture, ki so bile preko 10 dni v vodi oziroma pod vodo. Pri tem ni up ritevana škoda, ki je bila povzročena na poljskih kulturah zaradi visoke talne vode in težjega spravila. Tudi škoda po pomladanskih poplavah ni upoštevana. Po oceni krajevnih skupnosti in kmetijske službe pri SOB Ljubljana-Vič-Rudnik je na kmetijskih zemljiščih v zasebnem sektorju ocena škode po poplavah 845.520 din. Predlog, kije bič predložen izvršnemu svetu SOb Ljubljana Vič-Rudnik predlaga, da se prizadetim kmetovalcem vsaj iz območja Črne vasi in Lip pomaga s tem, da se jim nudijo davčne olajšave in da se jih oprosti od plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Občina je v okviru predpisov dala posebne davčne olajšave: a) kmetom, ki investirajo v kmetijstvo in sicer: — v letu 1972 74 kmetovalcem v znesku 64.807 din . - v letu 1973 208 kmetovalcem v znesku 208.531 din — v letu 1974 288 kmetovalcem v znesku 286.614 din b) raznim davčnim zavezancem — v letu 1972 v znesku — v letu 1973 v znesku — v letu 1974 v znesku (še ni določeno) c) davčnim zavezancem zaradi poplav: — v letu 1972 in 1973 151 davčnim zavezancem v znesku socialno šibkim: 134.178 din 285.846 din 51.970 din 23.945 din Občina je tudi odpisala prispevke za starostno zavarovanje kmetov na predlog komisij za oproščanje kmetov plačevanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov. Odpisi so znašali: — v letu 1972 — 177.370,00 din oz. 17,5 % od celotne obremenitve - v letu 1973 - 402.735,00 din oz. 26,3 % od celotne obremenitve ' — v letu 1974 - 506.939,00 din oz. 22,0 % od celotne menitve — odpisi za leto 1974 še niso zaključeni. Škod; v lem dn hredi Glede na visoke dajatve kmetje vse pogosteje izjavljajo, jim ne splača ostati na zemlji. Seveda ima velik vpliv na stanje tudi splošna kriza v kmetijstvu posebno pa še v živim Pohe Mpna 4. Predlogi Obči m sa - ( Pri reševanju problematike bo potrebno upoštevati pred« ^ i naslednje: v1 a’ 1 1. Skupnost zdravstvenega varstva nima posebnih sred ^ ref zato le-ta ne more odpisovati oziroma zmanjševati dolžni Watk spevkov posameznim zavezancem. Pokrivanje deficita zdrav jma nega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov je potu reševati v okviru celotne ljubljanske regije oziroma v ol republike. Ker v kratkem času ni pričakovati, da bi ek ono* moč kmečkih zavarovancev porasla, se predlaga, da se vsa rostno zavarovanje rešuje z odpisi oziroma, da se najdejo! °d možnosti, da kmetje ne bi bili toliko obremenjeni. 2. Za bolj smotrno usklajevanje proizvodnih in predelov* zmogljivosti s potrebami tržišča je potrebno okrepiti napoj, §er pospešitev raznih oblik povezovanja TOZD kmetijstva, ži® industrije in trgovine v večje agroživilske vcelote regional* 0(j značaja. Prav tako je nujno oblikovati proizvodne pošlo skupnosti, ker te še niso oblikovane. 3. Pospešiti je treba izvajanje zakona o kmetijskih zemljji in začeti s komasacijami sedaj močno razdrobljenih kmeti Gle zemljišč. lo,Iol Politiko razvoja kmetijstva v hribovitih predelih je potftj podpreti tako z raznimi davčnimi olajšavami in regresi iz sk ePuh za pospeševanje kmetijstva za razvoj živinoreje kakor tulf1^3 razvoj kmečkega turizma. V ta namen je potrebno pomagati pri ureditvi cest113«dn omrežja, vodovodov in splošno pri ureditvi vasi (kulturnož>' 1 ^ nje), tako, da bodo ti kraji ostali še nadalje poseljeni. Organizirati je pospeševalno službo pri kmetijskih org*111! enal cijah tako, da bo le-ta stalno sposobna pomagati kmetovi ^4 tako z nasveti kot tudi s prosvetljevanjem ljudi na podeželju V ravninskih predelih (barje) je potrebno pomagati pri r«8' Uai cijah. melioracijah in odpravi poplav. Kopanje jarkov naj se' , delno regresira iz družbenih sredstev. : v ^ 4. Vplivati je z vsemi možnimi sredstvi za intenzivneje0* proizvodnje in modernizacijo kmetijstva z organiziranimi ^ na vseh področjih. 5. Zagotoviti kontinuiteto v pogojih kreditiranja tekoče 1* izvodnje in razširjene reprodukcije na ustavnih osnovah pospeševanje kooperacijske proizvodnje je treba obdržati o^’ ječe ukrepe za krepitev vloge hranilno kreditnih služb skih in gozdnih gospodarskih organizacij. 6. Povečati napore pri organizacijah združenega dela za^b) Q pitev storilnosti dela, zmanjševanje stroškov in večanje d0*1., kov in v skladu z novo ustavo za boljšo samoupravno organih nost v kmetijstvu in na vasi. JMte 7. Z izvedbo gornjih predlaganih ukrepov bo verjetno p^. zadržati mlade ljudi na kmetijah in jim tudi povečati dohod1 da bodo lažje krili razne obremenitve, kijih sedaj težijo. tret Datum: 4. decembra 1974 J$],. c Vi M IZVRŠNI S' Poročilo koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem p n Delovni ljudje in mnoge organizacije združenega dela so ponudili materialno pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu na Kozjanskem že v prvih dneh, ko se je ta huda elementarna nezgoda pripetila. Da bi akcija pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu potekala čimhitreje, učinkovito in koordinirano, so vse družbenopolitične skupnosti ustanovile posebne koordinacijske organe. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupno z družbenopolitičnimi organizacijami občine v sredini julija 1974 imenoval 5-članski koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Sestava koordinacijskega odbora je naslednja: 1. ALOJZ DOLNIČAR, predstavnik ZK občine, 2. BINE LENARŠIČ, predstavnik SZDL občine, 3. JOŽE DRNOVŠEK, predstavnik občinske organizacije sindikata, 4. MARIJA LEGAN, predstavnik organizacije zveze borcev, 5. IVAN LOVŠE, član izvršnega sveta občine. Po odločitvi izvršnega sveta vodi koordinacijski odbor Ivan Lovše, član izvršnega sveta občine. Koordinacijski odbor je pričel takoj z delom in je doslej imel 6 sej in številne razgovore s predstavniki organizacij združenega dela. Uporabljene so bile marsikatere prilike sestankov družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata, kjer je bilo govora o pomoči potresnemu območju na Kozjanskem. I. Prvi krog pomoči Kozjanskemu Tako kot koordinacijski odbor se je tudi koordinacijski odbor naše občine za odpravo posledic potresa na Kozjanskem opredelil do te humane dccije, naj bi vsak zaposleni občan prispeval enodnevni zaslužek. Delovni ljudje tistih organizacij združenega dela, ki v svojem delovnem procesu ustvarjajo take vrednosti (proizvodnja in storitev), ki jih je mogoče vnovčiti, naj bi delali 1 prosto soboto in celotni zaslužek s prispevki vred (bruto zaslužek) namenili za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Delovni ljudje organizacij združenega dela družbenih dejavnosti, političnih organizacij in državne uprave, trgovine, gostinstva in drugi pa naj bi prispevali za te humane namene enodnevni neto zaslužek. Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, naj prispevajo 0,3% od davčne osnove, ugotovljene za leto 1973. Tisti občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ne ugotavlja ter zasebni kmetijski pridelovalci in drugi občani pa naj prispevajo najmanj 75,00 dinarjev. Upokojeni občani naj prav tako prispevajo enodnevni znesek mesečne pokojnine. Koordinacijski odbor občine se je sredi julija 1974 s tako opredelitvijo obrnil na vse organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, državne organe, krajevne skupnosti in občane, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti. Uspehi niso izostali, delovni ljudje v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah, državnih organih in drugih organizacijah ter občani so se temu humanemu dejanju dokaj razumevajoče odzvali. Koordinacijski odbor občine je cenil, da je iz osebnih dohodkov z enodnevnim zaslužkom v občini — v organizacijah združenega dela mogoče zbrati okoli - do 20. 9. 