4 NOVINE 19. januara 1936 Kmečka zveza ustanovljena. Kmečki stan je zopet dobil priliko združevanja. Kot glasila kmečke zveze se bodo smatrali razen nekaterih mesečnikov tedniki „Domoljub“ „Slovenski gos­ podar“, prekmurske „Novine“ in „Go­ renjec“. V ta namen se bodo napro­ s i l a imenovana uredništva. Tudi Radio postajo bo bodoči odbor poizkušal pridobiti v ta namen, da podpira stre­ mljenja kmečke zveze. Ker letos kme­ čka zveza ne more več izdati svojega koledarja, kakor je to delala prejšnja kmečka zveza, se za letos proglasi „koledar Slovenskega gospodarja“ kot koledar kmečke zveze, ker je že v tem smislu urejen in ker je že priobčil tudi pravila nove kmečke zveze. Kme­ čka zveza se bo zanimala tudi za razne proračune in p r i tem poizkušala posredovati, da naj bi bili ti proračuni taki, da bi ne obremenjevali preveč kmečkega stanu in da bi ne šlo pre­ več denarja v namene, ki niso tako potrebni, kot pa je kmečko gospo­ darstvo. V ta namen naj se tudi pazi, da bodo tudi proračuni za kmetijstvo dovolj visoki. Glede šolskega zakona naj se skrbi, da se ne bo izvajal samo za splošno izobrazbo, ampak pred­ vsem tudi za srčno. V tem smislu naj se spremeni zakon ali pa naj se vsaj s pravilnikom to uredi v smislu vzga­ janja srčne kulture. V interesu kmeta je tudi, da se takoj izda zakon o po­ bijanju korupcije. Lovski zakon naj se z banovinskim pravilnikom uredi tako, da bo imel od njega kako ko­ rist tudi kmet in ne samo lovci. Da se razbremeni kmeta kot davkoplače­ valca naj se posebno pazi na druge sloje, ki svoje knjige poslovnega zna­ čaja kaj radi vodijo tako, da je pri­ zadeta država in ne plačujejo dovolj davkov ali vsaj ne v sorazmerju s kmeti, ki ne morejo svojih dohodkov tako prikrivati. Banovinska uredba o ometanju dimnikov naj se takoj ukine in naj se nadomesti z uredbo, ki jo je izdal bivši oblastni odbor. Vse se naj nadalje stori, da se skoro napravi v Suhi Krajini prepotrebni vodovod. Prouči naj se nadalje vprašanje me­ stnih mitnin in naj se poizkuša najti tak izhod, da se odpravijo vsaj one mitnine, ki jih morajo plačevati naj­ bolj revni podeželani. Nadalje naj se spremeni uredba pravosodnega mini­ stra glede zapuščinskih razprav v tem smislu, da na njih delujejo še naprej mesto notarjev predstojniki sodišč. Ponovno naj se vpeljejo občinski po­ sredovalni organi, da se na ta način prepreči zelo mnogo tožb in s tem izogne kmet mnogim stroškom in dru­ gim sitnostim. Glede vzdrževanja cest naj se pazi na to, da zanje prispevajo predvsem oni, ki jih dejansko upora­ bljajo. Pazi naj se tudi na to, da bo kmet v uradu sprejet tako, kakor kak drug zastopnik in naj se v tem oziru napravijo primerni ukrepi. Sprejetih je bilo še zelo mnogo drugih sklepov v prid kmetijstvu. Med temi je vprašanje članarine, katero vprašanje bo rešil novi odbor v tem smislu, da naj bo članarina čim nižja. Za materielna sredstva pa naj se na­ prosijo tudi one po zakonu določene ustanove, ki naj podpirajo kmetijska stremljenja. Po dve in polurnem zelo pe­ strem zborovanju so se navzoči razšli na svoje domove in nesli s seboj tr­ den sklep, da bodo zastavili vse sile za čim boljšo organizacijo kmetijstva v naši deželi. Tako je zboroval naš kmet, ki je po dolgih letih trpljenja mogel kon­ čno vendar le povedati, kaj ga naj­ bolj teži. Ko bodo pa urejene kraje­ vne organizacije, bodo te pošiljale glavnemu odboru svoje utemeljene vloge, da jih glavni odbor zastopa pri merodajnih činiteljih in poizkuša izvesti vse načrte za napredek naše vasi. Prepričani smo, da bo nova kmečka organizacija prinesla v našo vas novo gospodarsko