62. številka. Ljubljana, v petek 14. marca. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan «ečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij'sko-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne b./ari. Letošnji proračun v državnem zboru. i. —o.— Glavna debata o državnem proračunu za 1884. leto v državnej našej zbornici pojema, in strašne prikazni, ki so divje plesale te dni okolo monumentalne stavbe na Dunaji, preminole bodo vsak hip! Bili so to strahovi, s katerimi hoteli so nemško-liberalni čarovniki na državno-zborskej levici sedanjo avstrijsko vlado in njene ministre zapoditi v beg in vso mislečo Avstrijo vreči v trepetanje! Ali možje, ki sedijo na ministerskih blazinah, poznajo dobro te nemške politične spiritiste, in kakor druga leta osorej tudi letos leglo jim je smehljanje okrog srca, videčim, s kolikšno resnobo so ti čarovniki čarali in čarali duhove, ki nikakor neso prebivali v živem človeku in nikakor neso mamili nobenih pravilno in avstrjsko ustvarjenih možganov! Grofa Taaffeja kabinet stoji trdno, kakor je stal, in viharni njegovi nasprotniki morajo si sami obstati, da se po hudej uri, ki so jo oni v letošnjej budgetnej debati razlili po ministerskih glavah, le še lepše nebo razpenja nad kabinetom! Ali tudi drugi avstrijski svet je mej bobnečirai govori nemških srditežev opravljal mirno vsakdanja svoja dela in mari mu ni bilo niti zlate pene na izustilih najboljših leviČMrskih govornikov, nemške fraze in dialektike, katerima se je druga leta mimogrede posvetilo nekoliko pozornih trenutkov! Ostalo je vse pri starem! Ostalo je vse pri starem! Najhujše pri tem pa je to, da bojno to polje za državo avstrijsko in njene državljane ni rodilo nijednega klasii pšenice in da vse tožbe, ki smo jih te dni čuli od nemško-liberalue stranke, vsi njeni napadi na sedanjo vlado neso v stanu odpraviti primankljaja v državnem gospodarstvu, ublažiti narodno valovanje, ustvariti zdravo in pravoredno socijalno življenje v preljubej avstrijskej domovini! Čemu to vpitje, čemu ta potrata zlatega časa ? — povprašuje, se vzdiguje čudi avstrijski davkovec, resen domoljub zlasti te dni. Gospodje, ki sedaj na državne zbornice levici iz državno-gospodarskega primankljaja kujejo in brusijo britke meče proti miuisterstvu, ti gospodje pač najbolje vedo, kakšna so pota, po katerih vlačili so njega dni državno imovino, ki so jo pa konečno vso obtolčeno izročiti morali sedanjej vladi, katera LISTEK. Knez Serebrjani. (Euski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) IX. Poglavje. Sodba. (Dalje.) — Tako ti, Maksimček, grajaš mojo sodbo, — rekel je Ivan, gledajoč z zlobnim smehljanjem zdaj očeta, zdaj sina. — No, Maksimček, čemu ti ne dopade moja sodba? — Za to, car, ker nesi poslušal Serebrjanega, ter mu nesi dal časa očistiti se, še oprašal ga nesi, zakaj je hotel obesiti Homjaka! — Ne poslušaj ga, car, — prosil je Maljuta, — on je pijan, ali ne vidiš, da je pijan! Ne poslušaj ga! Pojdi, durak, kako si se ga naleze)! Pojdi, in varuj svojo glavo! — Maksim ni pil ne vina, ne medice, — opomnil je zlobno carjevič. — Ves čas sem ga gledal, še brk ni omočil! Maljuta je pogledal carjeviča s takim pogle- jo je, se ve da „srne bemeficio inventarii", v svojo upravo tudi vzprejeti morala. Vedeti bi morali, da so za njihove vlade, ko je njihovemu razumu za financije bilo odprto vse, na ponudbo vse, da so tedaj državi na život sedali ogromni dolgovi, pod katerimi še dandanes bolna ječi! Utegnili bi znati, kako nerada in počasi priteka državnemu zakladu nova hrama, kako so pač oni sami državi ucepili premnogo nepotreb, a kako malo jih je bilo skrb, državi pripraviti potrebnih dohodkov. In kako se jo gospodarilo z državnimi denarji, kakšnim muham so nemški liberalci ustrezali s kmetovim davkom! Ilustracija nam stopa pred oči, katero je dne dni znana pravda na Dunaji proti dru. Nem i naru, bivšemu profesorju na vseučilišči v Inomostu, vrgla na dan! Dr. Stremavr, v Slovencev spomine s posebnimi črkami zapisani nekdanji minister nauka in bogo-častja, poslal je ljubljenca svojega dru. Neminara kot druzega profesorja za rudninoznaustvo na vseučilišče v Inomost, četudi ga ni bilo potreba čisto nič. Novi profesor je državo stal vsako leto 1600 gld., a mnoge vsote šle so za povečane zbirke in kabinete za rudninoznanstvo, ker jih je dr. Nemi-nar imeti hotel. Govorilo se je povsodi, se ve da na tihem, kako je naučno miuisterstvo za Stremav-rove dobe tekalo, da ustreže vsakej želji mladega moža dr. Neminara! Slušateljev in učencev je Stre-mavrov ljubljenec na vseučilišči začetkom imel troje, a dva izmej teh treh sta kmalu Inomost ostavila, tretji ostali pa je bil tak, kakor gospod profesor, jeden za dru/.ega mora povsod obravnavati v njihovem jeziku, naj to še tako j)reseda nemškim aspiiantom na vradna mesta. Ta energična pisava čeških listov, kadar gre za narodne pravice, naj bi bila tudi nam Slovencem v izgled. — Več lastnikov predilnic j« na nekem shodu, ki so ga imeli v torek sklenilo, da obdrže tako dolgo dvanajsturno delo, dokler so to