1974, ko je bil po sklepu koordinacijskega odbora zaključen prvi krog pomoči, pa je bilo zbranih Dinarjev 1,450.000.00 1.791.102,45 V posameznostih pa so delovni ljudje prispevali: - organizacije združenega dela gospodarskih dejavnosti - organizacije združenega dela negospodarskih dejavnosti - občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti - drugi občani 1.049.260,65 616.175,05 103.806,70 21.860,05 V prvem krogu so solidarnostni stanovanjski skladi prispevali 5 % enoletnega priliva tistih sredstev, ki so v razpolaganju občinskih stanovanjskih skupnosti. Za ljubljanske občine znaša 5 % enoletnega priliva 5,750.000 dinarjev, v tem znesku je delež naše občine okoli 1,200.000 din. Ta sredstva so bila dana stanovanjskima skupnostima občin Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah kot kredit za dobo 40 let z 2 % obrestno mero. V prvem krogu so svojo obveznost do Kozjanskega izpolnile skoraj vse organizacije združenega dela. Tega še niso storile: 1. Elektro gospodarska skupnost - skupne službe 2. Galvanotehnika 3. Istravino eksport 4. Pekarna Center 5. Tehniška srednja šola za lesarstvo 6. Tehniška srednja šola KRMP 7. Klimatsko zdravilišče Rakitna 8. Športni park „Svoboda“ Vič II. Dodatna pomoč za šol11 v Ponikvi Na iniciativo družbenopolitičnih organizacij in republiki koordinacijskega odbora so mesto Ljubljana in Ijublja^ občine sprejeli obveznost financirati izgradnjo osnovne Ponikvi v občini Šentjur pri Celju. Finančna sredstva za šol° bi prispevali: Dina1)' 3,140.000 ^ > ,300.000 ^ .0? - 53 gospodarskih organizacij Ljubljane, v tem 4 gospodarske organizacije iz naše občine - rezervni skladi ljubljanskih občin in mestne skupščine - občani iz redne pomoči Kozjanskemu iz sredstev enodnevnega zaslužka Skupaj investicijska vrednost šole znaša Gospodarske organizacije iz naše občine bodo izpolnile dene svoje obveznosti v naslednjih zneskih: - Tobačna tovarna Ljubljana - Tovarna Ilirija Ljubljana 10,000.000^ I - Savske elektrarne 70.^, - Veletrgovina ,,Mercator“ Tobačna tovarna Ljubljana - OOUR „Bosanac“ Orašje P1 nakazala 10.000 din. Izvršni svet naše občine je iz rezervnega sklada občifl® namene izgradnje osnovne šole v Ponikvi dodelil 50.000 mesecu oktobru 1974 in s tem izpolnil predvideno obvez11 naše občine do omenjenega šolskega objekta. j! Izvajalec investicijskih del je gradbeno podjetje „Obnova.(ti Ljubljane. Temeljni kamen za šolo je bil položen v 1974, investicija pa naj bi bila zaključena in šola izročena^ nemu namenu do 25. 8. 1975. C ( 1 III. Ocena škode na potresnem območji Prva ocena škode, povzročene s potresom na Kozjanske!11'^ bila opravljena povsem organizirano in po enotnih kriterijih'.^ je • • • ...........-«* to bilo storjeno kasneje. Globalni sumarni podatki škode v 4 občinah (iz poročila republiškega koordinaciji odbora) znašajo: Skoda na objektih vtem: družbeni sektor 125,678.000 p zasebni sektor 508,-^07.000 Izredni stroški, povzročeni zaradi inf potresa tupna škoda v vseh štirih občinah znaša Občini Celje in Slovenske Konjice sta prevzeli obveznosti, da rt sanirata po potresu nastalo škodo, občinama Šmarje pri di lllih in Šentjur pri Celju, v katerih je škoda večja in obsežna, pa je potrebna pomoč širše družbene skupnosti. Iz porodi N republiškega koordinacijskega odbora povzemamo sumarne ji adatke za občini Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. v tisočih dinarjev 033.987 20% 80% 47.412 681.399 ||1 Šmarje pri Jelšah ik Število vrednost v tisočih odstotek objektov dinarjev aj Skupna škoda dl od tega: 3.630 381.316 30.231 100 ~ družbeni sektor 123 8 - zasebni sektor 3.507 351.085 92 | - Šentjur pri Celju 100 1, Skupna škoda Jji 0(1‘ega: družbeni sektor 1.309 141.992 65 9.167 6 j! " zasebni sektor 1.244 132.825 94 'Jtede na to, da sta prizadeti občim poteg mate name pomoči Srebni tudi pomoči v organiziranosti odpravljanja posledic ^resa v ustreznih kadrih, gradbeni operativi in podobno, je ePubliški politični aktiv ugotovil, da je lahko pomoč ustrez-le)!a in učinkovitejša, če se odgovornost decentralizira in je ^t0 isti aktiv sklenil, da slovenske občine prevzamejo nepo-“dno odgovornost za posamezna območja (krajevno skupnost .. krajevnih skupnosti) in tako s svojimi kadri organizacijo pomagajo, angažirajo gradbeno operativo ter zbrana ma-er>alna sredstva najprimernejše angažirajo. * ljubljanske občine so prevzele skrb za celotno območje ^ntjur pri Celju, zato o tej občini še nekaj podatkov iz poro-Clla republiškega koordinacijskega odbora o škodi: C ^>jekti po vrsti f Število škoda v tisočih I objektov dinatjev S " stanovanjski objekti 961 103.500 si! " gospodarski objekti 286 32.510 tl " drugi objekti 62 5.982 Skupaj 1.309 141.992 1 ^ °tyekti po kategorijah poškodovanosti k-* število j egorija objektov E 37 5 škoda v odstotek tisočih din vrednosti 2.189 1,6 306 čm. 431 Jrta 197 fuPaj 1.309 15.477 10,9 42.415 29,8 81.911 57,7 141.992 100 Medlog odloka o prispevku *a uporabo testnega zemljišča Q Občinska skupščina je na 4. seji obravnavala osnutek odloka WSpevku za ' porabo mestnega zemljišča, ki gaje pripravila ovna služb? mestne skupščine. ra/n mska skupščina je osnutek odloka sprejela kot gradivo za Pravo s tem, da se pri končnem oblikovanju odloka upošte-Pripombe izvršnega sveta ter delegatskih konferenc, kijih činska skupščina sprejela kot svoje sklepe. jwa Podlagi sklepov naše ter ostalih ljubljanskih občin je "Po k skuPščina pripravila nov osnutek odloka o prispevku za obraab° mestnega zemljišča. Spremenjen osnutek odloka je pa;navala mestna skupščina na svoji 5. seji in sjdenila, da ga •oži v obravnavo občinskim skupščinam, o^mbe novega osnutka odloka v primeri s prejšnjim utkom (objavljen v Naši komuni št. 9) so naslednje: ^fuževanju sredstev za JiGnciranje cestnega omrežja na »močju mesta Ljubljane Petletnem obdobju c. 1. člen mestuUf‘na mesta Ljubljane je sporazumno z občinami in v 0rrirežia JUb^ana sPrejela odlok o programu izgradnje cestnega (Uradni ina ^močju mesta Ljubljane v desetletnem obdobju katurem u* Slovenije, št. 26-713 z dne 12. 7. 1974), po "asledn bo^° v IcUl1 1974-1983 zgrajene na območju mesta unJe ceste in objekti: 'm74 1979 ‘st"a obvozna cesta v odseku Črnuče Dolgi most; 1974'1975 U?en?ki ,nost. Cc? k(>Va cesta, Prešer^ ccsta C • etapa), Vernova cesta; "m'776'1983 UoIb, U o8vo/9a cesta v odseku Črnuče Šmartinska cesta CelnJc™1 dolenjska cesta, Njegoševa cesta. Tržaški ,cestai2- elaP:‘). Topniška cesta. Celov«k?CSta ^ a> ^ Irl- Poljanska cesta, ■*arška e e,aPal Litijska cesta. IV. Drugi krog pomoči Kozjanskemu Ko je bila‘znana nova ocena škode na Kozjanskem je bilo mogoče ugotoviti, da bo temu področju potrebna pomembnejša pomoč delovnih ljudi vse Slovenije in družbene skupnosti. Zato je bila sprejeta politična odločitev v republiiki in tudi v občim, da se akcija zbiranja denarnih sredstev ponovi. Koordinacijski odbor občine za odpravo posledic potresa na Kozjanskem je sklenil priporočiti vsem organizacijam združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti, družbenopolitičnim organizacijam, zavodom, državnim organom, krajevnim skupnostim, občanom, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti, zasebnim kmetijskim pridelovalcem ter drugim, da vsi delovni ljudje, ki so v delovnem odnosu, ponovno delajo prosto soboto in zaslužek odstopijo oziroma prispevajo enodnevni zaslužek. Tisti občani pa, ki opravljajo samostojne dejavnosti, pa prispevajo znesek, ki ustrezna enodnevnemu zaslužku. Tudi drugi krog akcije za odpravo posledic potresa na Kozjanskem so delovni ljudje z razumevanjem sprejeli. Čeprav drugi krog nekoliko počasneje poteka, pa vendar lahko ugotovimo, da so bili doslej vplačani pomembni zneski. Do 3. 1-. 1974 seje na tekoči račun nateklo 1.179.588,90 dinarja. V. Potrošnja zbranih denarnih sredstev S sredstvi, ki so bila zbrana v prvem krogu akcije za odpravo posledic potresa na Kozjanskem, je razpolagal republiški koordinacijski odbor, ki jih je dal na razpolago prizadetima občinama Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah. Kako občini trošita denarna sredstva, naj v zvezi s tem povzamemo del poročila republiškega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem z dne 1. 10. 1974,ki je bil objavljen 14. 10. 