življenje in nov polet navzgor. Kjer pa je volja za delo, tam so tudi pravi in tudi vidni uspehi. Z veseljem do dela in z živahnostjo na vasi pa se bo začelo poživljati tudi ostalo naše gospodarstvo. Naše domače reči iz starih časov. Liclnjine (Lucinjine) pogače. Na Lucinje se zajtra zaran pred suncom spečéjo pogače s kakšešte mele i se tak napravijo, da so na križ (v obliki križa). Prle kak se v péč vržejo, se pogače na lopari skoz tram denejo (pri starinskoj hiži je bio tram, prek šteroga so licinjine pogače zdigavali preci nisko). — Eden mali falaček od tej pogač se vsikdar niha na drűgo leto, drügo se pa da vsoj živini jesti, da so bole zdrave na očaj. (Črensovci). Licinjine pogače se jejo celi dén na Lucinje. Morajo biti hajdinske i brez soli. (Žižki) Pred Miklošinjem se mlinarj e po­ stijo. Na Miklošinje pri meši svetijo, dajo na mešo. Nato se zberéjo i pijéjo. Polaiiči (Na Barbarinje, na Šte­ vanje, na novo leto in na Tri Krale deca hodi k sosedom voščit srečo, obilen pov, blagoslov pri deli itd.) Polažiči, ki pridejo, gda je živina že nakrmlena, so nej več polažiči. Pola­ žiči morajo priti pred polaganjom. (Žižki) 1. Na sveti večer se je v lonec djalo vsefelé zrnje, zamečka, železo i seno i se med pamučkov pod sto po­ stavilo. Seno, ki je bilo v lonci, so davali telici — prveščici, da srečno skoti. Zrnje pa je dobila vsa živina, da bo prišestno leto bole zdrava. (Črensovci) 2. Prle kak lidje idejo k polnoč­ nice se mujejo v vodi, v šteroj se je kühao koprek i rože, ki so je na velko mešo blagoslavlat, nosili, i to: kaline, güngetnice, balantinke, ščir, sunčenica, vratič, železen peter, smicki, Jezušova krf i drűge rože z gréd. Gda na velko mešo rože iz cérkve prineséjo, je de­ nejo najprle na zrnje, nato pa za tram porinejo. Te rože se nücajo tüdi, če što „strahé ma"“(Žižki.) 3. Po pamučki mora vért stepati sadoveno drevje, da de bole rodno. (Črensovci-Žižki) 4. Na sveto noč davlejo kravam jeličove vejkice (iglice), ki so je v cérkvi z božičnoga dreva vtrgnoli. Če krava edno iglico poje, zna gučati i pove, gde se mora kaj saditi. (Žižki) 5. Po polnočnici trikrat okoli hiže idejo i se spotoma trikrat, pre­ križijo. Pred srednjim oknom (če ma hiža „na podoknaj tri okna“) se sta­ vijo, v hižo poglednejo i vidijo trügo, če prišestno leto što mrje pri hiži. — Če pa nihče ne morje, nikaj ne vi­ dijo. (Žižki). 6. Pred pamučkov se vsakši po­ češe, ar se na sveti dén ne sme. Tüdi pometati se ne sme na sveti den. 7. Pred pamučkov devlejo meso i kost (čonto) na drevo (nisiko, da pes lejko odnesé). Če je meso odne­ šeno, se pri tistoj hiži nekdo oženi ; če pa pes kost odnese, nekdo od ti­ ste hiže norje prišestno leto. (Žižki) 8. Gde na pamučko psi najbole lajajo, tam se nekdo oženi. 9. Na sveti post morata biti na stoli dve stounici. Edno po obedi dol zemejo i jo v kišto denejo ; z drüge stonice drobtine devlejo v kišto do Trej Kralov. Na Tri Krale drobtine v gredaj posejajo i rože „iskrice“ zra­ stéjo. (Žižki) 10. Na sveti post mora polagač (ki živini polaga) pri obedi na vankiši sedeti. Če je bole debeli vankiš, bole debele bodo krave. (Žižki). Na Števanje. 1. Na Števanje pride sosid z vodov v krnički k hiži, vrže rdeče jaboko, ki je že za to pripravleno, v vodo — i pravi deklam, naj se z ja­ bukom mujejo, „da bodo friške i erdéče kak to jabuko.