postavno ne zabrani. Hrvatski ban je vsprejel pred včeraj deputacijo Požeške županije, ki mu je prišla čestitat. Deputacija je sestavljena iz zastopnikov svobodnega mesta Požege, velikega posestva in kmetskih občin. Dejiutiicija se je včeraj podala v Pešto k minister-skemu predsedniku, da bi se Lorinczerska železnica gradila čez Požeško županijo, lian je obljubil pod-jiirati njih prošnjo. — Zuaui ojmzicijski vodja dr. David Starčevič bil ie tudi predvčeraj pri banu v zadevi svojega lista „Sloboda". Vuaiije države. Pogajanje z Vladanom Gjorgievidem, da bi prevzel naučno ministerstvo se je razdrlo. Kdo bode sedaj naučni minister v Srbiji, se še ne ve. — V opravni sovet srbske narodne banke so izvoljeni: Ivan Krsmanovič, Jurij Vejfert, Mihael Trzibazić, Konstantin Mezarovič, Nikolaj Razić, Milan Branko-vić, Jefta Pavlovič, Ivan Avtala in Marko Stojanović! Prvi trije pripadajo k liberulnej, daljni trije k radi- misliš kaznovati koga, kaznuj mene, ker sem dopustil, da se je opijanil sin ! Samo ukazi, car. iu jaz takoj neseni svojo neumno glavo ua morišče! Reci mi, in brž umorim samega sebe ! Britko je bilo videti, kako se je premenil Maljutin obraz, kako obupanje bilo je v teh potezah, ki prej neso nikoli druzega izraževale razun zvestva. Car se je zasmejal. — Nemam za kal kaznovati niti tebe, niti tvojega sina! — rekel je on, — Maksim ima prav. — Kaj, milostljivi car? — zakričal je Maljuta: — kako Maksim ima prav? — in veselo njegovo začudenje izrazilo se je z neumnim smehljanjem, ki je hitro izginilo, kajti prišlo mu je na misel, da se morda car norčuje iz njega. Te hitre premene na Maljutinem obrazu bile so tako nenavadne, da se je car, gledajoč ga, začel smejati se. — Maksim ima pravi, — ponovi je nazadnje, zadobivši svojo prejšnjo mirnost, — jaz sem se prehitel. To ne more biti, da bi Serebrjani po svojej volji storil kaj zoper mene. Jaz sem poznal Nikito še pred litovsko vojno. Vedno sem ga ljubil. Bil je moj dobri sluga. A vi prokleti vragi, — nadaljeval kalnej in poslednji trije k naprednej strauki. V kontrolni komitet so izvoljeni dva liberalca, dva radi-kalca m jedeu naprednjak Kakor se iz Varšave poroča, je ruski minister notranjih zadev grof Tolstoj vsled tega, da se je več zastopstev ruskih mest in zemstev bavilo z ustavnimi «n politčnimi vprašanji, poslal vsem gu-bernatorjein povelja, da naj jio/ovejo predsednike teh zastopstev na odgovornost, ker so prestopili svojo kompetenco. Centralni buroau ItalipaitsKcgu senata ie je jednoglasno izrekel proti Baccelijemu univerzitetnemu zakonu. Iz tega se da sklepati, da bode s«'nit najbrž zavrgel ta zakon. Nov poraz za vlado. Zbornica poslancev je že tako silno spremenila vladno predlogo, da je ui več spoznati, senat jo pa se hoče pokopati. A niti oš Ue čete ho predvčerai ob štirih po-poludne zadele na močne sovražnikove čete 17 milj od Suakima. Sovražnik je strelial na angleške pred-Btrtite, potem se pa ni več pokazal. Angleške čete so imele pri sebi sedem topov. Konjici ovira operacije neugoaiii teraiu. Vsa kou|iea in. - je prisiljena zaradi pomanjkanja vode uma km ki se do Baker pa-šine Seribe. Pozicije, katere je pa /usedal sovražnik, bile so pa dobro preskrbljene z vodo. Ob 2. uri 20 minut včeraj zjutraj so se angleške čete ustavile jedno angleško miljo od sovražnnga ttoora. Bitvaseje začela, ko je napočil dan. Angleško topmčarstvo in pehota pregnala sta sovražnika iz njegovih utrdb. Boj s sovražni risiljen zastaviti svojo hišo v Sun kimu. Z Mahali) em se je sešel na nekem lovu na robove, in ta je. takoj spoznal njegovo spo-sobuost in ga k sebi pridružil Predvčeraj je bd glavni zbor akcijske družbe »mesu < -;; a kanala. Zborovanje je bilo juko burno. Le s težavo se je posrečilo Ijessepsu doseči, da je zbor potrdi! konvencijo z angleškimi brodar jI zaradi znižanju tarifa za prevožnjo skozi kanal. Mnoj>o delničarjev je hudo napadalo to konvencijo in Au-gleže, kateri znajo varovati svoie pravice, pravic druzib pa ne spoštujejo. Glasovalo se je po listkih in oddanih je bilo za konvencijo 84G, proti pa 761 glasov. Dopisi. 'M, Dunaja 13. marca. [Izv. dop.J V dopisu iz Slov. Štajerja v štev. 59 ..Slovenskega Naroda" očita se slovenskim državnim jioalanc^m, da se neso vsi pridružili Štajerskim slovenskim poslancem izro-čivšim spomenico „Slovenskegu društva" v Mariboru g. ministerskemu predsednika, fin si so baje bili od „Slovenskega društva" k temu naprošeni. Taka prošnja ni dosla slovenskim jioslancem in zato se neso udeležili pri izročitvi spomenice, tem menj. ker štajerski poslanci tega oi njih neso zahtevali. Sicer pa bodo na podlagi znanih dveh resolucij narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora vsi slovenski poslanci kmalu pri vladi storili potrebne korake, da se uresniči ravnopravnost za vse Slovence in se tuci v materijelnetn oziru za slovenske pokrajine več stori, kakor se je dozdaj zgodilo. Dr. J. V. je car, obruivši se k Urjaznemu in Basmanovima, — vi me vedno napeljujete k prolivanju krvi! Ali je de bilo premalo smrtnih kazen? Mari je bilo treba pogubiti