1974 v časopisu „Delo“. Povzetek je naslednji: „Poleg zbranih solidarnostnih sredstev je bilo v tem obdobju torej na razpolago tudi 63 milijonov kreditnih, bolj ali manj premostitvenih sredstev, ki jih bo sicer treba nadomestiti s trajnimi viri, ki pa vendarle omogočajo nemoten potek dela. Stanovanjske skupnosti tudi ta sredstva odobravajo prizadetim kot stanovanjske kredite. Dosedanje zbiranje sredstev za solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim lahko kljub nekaterim organizacijskim in drugim pomanjkljivostim ocenjujemo kot izredno uspešno, predvsem iz dveh vidikov: 1. na osnovi prostovoljnega zbiranja je bilo v razmeroma zelo kratkem času zbranih veliko sredstev; 2. dosedanja solidarnostna akcija je bila množična in družbenopolitično dobro organizirana. V njej so se razvijale in krepile solidarnostne vrednote socialističnih samoupravnih odnosov v skladu z novo ustavo. Tako kot v republiki tudi v vseh občinah v SR Sloveniji delujejo koordinacijski odbori za odpravo posledic potresa na 9. člen: dodan je 3. odstavek, ki določa, da so prispevka lahko oproščeni imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanja so v kletnih in podstrešnih prostorih, če pristojni organ ugotovi, da ta stanovanja niso primerna za bivanje. Ta predlog ni v nasprotju s stališči občinske skupščine. 10. člen: spremenjen je 4. člen prvotnega osnutka, ki je določal, da se v predelih, ki so pridobitno posebno ugodni, predpiše večji prispevek. Ti predeli naj bi bili ob Tržaški in Dolenjski cesti. Novo določilo pa pravi, da izvršni svet laliko oprosti plačevanja višjega prispevka za poslovne prostore. Predlog občinske skupščine je upoštevan. 11. člen: spremenjene so tarife za posamezne cene na ta način, da so tarife za L 1975 nižje od prvotno predlaganih, od leta 1976 dalje pa so višje. S tem je upoštevano mnenje delegatskih konferenc, daje enkratno povečanje previsoko. 13. člen: ta člen določa, da se sme prispevek uporabljati samo na podlagi letnih planov krajevnih skupnosti, občinskih skupščin in mestne skupščine. Nadalje določa, da programe za potrebe mesta in programe o združevanju sredstev sprejemajo občinske skupščine in skupščina mesta. S tem je upoštevan predlog občinske skupščine. Zadnji odstavek tega člena pa določa, da se zbrana sredstva Masarykova cesta, Vilharjeva cesta, Titova cesta. 2. člen Po finančnem programu za izgradnjo cestnega omrežja v Ljubljani in v skladu s citiranim odlokom iz 1. člena bodo sredstva za realizacijo programa zagotovljena z združevanjem sredstev na osnovi samoupravnega sporazuma organizacij združenega dela Ljubljane in družbenega dogovora, sprejetih med republiško skupščino za ceste in občinami mesta Ljubljane in mestom Ljubljana. 3. člen Podpisniki tega družbenega dogovora občine Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste-Polje, Ljublja-na-Vič-Rudnik, Ljubljana-Šiška se obvezujejo, da bodo prispevali za realizacijo programa izgradnje cestnega omrežja Ljubljane naslednje vire sredstev: 1. Od prispevka za uporabo mestnega zemljišča bodo občine združevale 50bdstotkov teh sredstev; 2. Od pristojbin za registracijo motornih vozil in odstopljenega prispevka od prodaje bencina, ki pripada občinam, bodo občine združevale 50 odstotkov teh sredstev; 3. Poleg sredstev iz 1. in 2. točke bodo podpisniki tega družbenega dogovora združevali tudi vse ostale vire sredstev, ki bi lahko prispevali k realizaciji programirane izgradnje cestnega omrežja. 4. Člen Podpisniki tega družbenega dogovora se še posebej obvezujejo, da bodo tesno sodelovali pri realizaciji programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem Kozjanskem. Ti odbori so v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih itd. organizirali sodelovanje delovnih ljudi in občanov v solidarnostni akciji. V njej je postalo vprašanje sodelovanja posamezne delovne skupnosti in slehernega posameznika vprašanje njihovega konkretnega odnosa do solidarnostnih vrednot, ki so vgrajene v socialistične samoupravne odnose. Zelo redke so tiste delovne organizacije, ki še niso izpolnile te skupne obveznosti. V dosedanji solidarnostni akciji zbiranja sredstev pa niso bili dovolj in organizirano v posameznih občinah vključeni nekateri občani, ki niso zaposleni v družbenem sektorju, to so upokojenci, kmetje, obrtniki in drugi svobodni poklici. Kot drugi del družbene solidarnosti, kjer pa v največji meri prihaja do izraza tudi pripravljenost prizadetih, da tudi sami •« sodelujejo pri obnovi svojih domov, gospodarstva itd., pa pomeni kreditiranje pod najugodnejšimi pogoji. Temeljni samoupravni stanovanjski skupnosti v obeh občinah sta sprejeli pravilnika o kreditiranju nadomestitev in sanacije družbenih in zasebnih stanovanj, uničenih in poškodovanih po potresu. Krediti se odobravajo od 120.000 do 200.000 din glede na to, ali je objekt v tretji oz. četrti kategoriji ugotovljene škode. Zgornja meja je odvisna od višine za sanacijo potrebnih sredstev, sredstva pa se dodeljujejo v skladu s sprejetimi pravilniki prek samoupravne stanovanjske skupnosti v občini. Vsem prizadetim se za sedaj dodeljujejo samo krediti. Odplačevanje kreditov se bo začelo po treh letih. V tem času bo samoupravna stanovanjska skupnost določila del kredita, ki ga bo prizadeti prejel kot družbeno pomoč. Višina tega dela bo odvisna od obsega škode in materialnega položaja prizadetega. Vsa solidarnostno zbrana sredstva bodo uporabljena predvsem za izgradnjo šol, zdravstvenih domov, družbenih stanovanjskih objektov, za pomoč socialno šibkim družinam pri obnovi stanovanjskih hiš. Družbena kreditna sredstva je treba usmeriti predvsem v strokovno obnovo hiš v HI. kategoriji in gradnjo nosilne konstrukcije. Ta dela mora izvajati gradbena operativa, da se doseže ustrezna potresna varnost. Popravilo objektov L in II. kategorije opravljajo občani sami. Dodatna sredstva za gradnjo šole v Ponikvi, ki jih bo vplačalo 53 gospodarskih organizacij ljubljanskih občin (v naši občini 4 organizacije) v skupnem znesku 3,140.000 dinaijev in rezervni skladi občin in mesta v znesku 2,300.000 din, se zbirajo na posebnem računu mestnega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Ta sredstva bodo upo- , rabljena samo za gradnjo šole v Ponikvi in se postopno preodka-zujejo na tekoči račun, ki je v ta namen odprt pri SDK. Glede na sprejeto stališče, da se neposredna skrb za odpravo posledic potresa na Kozjanskem prenese iz republike na občine, je logično, da s sredstvi, ki bodo zbrana v drugem krogu solidarnostne akcije, razpolaga občinski koordinacijski odbor. Sredstva se zbirajo na tekočem računu občinskega koordinacijskega odbora pri SDK, ki so postopno dana na razpolago za gradnjo šole v Ponikvi in stanovanjski skupnosti občine Šentjur pri Celju. Za gradnjo omenjene šole bodo ljubljanske občine dale iz drugega kroga solidarnostne akcije toliko sredstev (4,560.000 din), da bo skupno z dodatnimi sredstvi, zbranimi na tekočem računu za gradnjo šole v Ponikvi 10,000.000 din, toliko znaša predračunska vrednost šole. Datum: 4. decembra 1974. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA NA KOZJANSKEM lahko trošijo šele potem, ko je dosežen sporazum med mestom in občinami, to lahko v praksi povzroči blokiranje sredstev, če ta sporazum ne bo pravočasno (npr. pred gradbeno sezonoJ dosežen. Izpuščen je v celoti tudi 12. člen prvotnega osnutka, kije določal povišan prispevek za večjo koristno stanovanjsko površino preko 100 kv. m, k temu členu je namreč občinska skupščina sprejela sklep, da naj se povišan prispevek začne obračunavati za objekte, katerih stavb išče in funkcionalno zemljišče presega 500 kv. m. Pri obravnavi prvega osnutka odloka so zbori občinske skupščine, kakor tudi delegacije in delegati imeli k osnutku številne pripombe in predloge za spremembo. Vsi predlogi in pripombe so bili posredovani mestni skupščini. Pri primerjavi obeh osnutkov odlokov lahko ugotovimo, da je mestna skupščina bistvene pripombe in predloge upoštevala, vseh pa ni (ustrezne obrazložitve o tem niso posredovali). Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da: . 1.) predlaga mestni skupščini, da zadnji odstavek 13. člena črta, 2.) da soglasje k predlogu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. obdobju tako pri organizaciji in poteku izgradnje, še posebej pa pri pripravah in urejanju potrebnih zemljišč, premoženjskopravnih odnosov ter ostalih nalogah, da bi na ta način zagotovili čimbolj racionalno in smotrno izvedbo programa. 