KAKO SMO POSLOVALI LANI? Ocena dobro za naše gospodarjenje Komite za družbeno planiranje in gospo-darstvo pri skupščini občine je izdelal infor-rnacijo o poslovanju organizacij združenega dela v letu 1981, ki ga je obravnaval tudi izvršni svet občine. Na kratko: prvič po dvajsetih letih smo v občini koledarsko leto zaključili brez izgub in lahko rečemo, da so, glede na težke pogoje gospodarjenja v lan-skem letu in predvsem v zadnjem tromeseč-ju, gospodarske organizacije dobro poslova-le in tudi ne odstopajo od poslovanja orga-nizacij v ostalih občinah mesta. O tem, kakšni so finančni rezultati, eko-nomski odnos s tujino, investicijska vlaganja ter zaposlovanje in osebrii dohodki, smo se pogovarjali z Jankom Japljem, predsed-nikom občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Premalo sredstev za akumulacijo - Kakšni so finančni re/ultati našega, občin-skega gospodarstva? »Iz finančnih rezultatov, ki jih je v letu 1981 doseglo gospodarstvo na območ-ju občine je razvidno, da sicer nobena organizaci-ja združenega dela ni sklenila poslovanja z izgu-bo, toda glede na visoko stopnjo inflacije doseže-na dinamika povččanja celotnega prihodka in do-hodka nista zadovoljivi. V letu 1981 je gospodar-stvo na območju občine ugotovilo le za 37,4 od-stotka večji celotni prihodeii kot leto poprej. V primerjavi z letom 1980 se je v letu 1981 povečal obseg prihodkov od prodaje na domačem trgu za 38 odstotkov, obseg prihodkov na tujem trgu pa za 47 odstotkov. V strukturi celotnega prihodka zavzemajo prihodki, doseženi na tujem, trgu 2,9 odstotka. Dohodek gospodarstva se je povečal za 30 odstotkov v primerjavi z letom 1980. Glede na poprečno rasfje povečanje dohodka ugodno le v gozdarstvu in prometu, medtem ko zlasti v stano-vanjsko komunalni dejavnosti, gostinstvu, obrti in finančno poslovnih storitvah, doseženi dohodek močno zaostaja za poprečnim povečanjem.« - Kako pa smo doseženi dohodek razporejali po namenu? »Iz razporeditve dohodka po namenu je razvidno, da se je v primerjavi z letom 1980 zmanjšal v letu 1981 v razporejenem dohodku delež za čiste do-hodke, skupno porabo delavcev in akumulacijo, povečal pa se je delež obveznosti iz dohodka, ki se razporejajo za drugo družbeno porabo. Delež skupne in splošne družbene porabe v razporeje-nem dohodku je v lety 1981 na ravni leta 1980. Na povečan delež druge družbene porabe pa so v največji meri vplivale obresti in razporejeni del dohodka, ki pripada drugim udeležencem. Poleg tega pa so se hitreje od razporejenega dohodka povečale tudi ostale obveznosti iz dohodka za drugo porabo. Sredstva, ki jih je gospodarstvo namenilo za akumulacijo so le za 26 odstotkov večja kot so znašala ta sredstva v Ietu 1980. Medtem, ko je v prvi polovici leta 1981 na obseg sredstev za akumulacijo delovala dokaj zadržana rast osebnih dohodkov in skupne porabe, pa je v drugi polovici leta, predvsem pa v zadnjem trime-sečju, pritisk na povečanje sredstev za osebne dohodke in tudi skupno porabo deloval na dina-miko rasti sredstev za akumulacijo in s tem tudi na zmanjšanje njenega deleža v razporejenem dohodku.« - "^ Planskih ciljev niso dosegli - Bi lahko povedali nekaj značilnosti ekonom-skih odnosov s tujino saj vemo, da so se le te, začrtane,v splošnih usmeritvah za SR Slovenijo in spremljajoče težave odražale tudi v naši občini? »Zaradi selektivnega dostopa do uvoza se je vrednost blagovne menjave s tujino povečala sa-mo za 4,8 odstotka. Vrednost izvoza gospodarstva ne območju občine v letu 1981 presega vrednost izvoza za 42,9 odstotka. Na konvertibilnem po-dročju pa je bila vrednost izvoza za 24,0 odstotka višja od vrednosti uvoza. V letu 1981 je enaintri-deset gospodarskih organizacij združenega dela doseglo 29,2 odstotka večji izvoz kot v letu 1980. Ob upoštevanju indeksa izvoznih cen za republi-ko je izvoz realno porasel za 16 odstotkov. Na konvertibilno področje je bilo izvoženega 59 od-stotkov celotnega izvoza blaga in storitev. Največ-ji porast po vrednosti izvoženega blaga je bil zabeležen v DO IGO. Triintrideset gospodarskih organizacij je uvoz iz leta 1980 znižalo za 15,3 odstotka. Letni plan blagovne menjave s tujino je bil za leto 1981 dosežen 66 odstotno. Ob še vedno previsoko zastavljenih planskih ciljih in ob nižji doseženi ravni izvoza od planirane v SR Slovenije v občini za 13,7 odctotka - so bile tudi v občini bistveno manjše možnosti uvoza, tako da je- bil v občini planiran uvoz dosežen le z 49 odstotki.« Povečano zaposlovanje v negospodarstvu - Investicijska dejavnosi v gospodarskih orga-nizacijah je menda zastala? »Res je. Gospodarske organizacije so v letu 1981 ustvarile skupno 1.050.501 tisoč din investi-cij, kar je za 16,1 odstotek manj kot v letu 1980. To zmanjšanje je posledica manjšega investiranja po vseh področjih gospodarstva, predvsem pa po-sledica zmanjšanja investicij na področju trgovi-ne. Nominalna vrednost ustvarjenih investicij je bila nekoliko večja le v industriji in v obrti. Plan ustvarjenih investicij je realiziran s 60 odstotki.« - Kaj pa zaposlovanje in osebni dohodki? »Konec meseca decembra 1981 je biloglede na enako obdobje 1980 v združenem delu v občini število zaposlenih za B4 delavcev večje, kar po-meni za 0,5 odstotka s tem, da se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za 0,9 od-stotka, v negospodarstvu pa se je število zaposle-nih povečalo za 3,5 odstotka. Število prijavljenih nezaposlenih se je v zadnjih mesecih leta sicer nekoliko znižalo in je konec mcseca decembra znašalo 318 oseb, kar je toliko kot meseca decem-bra 1980. leta. Od skupnega števila prijavljenih nezaposlenih oseb je 117 iskalcev prve zaposlitve. Pa še Cosebnih dohodkih: v letu 1981 je bilo v občini izplačan poprečni osebni dohodek na zapo-slenega v združenem delu v višini 12.771 din, kar je za 30,4 odstotka več kot v lctu 1980. V letu 1981 so OZD v globalu spoštovale določiladogo-vora o družbeni usmcritvi razporcjanja dohodka. S področja gospodarstva je okoli 40 odstotkov organizacij združenega dela prekoračilo dogovor-jeno rast osebnih dohodkov, od tega dve tretjini organizacij za manj kot pet indeksnih točk. S področja negospodarstva pa je prekoračilo dogo-vorjeno rast osebnih dohodkov okoli 20 odstct kov organizacij, od tega polovica za manj kot pet indeksnih točk.« NINA LEGAT ČOŽ