dobrega bojarja? Kaj stojite, zveri! Tecite in ustavite smrtno kazen! A ne hodite! Je že prepozno! Gotovo mu je že odletela glava! Vi vsi boste odgovarjali za njegovo kri! — Ni še prepozuo car, — rekel je Godunov, ki se je baš vrnil v sobano. — Jaz sam sem ukazal počakati s kaznijo Serebrjanega. Za milost ni mere, car; in jaz dobro vem, da si ti milostljiv, ter včasih prizanešeš celo krivičnemu. A zdaj je že položil Serebrjani glavo pod sekiro, palač je že zavihal rokave, ter pričakuje tvojega carskega povelja! Ivanov obraz se je zjasu:l. — Boris, — rekel je on, — počakaj malo, dobri moj sluga. Ti sam poznaš moje srce. Ti sam veš, da jaz ne prelivam krvi za zabavo, a le zato, da bi iztrebil izdajstvo. Ti imaš mene za krvoloka. Pojdi semkaj, Teodor, da te objamem. Gouunov se mu je priklonil. Car ga je poljubil na glavo. — Pojdi semkaj, Maksim, tudi ti, in poljubi mi roko. Ti gostoljubja ne zaničuješ, pa tudi resnice fz Rudolfovefga 8. marca. [Izv. dop.] Kdor je dozdaj poleg domačih slovenskih listov tudi Dunajske židovske liste prebiral, in si pri vsem tem ohranil trden, neomahljiv značaj, prepričal se je mnogokrat, kako razumejo ti listi ali njih časnikarji vsako 3e tako jiošteno zahtevo kake njim nasprotne stranke z zvijačno olepšavo kot največjo krivico, njih mnogokrat zdravemu razumu v obraz bijoče /uhttve pa kot čiste kakor studenčnica dokazovati. In tko take krivične dokaze njim nasjirotai list odločim zavrne in njih ničevost nadrobno dokaže, mislite li, da bode oni list krivico spoznal in svoje krive dokaze preklical? Nikakor ne. Trudil se borle le nadrobneje dokazati, da je to belo, kar jo vsakemu drugemu črno, in zopet obratno, svoje krivice pa ne bode nikdar preklicati ali spoznati hotel. Tako na priliko godilo se je tudi z mojim dopisom v vašem listu od 4. in 5. svečana t. 1. v odgovorih v „Slovencu" 7. svečzna in v „Slovenskim Narodu" j 28. svečana t. 1. od nekega dopisnika iz Krškega okraji:. Začetkom se mi ni vredno dozdevalo omenjenima napadoma odgovarjati, ker me pa tovariši k temu silijo in pravijo, da bi bilo ne ustno za me, ako bi kot pisatelj povsem resničnega, v korist Dolenjske pijanega dopisa pojasnila dolžan ostal, zatorej sem se «ianes odločil, njima ogovoritiTz dostavkom, da so tu moje zadnje besede o onem dopis«. Kakor vsakemu znano, bil je in upam, da bode kljubu vsem oviram, katere se mu od dveh J strauij stavljajo, ostal še nadalje „Slov. NarodM glasilo posvetne in deloma duhovne narodne inteli grnce. ako bode slovenske jiolitične, gospodarske, literarne, občeslovanske in druge zadeve še nadaije tako nepristransko zagovarjal in branil, kakor je to storil zadnjih osem let. Imenovani list je naše dolenjske interese vsekdar odločno zagovarjal, ker dobro zna, da bode naš narod le potem čvrst in trajen, ako bodemo Slovenci tudi materijalno zdravi. Uredništvo tega dnevnika je dosti previdno, ker se je le redkokdaj pripetilo, da je kako časnikarsko raco v svojem listu ponatisnilo, in ako se jb kdaj to zgodilo, je tisto tudi prav kmalu preklicalo. „Slovenski Narod" prinesel je 14. novembra 1883 vest: „Z Dunaja se nam poroča iz precej zanesljivega vira, da namerava trgovinski minister v bodočem zasedanji državnega zbora predložiti zgradbo Dolenjske železnice iz Krškega oziroma Vidma do Rudolfevega. Ako se ta vest uresuiči, dobe Dolenjci vsaj nekaj, kajti temeljito pomagano jim bode le tedaj, kadar se otvori železnica iz Ljubljane na Dolenjsko." Ker ta vest tudi v vladnem organu „Laib. Ztg." ni bila do mojega dopisa zanikana, smo mi to verovali, tembolj, ker je poročal, da je to vest iz precej zanesljivega vira, torej od kakega državnega poslanca ali pa višjega uradnika poizvedel. Morebiti je bilo to poročilo z Dunaj«* našim državnim poslancem samo migljaj, naj bi se za to progo v državnem zboru potegnili, zlasti, ako se pomisli, da je pred leti dala vlada premeriti kraje in proračuni t i stroške za železnično progo po Dolenjskem in sicer jedno progo iz Ljubljane poleg Krke, Žu-žemperka, Toplic, Semiča na Karlovec in drugo iz Ljubljane mimo Trebnjega čez Novomesto na Karlovec. Jedno teh dveh prog bi nam bila vlada morebiti že dodelala, ko bi se ogerska vlada iz svojega ne skrivaš. Tako delaj tudi za naprej. Podariti ti hočem kožuh iz soboljevih kož. Maksim se je nizko priklouil, in poljubil carju roko. — Kako plačilo hočeš, vprašal ga je Ivan. — Kakerlno gre priprostim ljudem, car. — Postaviti te hočem na jednako stopinjo s predstojniki. Dobival bodeš hrano in vse, kar gre predstojnikom. Pa ti imtš nekaj na jeziku, jaz vidim, govori, ne sramuj se, prosi, kar hočeš. — Car! jaz ne zaslužim tako velike milosti, in nesem vreden nositi tako bogate obleke, koliko je starših od mene! Samo jedno te prosim. Podiji me na vojsko v litovsko zemljo, ali pa v Rjazanj nad Tatare! Nekaj zaničevanju podobnega pokazalo se je v Ivanovih očeh. — Kaj te tako vleče na boj, mladenič? Ali se ti je prinajelo tukajšnje življenje? — Da, prinajelo se mi je car. — Kaj je to ? — vprašal je Ivao, bistro gledajoč Maksima. Muljuta ni dal časa