5. člen Da bi zagotovili neposreden vpliv na racionalno trošenje združenih sredstev za uresničevanje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v desetletnem obdobju, se bodo podpisniki tega družbenega dogovora združili z delegati organizacij združenega dela, ki bodo prispevali v isti namen sredstva po samoupravnem sporazumu v samoupravno interesno skupnost za ceste Ljubljana. 6. člen Podrobnejše naloge in pristojnosti samoupravne interesne skupnosti za ceste Ljubljana, pravice in dolžnosti članov skupnosti, organizacijo in upravljanje skupnosti, oblikovanje in dejavnost strokovnih služb in ostala določila poslovanja skupnosti bo določal samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti za ceste Ljubljana, njen statut in splošni akti. 7. člen Družbeni dogovor prične veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. 1. 1995 dalje. Vse nesporazume ali spore rešuje posebna arbitraža,. 8. člen Družbeni dogovor o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 104etnem obdobju se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8 Iz svojega proizvodnega programa vam nudimo: — tesarske izdelke, lep-, Ijene strešne nosilce za vse razpone do 100 metrov, vikend hiše, stavbno pohištvo, notranjo opremo, hotelsko opremo po naročilu, lesno galanterijo, obešalnike, VeIox gradbene plošče in — sestavljivo — kompo-nibilno pohištvo sistema ABC 1975, ki vam nudi neomejene možnosti kombinacij za dnevne sobe, otroške sobe, spalnice, predsobe, pisarne, knjižnice ... »HOJA« - tel. 62695, 62671 telex 31150 YU HOJA ZELI VSEM SREČNO NOVO LETO! V novem letu želimo veliko sreče in uspehov vsem našim potrošnikom kot tudi vsem občanom občine Vič-Rudnik! PEKARNA CENTER r A SLOVENIJALES - ŽIČNICA Ljubljana, Tržaška 49 SLOVENIJALES - ŽIČNICA tovarna strojev in opreme Ljubljana proizvaja: - stroje in opremo za lesno industrijo - preizkuševalce avtomobilskih zavor in avtomobilska dvostebrna dvigala - livarna barvnih kovin ..... ■ •*'.. — -• • • - ...... t ŽELI SREČNO NOVO LETO 1975! »UTENSILIA« tovarna tekstilnih potrebščin Ljubljana, Dolenjska cesta 68 SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1975 Želimo vsem POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM! utenstlta LJUBLJANSKE OPEKARNE LJUBLJANA, CESTA NA VRHOVCE 2 Vse cenjene graditelje obveščamo, da imamo na razpolago prek celotne zime po nizkih cenah vse vrste opečnih izdelkov. Vsem poslovnim partnerjem in drugim želimo uspešno novo leto 1975! »LJUBLJANSKE OPEKARNE« r S Vsem prebivalcem občine Vič-Rudnik želimo srečno in uspehov polno novo leto 1975! SAVSKE ELEKTRARNE N. Sol. 0. V V novem letu želimo vsem prebivalcem občine Vič-Rudnik veliko uspehov in sreče! IB ELEKTROPROJEKT »ELEKTROMONTAŽA« Ljubljana, Rožna dolina. Cesta VI/36 — elektroinstalacije jakega in šibkega toka — strelovodi — izdelava razvodnih omar želi vsem poslovnim partnerjem in bralcem »Naše komune« srečno novo leto 1975! V. TGioVi Vsem nosim zvestim potrošnikom želimo srečno novo 1975. leto in mnogo zadovoljstvo ob naših proizvodih. SS KOLINSKA - TOVARNA HRANIL Ljubljana, šmartinska 30 v v. KOMUNALNO PODJETJE VIČ Ljubljana, Tomažičeva 10 želi vsem občanom in poslovnim partnerjem naše občine srečno novo leto 1975! A Z Delovni kolektiv TOBAČNE TOVARNE z vsemi TOZD: Proizvodnia Trgovina, Orašje in Senla ' želi vsem občanom občine Vič-Rudnik ob novem letu 1975 veliko sreče in čim več uspehov! Gostinsko podjetje »VIČ« Ljubljana, Tržaška cesta 5 VSEM OBČANOM VIŠKE OBČINE, BRALCEM »»NAŠE KOMUNE«, POSEBEJ PA ŠE NAŠIM GOSTOM ŽELIMO V LETU 1975 VELIKO SREČE IN USPEHOV! STRAN 5 NAŠA KOMUNA X/12 N ŽE SO TU REČNO 1975. Janez Čebulj - predsednik OBČINSKEGA SINDIKALNEGA sveta V prihodnjem letu bomo v, sindikatih usmerjali svojo ^javnost predvsem v izvajale sklepov republiškega in :veznega sindikalnega konfeta, ki so konkretizirali Uresničevanje ustave in resori kongresov ZKS in ZKJ ^ vseh področjih in ravneh združenega dela. Svojo ak-nvnost bomo v občini izva-ia'i predvsem v osnovnih °r%anizacijah sindikata in v ot>činskih odborih sindika-■ov- Na ta način bomo prešli z dosedanjega še precej •J°rumskega“ načina delo-renja v množične osnovne ohce sindikalnega organizi-enja ter tako bolj nepo-i„n° spoznavali probleme n interese celotnega član-J’a ‘n posameznih delovnih ^Pnosti ter jih tudi bolj sPešno razreševali oziroma uresničevali. ' Ena osnov-1 ‘ nalog vsega sindikalnega „ abstva v občini pa bo tudi em, da bodo sindikalne Jtonizacije v temeljnih cjp^zacijah združenega en l ‘n v delovnih organiza-jf,1 dobile tak položaj in vale tako, kot to določa im a Ustava’ da bodo postale un^ln‘ del delavske samo-Ve> v kateri bodo sood- delovanie20 ^ “T!™ razvoj n,en nadaWl r ^Povedanih gospodar-čak Pranjih pa sindikate DnJ? v bodočem letu še žavn0 °dgo varne in te-bo 1 naloge. Osnovni cilj vsaS"1 ‘aob delovn Času: Povečan]e s Produktivnosti ter rnost in racionalnost porabe skupnih sredstev in ekonomičnosti poslovanja. Le tako bo mogoče obdržati sedanji osebni in družbeni standard in ga zviševati po vnaprej sprejetih programih in načrtih. Ta cilj bomo dosegli predvsem z bolj racionalnim izkoriščanjem delovnega časa na prav vsakem delovnem mestu in z večjo štednjo na vseh področjih in nivojih materialnega in režijskega poslovanja. Le v temeljnih organizacijah združenega dela lahko delavci izražajo svoje avtentične interese in jih z neposrednim odb Čanjem na svojih zborih, ali prek svojih delegatov v organih upravljanja in v skupščinah tudi uresničujejo. Da pa bi bili v sklepih delegatskih organov upravljanja in skupščin res dosledno uveljavljeni avtentični interesi delavcev in vseh delovnih ljudi, pa bo potrebno neprestano in poglobljeno aktivno sindikalno delovanje, zlasti v TOZD in debvnih organizacijah. Ob zaključku letošnjega leta moramo ugotoviti, da smo tudi v sindikatih opravili ogromno dela, tako glede našega organiziranja na široki ustavni podlagi, kakor tudi glede izgradnje našega celovitega samoupravnega skupščinskega sistema, pri čemer smo sindikati ustvarjalno debvali pri ustanavljanju in konstituiranju zborov združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti. V bodočem letu je tudi na nas, da vsebino teh samoupravnih delegatskih organizmov izpopolnjujemo in še bolj obogatimo. Pri izvrševanju vseh teh zeb pomembnih, včasih ceb pionirskih nalog, želim v imenu občinskega sindikalnega sveta vsemu sindikalnemu članstvu in delegatom iz združenega dela naše občine v letu 1975 mnogo uspeha, pa tudi zadovoljstva po uspešno opravljenem delu! %L M SELAN KS NOTRANJE GORICE: KS KOZARJE: PEPCA OPREŠNIK PREDSEDNICA KONFERENCE OBČINSKE ZVEZE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA Ko ocenjujemo iztekajoče se leto in nabge, ki smo jih v tem letu opravili, smo lahko- zadovoljni Uspešno smo začeli reševati otroško varstvo ob sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, skupščino občine, debvnimi organizacijami in Temeljno izobraževalno skupnostjo. Tako sta bila v tem letu odprta dva oddelka v Sattnerjevi in Tomažičevi ulici, kjer so materam, ki so zaposlene v tistih debvnih organizacijah, ki so prispevale sredstva poleg občinske skupnosti TIS za izgradnjo varstvenih oddelkov, omogo- čili varstvo za več kot 70 malčkov. Prav sedaj pa so v teku priprave za postavitev montažnega vrtca Marles II. faza, ki bo s sredstvi delovnih organizacij, občinske skupščine in TIS zgrajen v prvi polovici drugega leta in bo lahko sprejel 160 malčkov. Potrebe po varstvu so, kot vemo, še vedno pereč problem, saj kljub izgradnji varstvenih objektov iz samoprispevka še vedno ostaja več sto otrok brez varstva. Želimo si, da bi se tako zasnovane akcije, ki so se pokazale v tem času nadvse uspešne, nadaljevale. Želimo si, da bi bilo tudi sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi organizacijami, skupščino občine in TIS še naprej tako uspešno. Ob tej priložnosti se v imenu Konference za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik vsem zahvaljujem za razumevanje in pomoč. Vsem otrokom želimo urediti brezskrbno varstvo, njihovim materam - delavkam, pa brezskrbno opravljanje, svojih delovnih nalog. Vsem skupaj ob novem letu želim veliko osebne sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov! JOŽE PODRŽAJ KS TURJAK: Mladina peša! Starejši bi prav radi „i/-pregli“, pa nimamo komu. Želim, da bi mladina prijela politične uzde. Eden naših največjih problemov je ureditev ceste od glavne ceste do osnovne šole. Tu se pa zapleta in razplamtele so se osebne strasti. Želim, da bi se hude besede polegle in bi v slogi in sporazumu nadaljevali naše načrte. En nesporazum rodi drugega in tako nam zaradi enega problema lahko obstoji več stvari. ARTINC - KS ŠKOFLJICA: če b PtŠih raz«"1? re^*' medsebojne povezave delegatov, bo najbrž v e8acije ®žn°stih mogoče rešiti več kot danes. Želim, da bi de-Pfešle ^ j-01?16! spoznale svoje naloge in da bi v prihodnjem letu 320 satncKt6-”0^^1'-)3*' političnega in gospodaiskega položaja v VSerri drurn to-ine8a, suverenega odločanja. Tako bodo morali med "^anizacijo1 reSevati tU(l* neštevilne probleme v zvezi s cestami in ANC SVE,nC - KS TRNOVO: [a^piav V\i je!Sa z vsemi svojimi tegobami je bila predmet številnih I toih čestitlfik reč’’ sm0 s' želel' rešitev celo v prejšnjih novo-i u Presek i- Od delegatov pričakujemo, da bodo v prihodnjem e8alizirati 1 ta gordijski vozel. Gradnjo v Rakovi jelši je treba E\NEz lle8a“.