“ (Žižki) 2. Na novo leto i Števanje de­ kle nesmijo nikam k drügoj hiži iti. Če idejo, se z njih šalijo : „Ravno zdaj si mogla priti. (Črensovci) * Na novo leto se na sekiro (že­ lezo!) stopi, da je človik bole močen i zdrav. Pisma naših iz tüjine. La Vallée Viglain, Francija, Černi Trezika iz Renkovec: „Vu veri tak mlačnoj Franciji sem zdrava, ka i vam želem. Naročim vse naše domače liste s kalendarom vred, da si tak skraj­ šani dugi čas, najbole pa zavolo dü­ ševne potrebčine, ar sam pri drüžini, štera komaj petkrat ide na leto v cer­ kev i jaz tüdi ne morem. Pošlite mi liste, da si bar evangelium pre­ čtem. Naročim vse naše liste tüdi mojim domačim i prijatelici. Pozdra­ vlam g. dekana Jeriča i svoje domače.“ Fujs Terezija, istotam, iz Prose­ čke vesi: „Prav lepo se Vam zahvalim na naših listaj, štere teško pričaküjem vsaki tjeden. Če vaših listov ne bi mela, bi bila že ščista obvüpana. Tü so katoličanci samo po krstnoj knigi, ne verjejo i bože sluge sovražijo. Ko­ maj trikrat na leto me püstijo v cer­ kev, to je jako slabo, zato so mi po­ trebni dobri vaši listi. Naših lüdi je dosta na slaboj poti i teško pridejo nazaj na dobro pot. Zato prosim sta­ riše njihove, naj se ne spozabijo ž njih. Pozdravlam stariše, brate, sestre, rod, prijatelice. Prosečane i vso se­ beščansko faro. Prijatelju v tujini ! Pozdravljam prvič te sedaj, prijatelj v tujini ! Pozdrave nese vetrič naj, iz tvoje domovine ! V spominu še mi čas živi, ko skupaj sva živela, ko skupaj v siju solnčnih dni vriskala sva in pela. Podeli Bog Ti mnogo dni naj Ti teko veseli tam daleč v tujini. Prijateljev naj trop vesel Ti vedno spremlj a pota, naj podeli, kar boš želel, nebeška Ti Dobrota ! To ti prijatelj tvoj želi, ki je v domačih selih ! Ohrani srce zvesto Ti kot v Tvoji prej bližini ! Antolin Andrej, Beltinci Što šče zvedeti, kda mrje, se mora tri dni pred Tremi Krali postiti. Na dén sme pojesti po edno pšenično zrno. (Črensovci) Svečnica. 1. Na Svečnico so se vsi pred suncom (v tmici !) v friškoj vodi mujli i nató šli vö, gde so klečecki molili po 5 očanašov i zdravamarij na čast Blaženoj D. Mariji. (Črensovci) 2. „Na Svečnico devet dovic sveče ponovi. Dovica je šla z gorečov sve­ čov k drügoj dovici. Kda je z gore­ čov svečov v hižo prišla, je nagnola svečo, da je loj cupno na svečo, ki jo je pri toj hiži dobila, i jo vužgala. Nato je šlo dale i obiskala devet do­ vic. (Črensovci) * Baláž je prvi rezáč. Na Balažovo se mora v goricaj po večih sosidnjij goricah po edno rozgo vrezati. Če je gospodar v goricaj, te on sam, ali što domači, če nikoga tam nega, pa viničar to napravi — „da bodo bouše gorice“. (D. Lendavske gorice) * 1. Na vüzem, kda blagoslovleno meso domou prinesejo, morajo, prle kak v hižo stopijo, s korblom vsako jablan vdariti. (Žižki) 2. Na vüzem rano hodijo na roso Boga molit. Klečečki molijo (Pravijo, da po vzgledi jeružalemskih žen. — Žižki) * Fanjščekova nedela se zove tüdi „masna nedela“, ar na to nedelo svin­ sko glavo kühajo. Fašenik se ženit šou, mimo naše hiže šou. Kama ideš fašenk ti? Mé smo eti krédi tri. (Rakičan) * Da nede krtovinjekov, trbe na fanjšček po ogradi, gde so krtovinjeki, hoditi i žganike jesti. Kda te što pita, ka ješ, odgovoril: „Krtovinjeke“. (Dale) Službena naznanila. Radio predavanja v letu 1936. 5. I. Ing. Rado Lah : Kmetijsko go­ spodarstvo. 6. I. Hladnik Jakob : Ovčjereja-vir narodnega blagostanja. 12. 1 . Ing. Goriup : Nekoliko zlatih pravil modernega kletarstva. 19. I. Ing. Skubic: Organizirajm o sadne nasade. 26. I. Kmetijski nasveti. 2. II. Basaj : Zadružna oblika go­ spodarstva med drugimi ko­ lektivnimi oblikami. 9. II. Flego : Ravnanje z vinom. 16. II. Basaj : Kaj nam prinaša novi Zadružni zakon? 23. II. Ing. Muri : O prašičereji. I. III. Ing. Janežič : Ameriški kapar San Jose. 8. III. Flego : Delo v vinogradu. 15. ӀӀӀ. Gosak: Valenje, oskrba in prehrana piščancev. 