sinu, da bi odgovoril. — Car, — rekel je Maljuta, — pripravljen lastnega interesa ne branila železnico od Karlovca na Novi potegniti, kjer bi se potem s Serajevim zvezala. Železnica iz Ljubljane v Karlovec postala bi v tem si uči j i važna za celo Avstrijo. Dokler se tedaj ogerska vlada ne bode odločila graditi železnico od Karlovca na Novi, toliko časa tudi upanja ne smemo imeti, da nam bo vlada vso dragoceno progo iz Ljubljane čez gričasti dolenjski svet mimo Novega mesta na Karlovec potegnila. A ko bi bila vlada kdaj pri volji železno cesto v naše kraje potegniti, jo bode izpeljala začasno samo do Novega mesta v srce Dolenjske in to aii iz Ljubljane čez Trebnje, ali iz Ljubljane Čez Žužemperk- Toplice v Novomesto, ali pa iz Krškega oziroma Vidma na Novomesto. Nam Dolenjcem najkoristuejša, ob jeduem pa tudi najdaljša in najdragocenejša proga bi bila iz Ljubljane čez Trebnje na Novomesto. Cenejša proga, ker bi knez Auersperg brezplačno odstopil potiebni svet, les in nekaj železja, za Dolenjsko pa brez posebne koristi bi bila iz Ljubljane ob Krki mimo Žužem-perka-Toplice. Najcenejša in najkrajša železnična proga v srce Dolenjske bila bi pa iz Krškega oziroma Vidma na Novomesto; s to progo stopili bi Dolenjci v direktno svezo po južni železnici na severu s Štajersko, Nižjo Avstrijo, Ogersko itd., na jugu pa s Hrvatsko. Brez dvombe si želimo vsi Dolenjci najbolj progo Ljubljana-Trebnje-Novomesto. Ker pa v ministerstvu o železoičnem vprašanji nema samo besede trgovinski, temu« tudi fina urni minister iu Be zadnji v tem oziru jako brani, dal|e, ker sem po nekem strokovnjaku, kateri upam, bolje pozna svet in načrt progo Ljubljana-Trebnje-Novomesto, ker je pred mnogimi leti pri tem načrtu sodeloval, in svet mej Vidmom in Novim mestom, kakor „Slo-venčevi" sodelovalec, poizvedel, da bi proga Ljubljana-Trebnje-Novomesto ne bila samo več kakor še edenkrat daljša, temveč tudi petkrat dražja, kakor pa proga Videni-Novonierfto, dalje, ker bi bila proga Videm-Novomesto, akoravno ne večjega, ven-der pa skoraj ravno tistega pomena za Dolenjsko v obče, kakor Ljubljana-Trebnje-Novomesto in skoraj dve tretjini krajša od zadnje in primerno prav po ceni, zatorej bi bilo želeti, da bi se naši državni poslanci odločno za njo v državnem zboru potegnili in vlada bi se tej zahtevi gotovo tako ne ustavljala, kakor progi Ljubljana-Trebnje-Novomesto, in Dolenjci bi dobili vsaj nekuj, kajti dragocene proge Ljubljana-Trebnje Novomesto morebiti naš sedanji rod ne bode učskal. (Konec prih.) Domače stvari. — (Razstava na Dunaj i.) Niže-avstrijsko obrtno društvo na Dunaji napravi od 24. julija do 12. oktobra t. I. mej narodno razstavo, katere protektorat je blagovolil prevzeti nadvojvoda Karol Ljudevit. V tej razstavi bodo razstavljeni: Stroji, katere goni voda, par, plin, elektrika, dalje vretena, kolesa, jermena, vrvi, verige; stroji in orodje za izdelovanje stvari iz kamua, prsti, ilovice, stekla, kovin, lesa, kosti, rogov, bisernic, žeiveviue, jantarja, usnja, kož, ščetin, las, peres, papirja, tkanin, mesa, moke, žita, testa, sadja, sladkorja itd. Razstavljeni bodo tudi fizikalični iu kemični aparati,iu pa učila za obrtnijski strokovni pouk. Ta razstava ima namen sezuaniti male obrtnike z omenjenimi stroji in orodjem in pospešiti upeljavo teh v mali obrtniji; dalje je on, kjer koli služiti tvojej milosti. Rad bi dobil zlat križec na zlatej verižici iz tvojih rok. On ima vročo kri, zato pa prosi, da bi ga poslali na Tatarje ali na Nemce. — On ni prosil zaradi tega, — povzel je car-jevič, — a zato, da bi obveljala njegova: jaz nečem biti opričnik in tudi ne bodem! Zgoditi se mora po mojej, a ne po carakej volji! — Tako! — rekel je porogljivo car; tedaj me hočeš siliti, Maksim? Vidiš ga, kak bogatir je! Pa kaj sem ti storil ? Ako nečeš biti pri opričnikih, velim te zapisati v zornike! — Kaj, car! — rekel je Maljuta: — kamor koli naj zapiše tvoja milost Maksima, povsod je pripravljen služiti po tvojem ukazu! Pa pojdi domov, Maksim, pozno je že, in povej materi, da naj me ne čaka, jaz imam opravek v ječi: Količuve raztezujem. Pojdi, Maksim, pojdi! Maksim se je oddaljil. Car je ukazal poklicati Serebrjanega. Opričniki bo ga pripeljali z zvezanima rokama, brez kaftana in z odpetim ovratnikom pri srajci. Za knezem šel je glavni rabelj Terjoška z zasukauimi rokavi in bleščečo sekiro v rokah. Terjoška je pri- pa tudi ta namen, da se izdelovalci strojev in orodja za malo obrtnijo seznanijo z onimi obrtniki, kateri ona rabijo. Oglasila se morajo vsaj do 1. aprila 1.1. poslati društvu na Dunaj (Niederbsterreichischer Gewerbeverein io Wien, I Eschenbaehgasse 11). Oglasuice se dobe pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, katera daje tudi natančna razjasnila o tej razstavi. — (Razstava v Toplicah.) Obrtno društvo v Toplicah na Čtskem napravi letos obrtuijsko, industri]elno in električoo razstavo v zvezi z razstavo hišne obrtnijo v Rudogorji (Erzgebirge). Začela se bode ta razstava 20. julija iu končala 30. avgusta 1.1. Razstavna komisija ja dala posebna izrecila