\a?*'t*čn®8a - želimo prihodnje leto imeti tudi ,,komunal-^anje Kori 0 st9ii pred nami asfaltiranje ceste skozi naselje No-Sovali za saC ln ^ Plešivice (Bluše). Moram povedati, da smo gla-nis,tloinielitT10prispeve'< 23 ta ^falt ^ pred dvema letoma, ker pa Pa i® tudi Pl J16*511® dokumentacije, so se dela zavlekla. Pred nami hlajena °“nova električnega omrežja in zgraditev nove trafo Področju naselja Gmajna. SUHADOLC _ želi Mizfraij’ ^a El s® Ktadbeno sprostilo območje naše KS in da bi bn Področje a -l081, NaSa KS je namreč poleg Rakove jelše zna-n 3 ®na od ml- ^r^nj ln tu moramo nekaj storiti. Morda bi 33 Postavil h ltev v tem> da bi IMOS (tako kot je obljubljal) pri Vl1 demonstracijsko gradbišče. DARKO PEROVŠEK - SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Komunisti v naši občini bodo morali svojo aktivnost v prihodnjem letu zelo intenzivno osredotočiti na realizaciji številnih sklepov, ki neposredno zadevajo stabilizacijo gospodarskih odnosov. Pri tem pa seveda ne moremo gledati splošno in skupno porabo iztrgano iz vseh ostalih odnosov, temveč je treba stvari opazovati in presojati kompleksno, da bi lahko realno odločali. Ta prizadevanja pa je mogoče uresničiti samo in le skozi ustavno dogovorjena pota družbenega dogovarjanja. Tu bo imel svojo nadvse bistveno vlogo novi delegatski sistem. Delegatski sistem bomo člani ZK razumljivo utrjevali na vseh področjih. Seveda pa ne bomo govorili o utrjevanju delegatskih odnosov le na tehnokratski način, torej le z govorjenjem in sprejemanjem meglenih načel, temveč bomo utrjevali ta sistem skozi konkretno reše- vanje problemov. Zato tudi ne govorimo posebej o utrjevanju delgatskega sistema, temveč se bomo raje lotili konkretnega dela, ki ga bo utrdil. Učinkovito reševanje praktičnih problemov, sploh biti učinkovit, to pomeni istočasno utrditev tega samoupravnega sistema opredeljenega z ustavo na vseh področjih. ZK je bila v preteklih letih precej razrahljana in tudi razvodenela. To je bilo lažje doseči, kot pa je doseči nje ponovno utrjevanje. Zato nje utrjevanje ne poteka tako hitro kot obraten proces. Danes imamo v občini še enkrat toliko osnovnih organizacij ZK, kot smo jih imeli pred tremi leti. Tudi v ZK sprejemamo sedaj več novih članov v enem samem letu, kot pa smo jih prej v petih ali desetih letih. Vendar to še ni dovolj trdna podlaga za učinkovito delo. Če ZK prevzema pred celotno družbo veliko odgovornost za naš celoten napredek in razvoj, potrebuje nedvomno še mnogo več sil. Potrebujemo več sil tako po številu, še bolj pa po pripravljenosti nesebičnega in poštenega zavzemanja za napredek na vsakem koraku. Sprejemati moramo take, ki bodo skušali in so tudi že dokazali, da bodo v tem uspeli, največ mogoče doprinesti k praktičnemu odpravljanju napak in nepravilnosti, o katerih mnogi žal le govorimo. Ob vsem tem pa bomo seveda uresničevali konkreten program dela naše občinske organizacije in seveda vse aktualne naloge, ki se bodo pojavljale med letom. LETO STANE STOLNIK, delavec Zelo sem zadovoljen, da se bomo preselili v nove prostore, kar pomeni za naše podjetje veliko pridobitev, hkrati pa tudi dober začetek novega leta. Prav tako kot 29. november mi tudi praznovanje novega leta predstavlja velik in srečen dogodek, to pa je zame tudi priložnost, da se malo odpočijem v krogu svoje družine, kajti delo na terenu je zelo naporno in zamudno. MARIJA TOMAŽIČ, inv. upokojenka Predvsem si želim, da bi bil za novo leto dober in zanimiv TV program, ki ga že nekaj let pogrešam,, kajti z možem sva doma in nami predstavlja TV praktično vse. Drugače pa sem kar zadovoljna, ker sva dobila novo stanovanje, ki je zelo prijetno, moti me le prehod čez sobo v kuhinjo. Posebnih želja ni- * mam, pa tudi z mojo pokojnino še kar gre, ker mož še vedno hodi v službo. MARA MAHOVIC, gostilničarka Novo leto bom dočakala doma v krogu svoje družine, saj je bife takrat zaprt. Drugače pa imamo gostov vedno dovolj, posebno še, ker odpremo že dopoldan in prihajajo delavci k nam na malico. Samo gostinstvo me zelo veseli, kar sem podedovala po starših, imam pa tudi dobre živce, da z lahkoto prenašam različne ljudi. Zato si želim v prihodnjem letu, da bi bilo vsaj tako kot je sedaj, predvsem pa si želim seveda zdravja in pa miru po celem svetu. HELENA VIDMAR, 8. razred OŠ Prejšnje šolsko leto je bilo zame zelo uspešno, saj sem prvikrat, izdelala z odličnim uspehom, zato si že(im, da bi bilo tudi letošnje leto takšno. Rada hodim v likovni in gospodinjski tečaj, zelo pa bi bila vesela, če bi na šoli uvedli še plesni tečaj. Zanimajo me tudi knjige, zlasti o rastlinah in to predvsem zdravilnih, zato bi šla rada drugo leto, po končani osemletki na gimnazijo, da bi potem lahko študirala medicino. DRAGO Š1MENKO - KS VNANJE GORICE: Smo v dobi, ko nam elektrika omogoča stik z zunanjim svetom. Ce danes ne odpreš televizije — si ob veliko informacijo o tem, kaj se dogaja okrog tebe. Ce pa televizije ne moreš gledati zaradi prešibkega toka - potem ti nekaj spoznanj manjka. Tako mislim, da bi v 1975. letu morali urediti trafo-postajo in električno napeljavo. Asfaltirati bi morali krajevne ceste in urediti pokopališče. Želim j da bi še bolj oživelo delo družbenih organizacij, zlasti mladine. ŽE MAČEK - KS ČRNI VRH: Da bi bilo tako tudi v prihodnjem letu. C mi vrh je že na l gorska krajevna skupnost. Naše kmetije so, podobno kot na rfieloški strani, raztresene po gričkih. Naš problem je, kako se vezati. Vsa pretekla leta smo gradili medsebojne cestne povezave v prihodnjem letu je pred nami (upam) le še kakšnih 5 kilo- trov cest. Želim, da bi v prihodnjem letu občani naše KS še v večjem številu sodelovali pri delu naših družbenopolitičnih organizacij. Menim, da moramo vsi skupaj še posebno negovati delo pravkar znova formirane mladinske organizacije, ki bo nadaljevala naše delo. JERNEJ CERTANC - KS BRDO: Od občinskih in mestnih strokovnih služb pričakuje in želi naša KS več dobre volje, predvsem pa sredstev za najbolj komunalno neurejeno delavsko naselje. Tudi kanalizacija celotnega področja KS je grozeč problem, ki pomeni nevarnost epidemije. V načrtu imamo tudi asfaltiranje Ceste na Bokalce, kjer je blizu 400 oskrbovancev ter Brdnikove ulice. Zavzemamo pa se še za urejeno otroško vaistvo ter za ureditev rezervata, namenjenega za rekreacijo mladine. BORIS JAKOPIN - KS IG: Želim si, da bi, ne po novem letu, ampak takoj, prišla v vrste številnih odborov in komisij - mladina. Ce smo mi, ki smo zdaj v vodstvu KS, pustih za razvoj našega kraja toliko moči in prostega časa, potem ne razumem, da za nadaljevanje našega dela ne čuti skoraj nobene potrebe mladina. Pred nami je cela vrsta političnih nalog, potreba po urbanistični rešitvi Iga - brez živih, ustvarjalnih ljudi pa smo obsojeni na počasno propadanje. I FRANC JERALA, kmet Novo leto me bolj jezi kot veseli, saj če bo šlo tako naprej, ne vem, kako bo. Zelo nas pritiskajo cene zlasti industrijskih izdelkov, medtem ko gredo cene našim pridelkom navzdol. Probleme imamo tudi z ženami, to govorim na splošno, jaz sem sicer poročen, toda danes praktično ni dekleta, ki bi hotelo