19. Ӏ Ӏ Ӏ . Ing. Mikuž : O sortah krom­ pirja v Sloveniji. 22. III. Inkret : Kako naj pospešujemo rejo malih živali? 25. III. Ing. Tavčar : O gozdarstvu. 29. III. Ing. Skubic : Zvišajmo rodo­ vitnost sadnega drevja. 5. IV. Štrekelj : Solate in kapusnice. 19. IV. Ing. Pahor : Prehrana kultur­ nih rastlin. 26. IV. Ing. Kotlovšek : O gnojilih in gnojenju. 3. V. Ing. Šabec : Širša organizacija mlekarstva v Sloveniji. 10. V. Okom: Čebelarjenje za med in rojenje. 17. V. Ing. Muck : O krmljenju go­ veje živine in prašičev. 21. V. Puš: Slovenski kmečki dom. 24. V. Kmetijski nasveti. 7. VI. Krošl : Sociologi o vasi. 11. VI. Ing. Muri : O planšarstvu. 14. Vl. Ing. Lah: O poljedelstvu. 21. VI. Humek: O sušilnicah in su­ šenju sadja. 28. VI. Kocjan : O smotrenem zati­ ranju tuberkuloze pri gov. živ. 29. VI. Ing. Kotlovšek : Pleveli in škodljiva in njih zatiranje. Pošta. Černi Terezija. Champlie, Francija. Peneze prejeli i obračunali. Na letos na vaš dom i za vaj dve vse plačano. Bog plačaj na podpori za naš tisk. Perš Janoš, Vučago­ mila. Smo Vam poslali 3 M. liste i kalen­ dare. Če je ne bi dobili, dajte nam na znanje. Pa če je komi ešče trbelo, nam tüdi nazna­ nite. Za deleže vsem davajte Novine v no­ vom leti, ki je ščejo meti. Mi že naznanimo v Novinaj, kelko šteri m a,pa že obračunamo vse. Kelko komadov naj pošilamo, to nam stalno odpišite, zdaj ešče na stari račun po­ šilamo. Pintarič Frančiška, Gerlinci. Kalen­ dare pošlite nazaj v Črensovce, potom č. sester v Soboti, kama je po priliki Spravite. Sakovič Štefan, Rogaševci 76. List i kalen­ dar smo za sestro poslali, ar ga naročila i njej ide. Prosimo, da se izpisana naročnina kemprle poravna. Kozar Jürij, M artinje. Ra­ čun za I. 1935 je v redi. Tistih 200 Din je láni obračunanih Žilavec Jožef, Tropovci. Hvala lepa, da ste tak dugo, do sive starosti bili Širiteo. Bog Vam bo plačao vse trüde. Širitelstvo smo izročili Števanec MihaIi, on nam bo javo, keliko naročnikov bo. Gda obračun napravimo, keliko ste ešče dužni, te vam volo spunimo. Mekiš Roza, Trdkova. Svoje M. liste i kalendare dobite, če ste ešče ne, pri cehmeštri Ropoš Jožefi pri Gradi. Že na staro leto so vam je prinesli h Gradi. Trplan Štefan, Večeslavci 8 0 . Kalendar i M. list smo Vam naravnost iz tiskarne dali poslati. Javite nam, če ste ga ne dobili. Sukič janoš, Boreča. Poslali smo Vam 17 kalen­ darov brezplačno i 4 za polovično ceno, kak ste prosili. Te drüge iščite tam, gde ste prve zdignoli, vse je vküp poslano. Na konci de­ cembra smo sprijeli 42 Din. Zrim Franc, Kuzma 21. Za l. 1935. ste vse plačali. Mar. liste i kalendara smo Vam poslali. Sračnjek Viktorija, Sv. Jürij. Peneze sprejeli, Bog plačaj za tak točno plačilo. List s kalenda­ rom dali iz tiskarne poslati. Če ne bi dobili, nam taki javite. Miholič Jožef, Šülinci. Od Belec Janoša ne smo dobili poročila, da bi list stavili, zdaj smo ga. Zaostane Novine pošilamo. Belec Imrijov višek vračunamo. Ka misliš, če bi se vino podragšalo, čeravno ga ne bi nišče več dobo i tüdi ne bogše, bi je lüdje ne pili ? Ali če se kadilo podraži, lüdje ne kadijo, čeravno več za to ne dobijo i bogše tüdi ne? A želeta naj M. List, ar je 8 strani vekši gratao, naj bi samo 12 D. koštao i ešče brezplačen kalendar zraven, da, to je pa že zaistino greh, ar je krivica. Zato nas pa bije dober Bog, ar smo tak Skopi do Njega i Njegove Matere. — Vsem širitelom. Prosimo vse širitele, da nam do konca ja­ nuara naznanijo točno število naročnikov i nam dopošlejo naročnino za januar i februar notrí. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.