natisniti in želi, da bi se ji na teb do 15. aprila t. 1. naznanilo, kaj hoče kdo razstaviti. Kouečna oglasila se ji pa morajo vsaj do 15. maja t. 1. poslati. Razdeljena bo raz&tava v 19 oddelkov. Nataučneja razjasnila daje trgovinska iu obrtua zbornica v Ljubljani. — (V večjo slavo nemškega zuan-Btva!) V Lipskeru je izšla knjižura, v katerej se češki jezik izpeljuje iz nemščine; izvenredui piBatelj je svojo šaro nabiral po takih čeških ki.t li. koder je spoduje-štajerski „specijalist" po Mariboru „ouga-vil", na je vkupe znesel svoj nWiudisch-Idiotikon", Par nobile fratrum! „Grazer Tagespost" rečeno kuji-žuro ceni „jako interesantno" in smetano z uje posnela je za svoj „podlistek". Mi jej privoščimo to reklamo, a vprašamo jo še: Kaj pa to: „Grazera pa „Postu, ljuba tičica „Grazer Tugenpost?" — (Izpred porotnega sodišča.) Danes je bil zatožen Kunibert Drenik, kontrolor deželne posilne delavnice v Ljubljani hudodelstva uradnega izneverjenja. L. 1882, meseca junija, ko je prejšnji oskrbnik g. Tekavčič hudo obolel, postavljeu je bil Kunibert Drenik za začasuega oskrbnika in ostal ua tem mestu tudi po smrti g. Tekavčiča. 5. decembra 1883 ukazal je deželni odbor, škoiitrirauje blagajnice v posiluej delavnici iu Kunibert Drenik se je precej drugi dan 6. decembra ovadil sam državnemu pravdništvu, da je precejšnjo svoto izneveril. Preiskava je pokazala, da je izneveril vsega skupaj od meseca junija 1882 do dne 5. decembra 1883 2370 gld. 35 kr., katera vsota se je, ker je deželni odbor nekoliko stvarij prodal iz zatoženčevega imetja, namreč: mrvo, krompir, zlato uro, revolver itd. znižala na 2205 gld. 80 kr. Zatožeuec prizna, da je toliko izueveril, kajti pritiskala sta ga dva j znana oderuha. O njegovem izueverienji, da je vedel souraduik namestni kontrolor J. Kozjek, a mulčal, ker mu je Dr. posojal denarja, do 300 gl., katera po Bojila pa mu je vsa povrnil. Odškodoval ni kranjske dežele prav nič, trdi zatoženec, kajti pod njegovim vodstvom bilo je v jednem letu do 8000 gold. dobička v po-Bilnej delalnici, torej ostane Kranjski deželi po odbitih izneverjenih 2000 gld., še zmirom 6000 gld. dobička. Tudi mu gre boljša plača za čas uamesto-vanja oskrbnika, kar bi znašalo za 1 Va leta 525 gl. Priča uradnik deželnega knjigovodstva, Janez Kozjek, kateremu sodišče prisege ne dovoli, izpove, da je meseca oktobra 1883 zaznal za izueverjenje, a ni hotel ovaditi deželnemu odboru, ker je mislil, da Drenik škodo poravna, in ker se ga je bal, da bi mu, ako ga ovadi, ne storil kaj zalega. Posodil šel, ker ni vedel, ah bode pomilostil car Serebrjanega, ali pa hoče samo premeniti način kazni. — Pojdi semkaj, knezi — rekel je Ivan. — Moji ljudje so se prenaglili nad teboj. Ne jezi se! Oni že imajo tako navado. Tega ne pomislijo, da človeka ie vselej utegneš ob glavo djati, a odbite glave ne pritisneš zopet na telo. Hvala, Borisu! Ko ne bi bilo njega, bili bi te že poslali na oni svet, in nikogar bi ne bili imeli povpraševati o Homjaku. Povej, zakaj si ga napal? — Zato, ker je napal on nedolžne ljudi sredi vasi. Jaz tedaj še nesem vedel, da je on tvoj sluga, in tudi o opričini še nesem ničesar slišal. Vračal Bem se iz Litve v Moskvo, ko so Homjak in njegovi tovariši napali selo, in začeli klati ljudi. — A ko bi bil ti vedel, da so moji sluge, ali bi jih bil tudi pobil? Car je ostro pogledal Serebrjanega. Knez se je zamislil za jedno trenutje. — Da, tudi tedaj bil bi jih pobil, car — rekel je prostodušno, — kajti ne verjel bi, da oni na tvoje povelje pobijajo ljudi. Ivan. je uprl v kneza bvoj mračen pogled, in dolgo ni odgovoril, nazadnje pa je pretrgal splošno molčanje. (Dalje prih>) mu Drenik ni nikdar nič. Porotniki (načelnik gosp. Omerza) so njim stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili in Kunibert Drenik je bil obsojen na jedno leto težke ječe, poojstreno vsaki mesec s postom. Povrniti ima kranjskemu deželnemu zakladu 2205 gld. 80 kr. Obravnavo je poslušalo jako izbrano občinstvo, ker se je vender jedenkrat skrbelo, da je bil pristop „kriminal-doktorjem" zabranjen. — (Izpred porotnega sodišča.) C. kr. pošta v Ilirski Bistrici. 13. t. m. zatožena je bila 20 letna Marija Udovič, rojena Pillik, bivša c. kr. poštna ekspeditorica v Ilirski Bistrici, sedaj žena c. kr. poštnega odpravnika v Jelšanah, hudodelstva uradnega izneverjenja po §. 181 k. z. Zadržaj za-tožbe je v kratkem sledeči: Zatožena Marija Udovič naplavila je 12 duceinbra 1881. 