ostati na kmetiji. Želim pa, da bi tudi naša beseda kaj veljala in da bi nas ljudje razumeli ter upoštevali, zlasti kar se tiče zazidave površin, kjer so naše kmetije. GREGOR PEC AN, 6. razred OŠ Komaj čakam, da zapade sneg, ker bi šel rad smučat, bodisi s taborniki bodisi s šolo. Zelo pa bi bil vesel, če bi naša šola- dobila še bazen, ker zelo rad plavam. Samo novo leto bom dočakal doma ali pa bova šla z mamo k teti v Maribor. Za darilo pa bom verjetno dobil kakšno dobro knjigo, saj zelo rad berem, še posebno knjige o športu, rastlinah in pticah, nadvse pa mc navdušuje tehnika. ALENKA DRGLIN, S. razred OŠ Želim si veliko snega, predvsem pa smučke, ker bi se rada naučila smučat. Zato tudi komaj čakam, da grem na smučarski tečaj s šolo, kam, pa še ne vem. Za novo leto pa želim, da bi bila še naprej pridna, da bi me imela očka in mamica še naprej tako rada in da bi bili vsi zdravi. TONE ČREŠNAR, delavec Ja, želja je veliko, začnem pa lahko pri cesti na Polhov Gradec, ki je res že nemogoča in je že skrajni čas, da jo popravijo. Prav tako pa že vse predolgo čakamo na elektriko, ki predstavlja problem zase, brez nje pa kot veste ne gre. Čisto osebna želja pa je, da bi dobil gradbeno dovoljenje. IVO STARIN - PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA ZRVS Vsekakor si želimo v letu 1975, da bi izpolnili program dela, katerega nam je posredoval republiški odbor ZR VS. Reči moram, da sem povsem prepričan, da nam bo to uspelo, saj je naše članstvo marljivo in prizadevno. Predvsem pa sem prepričan, da bomo še naprej izpolnjevali naloge, ki nam jih nalaga pismo tovariša Tita in da bomo uspeli uresničiti in uresničevati sklepe, ki sta jih postavila pred nas vse VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ. Našim članom želimo seveda v prihodnjem letu vse najboljše, obenem pa jih prosimo, da si maksimalno prizadevajo pri izpopolnjevanju lastnega znanja. Prav tako si naj članstvo čim bolj prizadeva pri usposabljanju za obrambo. To oboje naj bo tudi v prihodnjem letu dolžnost in zahteva vesti vsakega rezervnega vojnega starešine, kot tudi vseh vojnih starešin, ki zavzemajo voja- ške položaje. Kot vsa leta doslej, se bomo tudi v prihodnjem letu posvetili z vso pozornostjo strokovnemu izobraževanju. Ob tem seveda ne bomo pozabljali tudi na idejnopolitično izobraževanje, izpopolnjevanje in dograjevanje. Nudili bomo tudi vso pomoč mladim pri izvajanju njihovega programa obrambnih priprav. Tu bomo nudili vso pomoč OK ZMS, kot tudi vsem šolam. Vsekakor se bomo prizadevno in čim bolj tvorno vključevali v proslavljanje 30-letnice osvoboditve naše domovine. Tu bomo tudi skušali narediti, kolikor bo le mogoče in kolikor bodo od nas zahtevali. Naše delo bo tudi v bodoče potekalo po ustaljenem programu in bo predstavljalo logično nadaljevanje letošnjega dela. Nadaljevali, bomo s predavanji in orientacijskimi pohodi. Poseben poudarek bomo v prihodnjem letu dajali samo-izobraževanju našega članstva. Zato priporočamo vsem tistim članom, ki še niso naročeni na časopis Naša obramba, da ga naročijo, saj je s strokovne plati izobraževanja nadvse važen pripomoček za vsakega rezervnega vojaškega starešino. Naši člani se bodo seveda tudi v prihodnjem letu \ aktivno vključevali v družbenopolitično življenje in bodo tudi v bodoče pripravljeni pomagati, kjer bo potrebno. Občinskemu odboru ZR KS pa se zahvaljujemo ob tej priložnosti za dosedanje razumevanje in nudenje pomoči, kot tudi za uspešno opravljanje nalog v letošnjem letu. BOJAN GOMEZELJ -PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE ZSMS Izteka se leto, polno vsestranskega dela mladih in zato tudi polno priznanj mladim, za njihov trud in nepristranski boj za boljši jutrišnji dan naše samoupravne socialistične družbe. Z delom smo soustvarjali in v številnih razpravah in posvetih sooblikovali našo novo ustavo. Aktivni v pomladanskih volitvah so dokazali pripravljenost in željo za njeno uveljavitev. Ogorčeni nad nevzdržnimi zahtevami iredentističnih sil r sosednjih državah, smo mladi, enotni in združeni v ZM v številnih manifestacijah, protestih, pohodih in akcijah, dokazali svojo pripadnost in pripravljenost, braniti pridobitve naše družbe in nas samih. Ze v spomladanskem obdobju smo sklenili reorganizirati našo organizacijo. Ustanovili smo specializirane konference s ciljem, da bi lahko čim bolje spoznavali in odpravljali težave in probleme na vseh področjih našega dela. S tem smo tudi začeli z uvajanjem delegatskega sister a, ki je eden od temeljev novih odnosov v naši družbi. S tem so tudi praktično stekle priprave na IX. kongres ZSMS. Delo OK ZMS, preko specializiranih konferenc, je bilo zelo plodno. Konfe- renca mladih delavcev je za svoje delo dobila posebno priznanje s strani republiške konference ZMS kot ena najboljših v Sloveniji. Tako priznanje bi si nedvomno zaslužila tudi konferenca mladih v izobraževanju, saj je njena aktivnost res dobra in uspešna. Poletno obdobje je minilo v znamenju delovnih akcij in priprav na IX. konferenco ZSMS. Brigada Ljube Šercerja, ki jo je organizirala naša OK, se je iz K oz are vrnila uspešna in polna priznanj za svoje delo. Celotna dejavnost OK ZMS Vič-Rud-i/iik pa je potekala ob plod-nem sodelovanju z vsemi ' DPO, še posebej z ZK, ki je o tem spregovorila na 5. seji i konference in političnih ak-I tivih. Aktivnost z ZRVS in ZB pa se je odražala ob številnih akcijah in nastopih. Sodelovanje s SZDL in sindikatoma pa nam omogoča učinkovitost na terenu in v DO. Kljub uspehom, ki smo jih dosegli, pa vemo, da je pred nami še obilo dela in nerešenih problemov. Na IX. kongresu smo dokončni) kot delegati sprejeli dokumente o reorganizaciji naše organizacije in prav tako tudi o vsebini njenega dela. ZSMS je tako nova organizacija mladih, ki temelji na neposrednem vključevanju in delu mladih v naši družbi, na temeljih socialistične samoupravne graditve domovine. Naloge, ki so sedaj pred nami mladimi, so velike in odgovorne. Nedvomno pa jih bomo z lastno prizadevnostjo in ob pomoči vseh DPO, kakor celotne socialistične družbe, uspešno opravili. Ob novem letu želim v imenu OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik vsem njenim članom obilo uspehov pri opravljanju šolskih in delovnih obveznosti pri izgrajevanju naše socialistične, samoupravne družbe. ANTON KOŠIR - KS MILAN CESNIK: Delegati naj v prihodnjem letu prodrejo v sleherno poro našega družbeno-gospodarskega življenja. Želimo jih videti v temeljnih organizacijah združenega dela, želimo jih videti med občani. Naj se povezujejo, naj se dogovarjajo! Želimo tudi, da bi občinska organizacija mladine prišla pogosteje v bazo in nam pomagala pri aktiviranju mladine. Sprašujete o komunalnih problemih. 5 krajevnih skupnosti želi v prihodnjem letu tržnico v Bobenčkovi ulid. Inštitut za elektroniko pa naj bi v svojih stališčih popustil in nam nudil del zemljišča za lokacijo otroškega vrtca. LUDVIK BAŠA - KS PODPEČ PRESERJE: Naša kra jevna skupnost ima najbrž tako kot še kakšne primestne KS težave z vključevanjem mladine v družbenopolitično delo. Vsi naši poskusi, da bi jih vključili v samoupravne — družbene tokove, ostajajo brez uspeha. Nekega dne — in vesel bi bil — da bi bilo to vsaj prihodnje leto - pa se bomo vendarle morali zbrati in se pogovoriti. Nekdo je kriv. Smo to mi - starejši, je kriva mladina ali pa potrošniški čas, v katerem živimo? STANE ŠKERJANC - KS ŽELIMLJE: Želim, da bi se začeli mladi vračati na kmetije. Zdaj imamo pravih kmetov le še nekaj in še ti so ostareli — razvijamo se v kmetijsko Kozjansko. Tisočev stvari se lahko lotimo, če smo siti, če imamo kruh, če imamo zemljo. To pa imamo, le obdelati jo moramo! In to ne samo za novoletno čestitko! LUDVIK UPELJ- KS ROŽNA DOLINA: Želimo si, da bi v 1975. letu začeli s to gradnjo, s čimer bi dobile prostor za svoje delo vse družbenopolitične organizacije, pa tudi otroški vrtec. Ta zamuda bo vplivala na to, da bomo ob dejanski gradnji morali plačati toliko več, ker bo treba prišteti še inflacijske stroške. Sodelovanje družbenopolitičnih organizacij je bilo letos uspešno in bi želeli, da bi bilo tako tudi v 1975. letu. STANE PRAZNIK - KS LAVRICA: Pri nas je urbanizacija politični