1. v Ljubljani pri c. kr. poštnem uradu izpit in zadobila spričevalo, da je za poštno službo zmožna, je uradno prisegla in od 15. avgusta 1882 do 3. junija 1883 bila v službi pri c. kr. poštnem uradu v Ilirski Bistrici kot ekspeditorica, kateri posel je opravljala v zvezi s c. kr. poštarjem g. Josipom Valeučičem. A Marija Udovič najeta je bila za to službo večinoma le zavoljo tega, ker je zbolela prejšnja ekspeditorica Sofija Bobek, vsled pretesnih srčnih zvez z dietnim c, kr. poštarjem g. Valenčičem. Udovič našla ni nič kaj veselih odnošajev pri pošti v Ilirski Bistrici. Glavno ulogo igrala je Sofija Bobek, gospo-dičina jako resolutnega obnašanja, katera je že iz-tirala po svojem vedenji poStarjeve sestre iz hiše in katerej je šlo le zato, kakor je razvidno z danes slikanega uje obnašanja, priklopiti 61 let starega pošti-rja po jarmu zakona k njenej osobi. Se ve da ni bila precej brdka novodošla ekspeditorica nič kaj vesela prikazen pri pošti v Ilirski Bistrici, kjer je hotela kraljevati kot pravilno umestena c. kr. po-štanca le Sofija Bobek. Gospodičina Bobek je jako huda. Kakor pripoveduje zatožena gospa Udovič, grozila je že v poštnej pisarni, da se usmrti, ali da se ustreli ali pa da se zastrupi, tudi je že grozila, da polije vso Valenčičevo hišo s petrolejem in jo potem zažge. Da bi Be bilo poštno uradovanje pri takih hišnih odnošajih izročilo novej ekspeditorici, sedaujej gospej Udovičevej, o tem ni bilo misliti, nego shramba za novce bila je prej ko slej v miz-nici, ključ pa je zmirom tičal notri, tako, da je bilo prosto isto tako gospodu poštarju Valeučiču, kakor tudi gospoiličini Sofiji Bobek, katera je bila še zmirom general en chef v hiši in na pošti, priti do nje, kadar je bila istemu ali istej volja. Neso bili veseli časi za g. Udovič pri tej pošti, iu naposled je bila vesela, da jo je v zakon vzel c. kr. poštni odprav-uik v Jelšanah. A mirnega veselja tudi v Jelšanah ni bilo. Kakor zatožba pravi, je 27. aprila 1883 g. Škender Ličan pri c. kr. pošti v Ilirski Bistrici s poštuo nakaznico na ime parnega mlina v Budimpešti izročil 150 gld., kateri znesek je zatožena Marija Udovič prevzela, pa v dotično poštno knjigo le 15 gld. mesto 150 gld. upi.-ala, ostalih 135 gld. pa za se pridržala. Dne 3. julija 1883 pa je g. Jos. Ličan oddal pri istem poštnem uradu poštno nakaznico na g. E. Cunradija v Reki v znesku 124 gld. 8 kr., Marija Udovič pa bi bila v poštno knjigo upisala le 100 gld. 28 kr., ostalih 23 gld. 80 kr. pa baje za se pridržala. Marija Udovič odločno taji, da bi bila jed nega teh dveh zneskov za se pridržala, ali pa dotični zapis v poštni knjigi kar se tiče prvega zneska izradirala in popravila. Zatožena prizna sicer, da je, ko je bila že omožena v Jelšanah, prišla Sofija Bobek k njej, v nenavzočnosti svojega moža, ki je odšel po uradnih potih 18. julija 1884 se s pismeno izjavo zavezala, da poplača nedostatek 135 gld., kakor tudi vse nedostatke v poštnih knjigah urada v Ilirski Bistrici do junija 1883, a odločno izreka, da je to storila le zbog tega, ker se je bala gospodičine Bobkove, da pa je takoj osobno zahtevala izjavo nazaj, pozneje pismeno, da je isto tudi zahteval njen mož in da je slednjič objavila to stvar kot javno prisilnost sodniji, katera pa ovadbe ni sprejela, pač pa naznanila vso stvar državnemu pravdništvu, katero je njo postavilo v obtožni stan. Priča c. kr. poštar Valenčič izjavi, da ne bi bil nikdar stvari naznanil sodniji. Priča gospodičina Bobek pa izpoveduje proti zatoženi jako pikro z vidnim gnjevom in prinese še nekaj dokazov seboj, da je zatožena tudi manjše vsote po 4 in več goldinarjev si po napačnem vpisovanji v poštno knjigo prisvojila. Državnega pravilnika namestnik g. Pajk takoj predlaga, da se deuasnja obravnava ustavi in se prične nova preiskava proti gospej Udovič, a ko je temu zagovornik g. dr. Mosche ugovarjal, sklene sodišče, da se ima obravnava nadaljevati, državnemu pravdništvu pa je na razpolaganje, pričeti zaradi po gospodč. Bobekovi navedenih fakt novo obravnavo. Veščaka gg. profesor Globočnik in učitelj Stepnar izražata svoje strokovnjaško mnenje v tem smislu, da je popravila številke v poštnej knjigi zatožena Udovič sama, da pa tudi mogoče, da so dotične napačne številke ponarejene od druge roke. Državni pravduik g. Pajk nasvetuje, uaj porotniki oba vprašanja zaradi krivde potrde, dočim je zagovornik g. advokat dr. Mosche" v izvrstnem govoru dokazoval nekrivdo zatožene. Porotniki, kateri so si izvolili načelnikom g. veletržca Fr. X. Souvana mlj., so prvo vprašanje zanikali s s ed in i m i proti petim, drugo vprašanje pa z desetimi proti dvema glasoma. Sodišče je oprostilo zatoženo gospo Marijo Udovič zatožbe hudodelstva izneverjenja. Zastopnik državnega pravdništva g. Pajk pa je prijavil ničnosti pritožbo proti razsodbi. Tako se utegne roman c. kr. pošte v Ilirski Bistrici, o katerej se je c. kr. poštni nadkomisar Ratolicka izjavil, da je večinoma jako pravilno (!) oskrbovana, ponoviti še jedenkrat v novej porotnej dvorani, na korist c. kr. poštarju, po našem mnenji gotovo ne! — (Ormoška posojilnica) ima v 31. dan t. m. popoludue ob 2. ur: svoj občni zbor. — (Novo kaznilnico) bodo stavili še letos v Mariboru, oziroma v ta uameu priredili nekdanjo baron Itastovo nvilou v Magdaltmskeui pred-mest|i. Ziiarska dela so razpisana za 10.000 gld., kamnoseška za 1O00 gld. in tesarska za 1000 gld. Kazuenci bodo v tej kaznilnici imeli prelep razgled, za kateri bi se smeli zavidati. — (Nemških Mariborcev humor.) Za poslednjim samomorilcem izdal se je „parte", v katerem je čitati: ,.....uach kurzem Ltiiden aelig im Herrn entschlief....." Gut gebiullt, Lowe! — (Vabilo kbesedi,) katero napravi nCi-talnica Postojinska," dne 16. marca 1884 v svojih prostorih. Spored: l.A. Nedved: „Domovini," moški zbor. 2. J. Blumlacher: „Micka in Janez," šaljiva polka, za dvoje citre; svirata gg.Ivan in Alojzij Lav-renčič. 