problem. Ker ta ni urejena in rešena, je nerešen tudi politični odnos občanov do našega sistema. Ce nekoga zaprejo ali mora plačati visoko kazen za gradnjo, ki je ne predvideva urbanistični načrt, ki ga sploh ni, potem si lahko mislite, da ni ravno ugodno politično ustrojen. Tako nezado-vdjstvo pa se širi kot kužna bolezen tudi na neprizadete, če k temu prištejemo še dejstvo, da nekateri dobijo gradbeno dovoljenje, drugi pa imajo zaporo, veste potem, da ni položaj rožnat. Skupaj z vsemi prizadetimi želim, da se v letu 1975 ta zadeva uredi. JUSTIN MIHELIČ - KS GOLO: Delegatski sistem je pri nas zavel kot svež veter. Za dmŽ> 'J politična vprašanja se zanima več ljudi kot prej. Izmed nalnih“ želja pa bi želel, da bi začeli graditi vodovod, uredili1 proti Igu in napeljali vodovod. V prihodnjem letu bi morali idi kakor odpreti gostišče na Kureščku. ini JOŽE JAMNIK - KS ROB: Ne rečem, da televizija ni prinesla v naše vasi novega dal 0! svežine. Vendar - rečem vam /- nekaj čisto drugega je, če na< ^ nastopajo domači ljudje, govore v domačem jeziku, če igrale ^ pevcu lahko po končani predstavi stisneš roko, če sam knjigo. To ni vrhunska kultura, ampak domača in pri nas sel* li pohvalimo, da kulturno polno živimo. Prav letos smo kulturni1 J precej uredili in upamo, da bo prihodnje leto že nared zacn delo. le Veste, pri nas velja sloga in sporazumno dogovarjanje in tal ■ lahko marsikaj postori upamo, da tudi asfaltno cesto odP^ ? do Roba. TONE PODRŽAJ KS VELIKE LAŠČE: Prenehajmo prepuščati vse breme razve * nekaj posameznikom, ampak se /a skupne cilje borimo vsi- b* danes vodi življenje? Nekaj ljudi srednjih let in starejši aldij S Kdo bo prišel za nami. če ne bomo začeli danes uvajati »vliali nap^ii politično delo? Politični amaterji, ki bodo ponavljali napi smo jih delali tudi mi in mukoma popravljali? To so moje11 “i letne čestitke in, če uredimo te probleme, nam bodo vse ’ zahteve mnogo laze uspele kot doslej. Icds FRANC MLINAR KS VRHOVCI: Želim, da bi v prihodnje občani krajevne skupnosti ne gl kot zbor, kjer lahko vsak odloži svoje komunalne težave- -politično telo, kot skupnosti, ki se dogovarja o celovitem ne le o kanalih in cestali. Čeprav mi je jasno, da je včasih tutl>a politično vprašanje. JANE/. ŽAGAR KS KRIM - RUDNIK: Prav le dni smo dokončali izdelavo obširnega srednjero^J načrta, ki je rezultat dela vseh komisij. Seveda ne moremo n31” vseh številnih potreb in želja, saj jih tudi v enem samem letu i’‘n mogoče uresničiti. V imenu vseh številnih družbenopolitičnih delavcev in organizacij pa lahko zatrdim, da bomo vsi tisti- J, nam zaupali delegatske in druge funkcije, vložili vse sile ^ gradnjo novc šole in športno-rekreacijskega centra, ki ne bo slu1 p naši KS, ampak celemu mestu. JANEZ TUŠAK KS DOBROVA: V 1975, letu si želimo, da bi ustanovili skupnost krajevnih* s nosti za dolomitsko območje. Ta velika inštitucija bi pove?1 naše skupne interese in bi bila mesto, na katerem bi se lahk*1 širše dogovarjali o skupnih problemih. Naj naštejem nekaj n33' bi jih tako reševali: varstvo okolja, vprašanje komunikaciji11 FRANCE MARTINEC -PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE V dosedanjem 7-inesečnem delovanju je izvršni svet obravnaval in odločal o zadevah z vseh področij svojega dela: na področju gospodarstva je na več sejah obravnaval analizo poslovanja delovnih organizacij; na področju, financ je spremljal dotok sredstev in pripravil rebalans proračuna občine; na področju urbanizma, gradbeništva in komunalnih zadev je obravnaval razno urbanistično dokumentacijo, sprejel urbanistični program, javno razgrnil zazidalne načrte, predlagal občinski skupščini sprejem zazidalnih načrtov, sodeloval pri ustanavljanju samoupravne stanovanjske skupnosti, obravnaval razno problematiko iz komunalnega področja, zlasti oskrbo občine z energetiko; na področju kadrovske pohtike je sodeloval pri družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike ter pri uvajanju novega sistema štipendiranja. Kot najvažnejše za prihodnje leto si je izvršni svet zadal nalogo temeljito pripraviti program srednjeročnega razvoja občine za obdobje 1975 1980. Pri tem mislimo prvič bolj načrtno prizadevali si bomo za in smotrnejši razvoj kme*V,i organizirati in angažirati sh s temeljnimi organizacija^1 , svoje programe razvoja temeljnimi organizacijam1^’ ženega dela, ki poslujejo ^ hovem območju. Pri tefl1.^ mo na področju industrij? razvoja nadaljevati kon^L smo si ga zastavili, t. j. na11; izgradnja industrijskih kap3 in tako omogočiti hitrej’0-industrije na našem obrije - ki predstavlja v naši obč j precejšnji delež v gospodaIJ povečali bomo kapacitet® vine in gostinstva, ki sebno primanjkuje v no'1' seskah, omogočili bomo1 tev kapacitet obrtništva 1 večali obseg komunalnih nosti. Ob tem se bomo v nem svetu zavzemali za K| šeno razreševanje komori) problemov in prometa, P°j kar se tiče dokončne raZ^ programa obvoznih gega cestnega omrežja. *'jj) tev problemov dolgoleh1 , zervatov za obvozne cest® P omogočila tudi hitrejše {K vanje gradbenih in urba^ nih problemov. S pomočjo novo ustari s nih samoupravnih int*j skupnosti pa bomo tudi razreševanje p rob le1,1 področju stanovanjske % nje in razvoja zdn vstva, ^ otroškega varstva in družbenih dejavnosti, tako zadostili hitro faSj(; potrebam razvoja teh nosti. j3 Ob vstopu v novo let%' želim vsem našim ob^ obilo osebne sreče in veh ^ lovnih uspehov, z edin*3 ^ da bi se nam vsem skup# ) ničilo čim več tistih žel|*j jih želimo vsak p°se^ t stisku rok za srečno nov t^NAŠA KOMUNA X/12 STRAN 7 lovoletno praznovanje otrok bolj se bliža mesec december, tem bolj se naši otroci vesele dedka Mraza, staršem pa se ponudi obveznost več, to je obdaritev. To se diši zelo prijetno in enostavno, vendar pa se v tem skriva Pomemben moment in sicer, s čim obdarovati otroke! Vedeti moramo, da miši najmlajši živijo še ličnem, sanjskem svetu, ki razlaga življenje drugače, kot pa ga razumejo že šoloobvezni otroci, ni! inoramo temu ustrezno tudi izbrati darila ter pripraviti novoletna praznovanja, bodisi doma, v Jo 'li v delovnem kolektivu. Jlek Mraz mora delovati ho raz- pa tudi vzgojno in sicer v naše samoupravne sociali-naravnanosti, katere bistvo javljajo prav vzgojno kulturne “te. Le-te pa moramo približe-"hokom že od njihovih prvih Nalje! c d3 ii tem pa morajo izpolnjeni s !e Poslanstvo tudi vsa komu-fa sredstva, kot so RTV, >e11 "atografija, tisk, kulturne usta-ffli' JPi, ki naj s svojim mno-ta 1 VPlivom nudijo tako mladim tja^lim čimved ustreznih in res .jj, nih kulturnozabavnih prire- P°^Vne skupnosti so temu J"0 pripravile tudi svoje pro-U^a praznovanje dedka Mraza. oriul so npr. mislili tako J*® mladino kot tudi na pred-lott°ke. K akciji naj bi pristo-zv< ,|UN z osnovno šolo tovarni si, C knšica ter druge delovne in i/til l.^Politične organizacije. Za i i S?? otroke in učence nižjih iaJ l10 lutkovni krožek na šoli jak' V lutkovno izgrico Čarobna e t h* vse kolarje pa naj bi ns tT-Povem letu v Horjul gosto-! 151 plmsko gledališče iz Ljub-L sodelovanju pa bodo skušali pl'tudi Lutkovno gledališče jij/oleg tega imajo v načrtu še ,{ ® Po razredih, ki bodo Jp6 praznovanje novoletne .Pogostitev vseh učencev in obdaritve. p b , Vanie dedka Mraza, ki bo VrbfffjHjpoldneve, pa je pripra-jjP Predstave, ki bodo v IS, n‘ KS pa so naslednje: jegulj Čiča, ki jo bo odigrala tj osnovne šole Rudnik, lut-it.„ stava. ki jo bo pripravila ‘ Osnovne šole Oskar Kovačič I •■« te knjižice, marveč tako, kot je zapisan v ^m^nariju. Ilustracije pa je prispeval j sije sonce in proseva skoz zbledele i^tena oknu. Slišati je žvižganje granat, ki J "K?! e n 62 mesto. Mama in sine prisluhneta. Mau Kako žvižga! ^asn ^onec v°jne' M*?