3. Tombola. 4 F. Abt: „Gute Nacht, du meni herziges Kind," za citre na lok in uavadue citre, sestavil J. Blumlacker; svirata gg. Ivan iu Alojzij Lavreučič. 5. „Stara mesto mlade," veseloigra v jednem dejanji. Začetek točuo ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr. z družino 80 kr. K obilnej udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Pri namestništvu v Trstu) razpisano je mesto oficijala v X. razredu. Prošnje do 15 aprila t 1. predpisanim službenim potom. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sevnica 14. marca. V trgu Sevnici in v kmetskih občinah so narodnjaki pri volitvah v okrajni zastop jednoglasno zmagali. Maj novejše vesti. Iz Pariza se brzoj avl ja, da so Francoske čete v 12. dan t. m. zavzele Banc-Ninh; Kitajci so ubežali Francozi imeli so 70 ranjenih. Na Dunaji začela je včeraj pravda proti Hugonu Schenku, Karolu Šlosareku in Karolu Schenku. Prvi je zatožen, da je sodeloval pri poskušenem roparskem umoru mlinarskega pomagača Frana Podbere, da je oropal kočijaža Fr. Bauer-a, da je zavratno umoril in oropal hišino Josipino Timal, kuharici Katarino Timal in Terezijo Ketterl, deklo Rozo Ferenczv alias Nemeth in daje sokriv tatvine pri pl. Malfatti. Karol Šlosarek je zatožen poskusnega roparskega umora, ropa, zavratnega in roparskega umora, Karol Scheuk pa zavratnega in roparskega umora. Vsi trije zločinci so večinoma vkupć delovali po gotovem načrtu. Za žrtve izbirali so navadno službujoče osobe, o katerih so doznali, da imajo nekoliko prištedenega denarja. S tacimi osebami stopil je Hugon Schenk v dogovor, da si že oženjen, obljuboval jim zakon ter jih zvabil v kako samoto izven Dunaja, kjer jih je potem sam, ali pa s po^ močjo svojih sodrugov usmrtil in oropal, Obtožencem bila je moritev in rop ljudij jedina obrt, od katere so živeli. Vodja te zverske zarote bil je Hugon Schenk 35 let star, sin višjega justiČnega uradnika, ki je ravnal pri vseh zločinih z veliko lokavostjo in prekanje-nostjo ter v raznih slučajih bil zdaj knez Wilo-poiski, vdaj inženir, posestnik tovarne, uradnik it J. Pravda trajala bode ver dnij. Občinstva polna dvorana. V nemškem državnem zboru opravičeval je knez Bismarck svoje postopanje v Lasker-jevi aferi. Narodne-gospodarske stvari. Deželni žrebci iz zasebne reje. Z uradnim razglasilom vabi minister poljedelstva vse rejce in posestnike konj, da naj vsako leto in sicer v dobi od 1. pa najdalj do konca aprila neposredno pri ministerstvu poljedeljstva pismeno prijavijo svoje žrebce, kijih imajo za prodaj. Prijavljene žrebce pride na njihovo stojališče, če je mogoče še za časa pojanja, zastopnik žrebišča pogledat in prav po izvidu naprej zabeležit. Žrebcev, ki se jih za deželne žrebce, v dotičnej deželi najbolj prikladne spoznalo, dotično leto državno Žrebišče nakupi, a to kakor potreba kaže, kakor je v tem ali onem rodu žrebcev pomanjkanje in kolikor novcev zato na voljo stoji. S tem, da kdo svojega žrebca za nakup kot deželnega žrebca prijavi, posestnik Se ni ovrt, s svojim žrebcem kaj druzega ukreniti; tako pa tudi mi-nisterstvo poljedeljstva, vzem£i prijavo v pomnjo, zavoljo tega nikakor ni dolžno, kupiti prijavljenega žrebca. Vsaka prijava mora v sebi imeti: rod, veličino, barvo, leta in ceno žrebca, a tudi kraj, kjer si ga je pogledati. Oziraje se na leta žrebcev, ki bi se jih dalo prijaviti, bodi pripomnjeno, da bc bode samo tiste žrebce uvažavalo, ki so za časa prijave, če pripadajo plemenu kobilarskemu tri leta že izpolnili; le če pripadajo čisto mrzlokrvnemu plemenu, zadostujeta dve leti. Prijavp žrebcev, ki stoprav po preteku gori omenjene dobe dospo v ministerstvu poljedeljstva, se more v ozir jemati le v dru^ej vrsti in sicer le toliko, kolikor bi nakup pravočasno zglašenih žrebcev ne mogel žaleči za nameščenje žrebcev potrebnih po številu in po rodu. Zahvala. Podpisani odbor društva tiskarjev, kamnopiscev in kamnotiskarjev za Kranjsko si šteje v prijetno dolžnost, slavnej kranjskoj hranilnici za podeljenih 50 gld. najtoplejšo zahvalo izreči. V Ljubljani, v 14. dan marca 1884. 0or\ ženo. lisi ni«!* nretlnlNl > a : Prosimo za Vaš naslov. ,Sat u r n u s" : Nam jo ustre- Zahvala. Slavna kranjska hranilnica podelila je v občnemu zboru dnč 6. t. m. tukajšnjemu revnemu zavodu 2350 gld. in v podporo revnih ozdravljenih, ki zapuste civilno bolnico 200 gld. V imunu zavoda za revne izreka mestni magistrat za te izdatne podpore slavnej kranjskej hranilnici najtoplejšo zahvalo. Mestni magistrat Ljubljanski, dnč 10. marca 1884. Zahvala. Savinjska posojilnica v Žavci je darovala tukajšnjej šoli 45 gld., in sicer 30 gld. za šolarsko bukvarnieo in 15 gld. za šolski vrt. Za ta hlagodušni dar izreka posojilnemu društvu, osobito pa ravnatelju gospodu Ivanu Hau-senhichlerju in blagajniku gospodu Viljemu Grohmau-u, prisrčno zahvalo šolslco vcdstvo "v Savci, dne 13. marca 1884. J. Kocuvan, nadučitelj. zdravnikov mnogokrat priporočano. S svojim prebavilnost pospešujočim uplivom m pristni Moll-ovi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, ki se uporabljajo proti bolečinam v želodci in spodnjem delu trupla. Cena škateljici z uporabilnim navodom 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. (690—4) Meteorologično poročilo. S a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mm krina v MIHI. 13. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73948 ran, 740 02 mir,. 74228 mn. + 1-6« C + 16-6» C + ll-6"0 si. vzh. si. j z. si. j z. jas. jas. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura -4- 9'9°, za 7*1* nad normalom. ZD"U-n.s-jsls:a. borza dne 14 marca t. 1. (Izvirno lelografično poročilo.) Papirna renta ... .....79 gld. 75 kr. Srebrna renta.........80 , 90 Zlata rouU..........102 .10 „ 5°/0 marčna renta......... 95 , 30 „ Akcij r narodno bank:' ..... 844 , — „ Kreditne akcijo....... 323 , 60 London . . . 121 „ 50 t S.ebro ......... — „ - m Napol. . ......... 9 „ 61 - 0. kr. cekini. . . ... > „ 70 , Nempi'e marko ..... ?S9 „ 20 „ 4»/, državne srećko iz 1. 1854 250 gld. 123 . 75 Državne srečke iz 1. 1964. 100 gld. 170 „ — „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 ,95 „ Ogrska zlata renta 6°/fl......122 „ 20 i*', .... 91 , 55 „ papirna renta 5°/u..... 88 , 45 „ 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 „50 „ Dunava reg. iračke 5% . . 100 gld. 116 gld. Zemlj. obč. avstr. 11 / zlati zast. listi . 120 Prior, onlig. Elizabetiue zapad, železnice 106 . Prior, oblig. Ferdinandove se v. železnice 105 „ Kreditne srečke......100 gld. 174 , Rudolfove srečke .... 10 n 20 , Akcije anglo-avstr. banke . 120 , 116 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. 236 . — kr. 75 . 70 , 25 50 50 25 Posestvo na prodaj. V Sv. Trojiftkl Tari blizu cerkve proda se iz proste roke z jaKo ugodnimi pogoji posestvo, obstoječo iz kakih 16 oralov njiv, travnikov in gozda. Na zahtuvanje proda se tudi vinograd. — Kdor želi kupiti, zve natančneje pri (152—3) županstvu v Tržiči blizu Mokronoga. Velika prodajalnica obleke za gospode Hcriiliciiii-a r Trstu vsprejme takoj dobre (167—1) n? o j 3- 6 e (izdelovalce velikih kosov). Čudovite kapljice Sv. Antona Padcivan«kc|ra. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše žeiodfeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo Be v vseh glavnih lekarnah na svetu; Za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Cristo-ioletti v Gorici. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jal. pl. Trnkoczv, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—12) £Je^~" Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi doničkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, *l;isi nemajo nobene moči in vrednosti. I M — »» •"0 N o- B h 0 F M ■ -' d I f E a t £5 e s- B e S 3 B & 3 e p C?? N OS -1 I s a II i s 11 *p ■ 2N __S" O S" h Ng-5. H c, C ai ca as O < il „ 10 „ Pristopnina ali donesek v re-servni fond . . . . Naloženi denar pri drugih zavodih se vzdigne .... Upravne doklade . . . . , Hranilne uklade...... Izposoj i la zadruge pri drugih zavodih........ Obresti od posojil..... Vrnena posojila...... 6000 630 84 3250 431 7779 9422 762 10461 38820 07 16 62 Strošlci: gld. kr. Inventar ........ Posojila druStvenikom . . Na predplačane posojila vrnene obresti........ Vrnena izposojila drugim zavodom ......... 1'lačane obresti od izposojil I/.plačane hranilne uklade . . Izplačane obresti za nje . . . Upravni stroSki...... Naloženi denar pri drugih zavodih ......... Gotovine 31. decembra 1883 . 301 23750 6422 110 3162 6 468 3985 612 60 38820 62 Is. oulo 5Eor-ii.l>c? in clot>ioi£&. Častna diploma Gradec 1880. častna diploma Trst 1882. innnnnnnni 17 svetih za odlikovanje. >ooqooooqo IDeToet: gld. kr. Ored.it: gld. kr. Izplačane obresti za hranilne i uloge......... Kapitalizovane obresti hranilnih [ Za 1. 1884 naprej plačane obresti Obresti za izposojila zadruge . ] ('isti dobiček....... 72 225 110 468 360 92 24 74 Prejete obresti...... Za upravne strogko . . . . Za izposojila zadruge za 1. 1884 naprej plačane obresti. . . 762 19 431 30 16 95 59 48 29 '.t«, t ---^__ 1211 18 1244 18 1 i i, 1 5i ta ii< *;i. gld. kr. Pasi-va: gld. kr. Posojila druStvenikom . . Gotovine dne 31. decembra 1883 301 23750 l 19 612 79 50 95 60 Društveni deleži, 60 po 100 gld. Opravilni deleži, 63 „ 10 „ Pristopnina ali donesek v re-Plačane obresti od izposojil za-Kapitalizovane obresti . . . Naprej plačane obresti za 1.1884 Izposojila zadruge..... t 6000 1 G30 84 110 : 7779 i 72 225 9422 860 07 80 24 74 99 24684 84 24684 84 V r<>s loj i u i, dne 24. februvarja 1884. Peter Kraigher m. p., Dr. Ivan Pitamic m. p., (162-2) Josip Lavrenčič m. p., kontrolor. Alojzij Kraigher m. p. blagajnik. Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli: 55iA nadzorstvo s Anton Globočnik m. p. Dr. JurijSterbenc m. p._ Izdateli in odgovorni urednik: Ivan /eleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne F4