* mama nekoliko odgrne zaveso. Nič več. Samo še tišina. linjih Uhi, prazni ulici gre Sine in prisluškuje Uvk1 Svoj*k korakov. Hco j^k nad vrati označuje mizarsko delav- fenček nadvrati pozvoni. Ključek zaplahuta v kletki, i. arski mojster se z obličem v roki približa. SjP^TER: Kaj bi? Letvice? Mru&jkjroa- ■ ,, Sin(, ■ ER; Čemu letvice? [fi Mf)»tvLv zadregi. ^ Silvii STER; Aha, j Sijajne? I, Moic °dteže. Nasmehne se. Smisle, se obme v globino prostora. Moj 56 ‘8ra s kanarčkom. SjJstef se vrne s svežnjem letvic. Vr9tj s* oprta letvice na ramo in že odpre Aha, že vem. Zmaja si boš na- Zvonček nad vrati spet pozvoni. Kanarček spet zaplahuta. Mojster gre nekoliko za Sinetom. MOJSTER; Ne nosi tako letvic! Deni jih z rame, saj ne nosiš zastave. Pod roko jih primi! Mojster pomaga Sinetu, da preprime letvice. MOJSTER: Tako, ja. Mojster gleda skozi steklene polovice očal za odhajajočim Sinetom Stekelca v očalih se bleščijo, da ni mogoče videti njegovih oči. Sine spet stopa po ulici. Nezavedno preloži letvice izpod rok na ramo. Sine gre po ulici in prisluškuje svojim korakom. Med Sinetove se vmešajo koraki, ki niso ovi. a Sinetom z letvicami na rami gre domobranska patrola. Trije vojaki, eden spredaj, dva za njim z vsake strani. Vsi trije s pripravljenimi brzostrelkami na mlahavih jermenih. Dohitevajo ga- Sinetove noge. Tečejo. Škornji delajo še daljše korake. Vojaki dohite Sineta, prvi vojak ga prime za ramo. PRVI VOJAK: Stoj, poba! Sine se otepa. PRVI VOJAK: Tako te bom .. .! DRUGI VOJAK: Ne tukaj! Sineta potisnejo z ulice skozi vežo na neko dvorišče pred zid. Namerijo mu cevi v hrbet. Sine se napol obme. SINE: Napravil bom zmaja. PRVI VOJAK: Poslal te bom k vragu! Visoko na hiši se odpre neko okno, nekdo pogleda dol in zavpije. NEKDO: Pustite ga, otroka! Vojaki in Sine pogledajo gor. Vojaki namerijo cevi, eden sproži. Oni se hitro odmakne. Okoli okna odpada omet. Šipa se razleti. Vojaki se obrnejo k Sinetu. PRVI VOJAK: Zdaj pa še ti! TRETJI VOJAK: Pusti ga že, naj gre k vragu! PRVI VOJAK: Poslal ga bom k vragu! Letvice nosi, za zastavice jih bo imel! Sine se spet obme. SINE: Zmaja, zmaja! Vojak ga sune s cevjo. DRUGI VOJAK: Pusti ga meni! Drugi vojak pograbi Sineta. Sine se izvija. SINE: Za zmaja! TRETJI GLAS: Boš že videl zmaja! Režijo se, zlasti prvi vojak. DRUGI VOJAK: Tu imaš zmaja! Drugi vojak z brco izbije Sinetu letvice in ga požene skozi vežo na ulico. Sine steče po pločniku. Sine priteče pred domačo hišo. Pred vrati si obriše solze. Vstopi. Mama in teta ga pogledata. MAMA: Skrbelo me je. Sine je še nekoliko zbegan. SINE: Zakaj pa? MAMA: Danes je tak dan. TETA: Ne še danes. Jutri! Jutro. Sine odpre oči. Mama prisluškuje glasovom od zunaj. Sine sede na posteljo. Zagleda, kako se skoz okno na drugi strani ulice do pasu skloni neki moški. MOŠKI: Živio, živio! Mama in Sine se spogledata. Mama rahlo pokima. Spodaj gredo po ulici partizani, ljudje s puškami in v vojaških oblekah, vendar si dva nista enaka. Moški zavpije z okna nasproti: MOŠKI: Živela naša vojska! Vojaki spodaj pa se ne ustavljajo. Gredo skozi špajir in rože, kakor da so svoje opravili. Sine jih gleda z okna. Mama pride s šopom zastavic MAMA: Kako jih bomo obesili? Škoda, da nimamo letvic. Sinetu trzne v obrazu. Mama niza zastavice na vrvico. Teta gleda skoz okno vojake. TETA: Koliko jih je še! Mama je nanizala zastavice na vrvico, zdaj pogleda, kako bo to. MAMA: Koliko jih pa ni več! Mama je povesila roke z zastavicami in se je spogledala s Sinetom. SINE: Oče! (Očeta so okupatorji internirah v taborišče.) Zdaj trzne tudi v maminem obrazu. Teta se obme k obema od okna. TETA: Saj bo prišel. Sine zamišljeno gleda, kako na oknu veselo frfotajo zastavice. ------------------------------------------------/ STRAN 8 NAŠA KOMUNA! Novoletna nagradna križanka Ob novoletni križanki razpisujemo tri nagrade, ki jih bomo izžrebali izmed pravilnih rešitev. Rešitve pošljite do 10. januaija na naslov: „Naša komuna’4, Trg MDB 7/1 z oznako ,JMovoletna križanka44. Imena nagrajencev in nagrade bomo objavih v januarski številki. MIZARSTVO TRNOVO Trnovski pristan 20/a želi vsem občanom in poslovnim partnerjem srečno novo leto 1975! Izdelujemo vse vrste investicijsko tehnične dokumentacije in se priporočamo! VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN BRALCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1975! Projektivno podjetje EMONA PROJEKT COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE +1 COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE +1 ILIRIJA Ljubljana-Vič Premalo časa za šport. V programih vseh komisij, ki se po podjetjih ukvarjajo z športno rekreacijo zaposlenih, je vključevanje čim večjega števila zaposlenih v športno rekreacijsko dejavnost. Isto natogo si je ‘ za rekrea- čam. Vendar bi se to zi* veščine rada naučila bolje, da bi bil užitek na belih sti nah čim večji. , * postavila tudi komisija; cijo občanov pri TTKS občine JANEZ KUŠAR, kmetovi Lukovice r Cl)C Vič-Rudnik. Pri svojih težnjah dosegajo določene uspehe, kipa so žal večinoma vezani le na občane, ki prebivajo v mestnem delu naše občine. Pri vključeva- nju kmetovalcev, gospodinj in občanov, ki stanujejo v oicoli- in uslužbenec iz Brezovici: „Zaradi dela na k* tiji, ki me čaka po končani sl' bi, se s športom ne ukvarjam podjetju Mercator, kjer sent 1 poslen, imajo moji sodelavci' ko možnosti za športno reki udejstvovanje. Vendal v te aktivnosti ne vkljtl tivno ških krajih, v športno aktivnost, pa nastanejo nekatere težave. Da bi dobili jasnejšo predstavo o športno rekreativni dejavnosti občanov, smo jih poiskali in z njimi pripravili naslednji zapis. ANDREJ PETROVČIČ (23) študent BF doma iz Vrzdenca pri Horjulu: „S športom pridem v neposredni stik le enkrat tedensko pri obvezni uri telesne vzgoje na fakulteti. Čeprav se zavedam, da bi mi več športne aktivnosti koristilo, mi oddaljenost domačega kraja in študijske obveze onemogočajo večjo aktivnost. Ko pade sneg, skočim včasih na bližnja smučišča, kjer se vadim v osnovah smučanja. V domačem kraju ni nobenih možnosti, da bi se lahko organizirano posvetil kaki športni panogi, ker razen mize za namizni tenis v gasilskem domu ni nobenih športnih objektov. Nič dosti bolje pa ni v bližnjem Hotjulu. Sicer pa športna dogajanja redno zasledujem prek tiska, radia in televizije. Nekoliko večjo pozor- jem, ker me doma vedno i delo, ki ga moram opraviti, športa me najbolj zanima šalpi redno spremljam šahovska d< janja v svetu. Tudi dvoboj t Karpovim in Korčnojem i redno spremljal prek casopi Dvoboj je bil zelo izenačen, dar je Karlov pokazal več losti. Zanimajo me tudi us| in neuspehi nogometnega ki1 Mercator. Ker je to „naše“ štvo, smo v službi zelo na t< čem z dogajanjem v klubu ifl vneto navijamo zanj. Pri njih / je všeč to, da igralcev ne kf jejo od drugih klubov kot j< prišlo v navado pri Olimpiji. aka tudi navi nost posvečam košarki, kjer sem na tekočem z vsemi dogajanji v prvi in drugi zvezni ligi. Zaradi burnih debat med študenti Gorenjci in Ljubljančani na področju hokeja sem nehote dobro seznanjen z dogajanji na ledeni plošči. V prihodnje si želim več časa posvetiti smučanju, ker mi je ta 'oblika športa zelo všeč. radi istega vzrok za hokejiste Jesenic, ker vzgajajo svoj igralski kade! igralcev ne kupujejo v drt klubih. Bolj kot ves šport skl pa me v prihodnjem letu zani kako obilna bo letina. IZTOK PECIRER (20) I dent prava in trener plaval PK Ljubljana, stanujoč v Ijani: „Ceprav veliko ur pre v telovadnici ali ob bazenu,] za lastno športno aktivno zadnjem času vedno zrna časa. Kot aktiven tekmoV sem se pred leti zelo ve| ukvarjal s plavanjem. Poleg* sem nabiral kondicijo z igrari košarke, nogometa, in poziij smučanjem. Sedaj pa mi z« študijskih obveznosti in del plavalnem klubu za šport stavno časa zmanjka. Edina« MAJA HRVATIN (13) učenka osnovne šole Vič, doma iz Ljubljane: „Cepray sem še irila-, da, se z-športno rekreacijo veliko ukvarjam. V telovadnici TVD Partizan-Vič dvakrat ' na teden krepim in razvijam, 'svoje te|p pod strokovnim vodstvom. Tu so tudi vse moje riajt?oljše prjja- ka rekreacije, ki io še gojin nedeljske izletniške ture in| teljice, s katerimi sč imamo-na moč imenitno. Udeležila sem se tudi krosa v Podpeči,; kjer sem zasedla četrto mesto:med mlajši1 mi pionirkami. ToziriiLtudi SmiF ",v leti hoja v hribe. Kljub moji aktivnosti pa sem na tekočd vsemi športnimi dogodki pril in v svetu. Spremljanje reziif tov mi je užitek in hkrati 1 nuja, kajti delo s plavalci zal vedno nove prijeme pri na«-] treniranja. Ce le morem, si < dam tekme košarkarskega kij Olimpije, ko igrajo v dv Tivoli. Ta navada mi je še o^ iz časov, ko sem še redno r na Svobodo igrat košarko.