Celje - skladišče D-Per III 19/1988 1119881363,8 COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx * Številka 6 — Leto Vlil — Avgust 1988 Sozd Merx združuje: Avlo Celje. Avtotelmika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje. Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje, Potrošnik Celje. Reklama Celje. Savinja Mozirje. Teko Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magvar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla. Boris Kmet. Panika Ilijaš. Herbert Lešnik. Bojan Dežan. Alenka Škapin. Jelka Samec. ZdenkaMažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. RADGONSKI SEJEM « Poleg bronaste in srebrne plakete je Kmetijski kombinat Šentjur temeljna organizacija Klavnica letos na Radgonskem sejmu prejel tudi ZLATO PLAKETO ZA IZREDNO DOBRO DOMAČO RIFNIŠKO KLOBASO. V Merxo v paviljon, kije bil letos urejen nekoliko drugače ter po mnenju številnih obiskovalcev eden izmed najlepših je prišel na kratek poslovni razgovor in srečanje z našim predsednikom kolegijskega poslovodnega organa Francom Banom generalni direktor delovne organizacije Žito Ljubljana Marko Sok. Na letošnjem 26. Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je ob Dnevu sozda Merx naš paviljon obiskalo veliko število ljudi. Med njimi tudi sekretar OK ZKS Stane Mele, direktor delovne organizacije Blagovni center in predsednik Skupščine občine Celje Tone Zimšek, ki so se v razgovoru z Francom Banom dotaknili tudi vprašanja preskrbe v občini Celje. Na sejmu pa je imela svoj prostor v paviljonu tudi članica Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, v katerem je predstavila svojo proizvodnjo vina. Sedežnica na Golteh bo Zbiranje sredstev še poteka Postavljanje sedežnice na Golteh se bo pričelo v naslednjih dneh z gradbenimi deli, vendar projektni svet za izgradnjo skupaj z vodstvom sozda, delovno organizacijo in družbenim svetom še vedno zbira nepovratna in ugodnejša sredstva iz gospodarstva in drugih družbenopolitičnih organizacij občin Titovo Velenje, Mozirje, Žalec in Celje. Zbiranje sredstev zelo dobro poteka v občinah Titovo Velenje in Mozirje, manj pa v občinah Žalec in Celje, kjer so se morali v akcijo vključiti tudi drugi družbenopolitični dejavniki vključno z Medobčinsko gospodarsko zbornico, da bi akcija pravočasno dala pričakovane rezultate. Predvidevajo, da bo sedežnica na Golteh že naslednjo sezono, čeprav z velikim angažiranjem in težavami. Predstavitev skladišča v Krškem Dela na Poslovno trgovskem centru v Rogaški Slatini gredo h koncu. Predvidevajo, da bodo gradbena dela zaključena do konca avgusta, v mesecu septembru pa bodo zaključena že tudi vsa dela v zvezi z dograjevanjem opreme, zunanje ureditve in nekaterih večjih drugih infrastrukturnih objektov kot so prilagoditev magistralne ceste ob objektu in trafopostaja. Otvoritev naj bi bila koncem septembra v okviru občinskega praznika občine Šmarje pri Jelšah ozi- roma v sredini meseca oktobra, v kolikor ne bodo uspeli z ureditvijo zunanjih objektov. Kot zanimivost naj povem še to, da vsi investitorji načrtujejo skupno otvoritev vseh objektov', vključno z avtobusno postajo, pa čeprav nekateri izmed njih ne bodo pričeli takoj z poslovanjem (banka, ptt). Naj na koncu povemo še to, da bo ne glede na krajši zamik v sorazmerno ugodnem roku zaključena ena največjih naložb sestavljene organizacije Merx v letošnjem letu. Začasno bo v hanger objektih Delovna organizacija Blagovni center ima svoje grosistično skladišče tudi v Krškem. Zaradi urbanističnih potreb občine Krško mora Blagovni center svojo dejavnost predstaviti na novo lokacijo. O tem se najodgovo-renjši delavci Blagovnega centra in sozda Merx že dalj časa dogovarjajo s skupščino občine Krško, o načinu prestavitve skladišča in obliki financiranja tega novega objekta. Dogovori že gredo h koncu in predvidevajo, da bodo leta 1991 dokončno prestavili to staro sladišče v industrijsko cono, v ustrezni nadomestni objekt, ki ga ima sklad stavbnih zemljišč oziroma SO Krško. Blagovni center oziroma v njihovem imenu sektor za razvoj in investicije je že predložil gradbeni in tehnološki načrt. Ker pa morajo staro skladišče takoj sprazniti, bo SO Krško zgradila začasne objekte, v katerih bo poslovanje potekalo do končne izgradnje. Pšenica v silosih Letos manjši odkup V Merxovih silosih v Trnovljah se odkup pšenice počasi zaključuje. Prihajajo še samo manjše količine od kmetov kooperantov, medtem ko so odkup od družbenega sektorja v celoti zaključili. Z odkupom in kakovostjo letošnjega pridelka so v Mlinsko predelovalni industriji zadovoljni, pričakujejo še samo, da bodo izpolnili vse svoje pogodbene obveznosti tudi tisti pridelovalci, ki do danes še niso oddali pšenice. Do danes, torej 22. avgusta, je delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija odkupila 1885 ton pšenice od družbenega sektorja in 1534 ton od zasebnega sektorja. Kljub temu, da še pričakujejo manjše količine pšenice, pa so prvi podatki že pokazali, da so tudi letos odkupili manj pšenice, kot so načrtovali. Odkup pšenice se torej manjša iz leta v leto kljub predhodno sklenjenim pogodbam. Skupaj z najodgovornejšimi družbeno politični delavci občine Celje ter direktorji večjih Merxovih prehrambenih organizacijje predsednik sozda Merx Franc Ban obiskal tudi paviljon našega dobrega poslovnega partnerja Panonke iz Somborja, kjer jih je sprejel njihov predstavnik v Zagrebu Kosta Dukič. Kako smo gospodarili Izgube niso večje Pogoji in razmere v gospodarstvu se niso izboljšali, če upoštevamo, da smo v šestih mesecih letošnjega Jeta imeli kar dve vrsti ekonomske politike, katere bi ublažile neustavljiv tempo rasti inflacije. Odražajo se v: visoki inflaciji (v juniju je že 176% v primerjavi z junijem lani), padcu in stagnaciji proizvodnje (nižja za 1,7%) znižanju storilnosti, zmanjšanju akumulativne sposobnosti, povečanju nelikvidnosti, dezinvesticije, realni OD (v povprečju prvih štirih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani padec za 6,6% in v primerjavi z lanskim letom za 1,2%) padajo... Vse težje razmere za gospodarjenje, ki se odražajo v pospešeni rasti inflacije in nadaljnjem poslabšanju ce- lotnega ekonomskega položaja, se odražajo v rezultatih poslovanja MERX-a v I. polletju 1988. Za vse dejavnosti je opaziti, da beležijo nižjo indeksno rast celotnega prihodka od rasti cen, kar pomeni, da je proizvodnja, prodaja blaga in gostinskih storitev padla, sredstva akumulacije naraščajo počasi, delež akumulacije v dohodku MERK se je zmanjšal od 12% na 11%, večji del ustvarjenega čistega dohodka smo porabili za osebne dohodke, ti pa so še vedno za poprečjem gospodarstva SRS in posameznih panog SRS, število zaposlenih se v MERK povečuje, produktivnost pada ... Pozitivni pre- Nadaljevanje na 2. str. Sredstva za razvoj V Uradnem listu SRS št. 29/88 in Vestniku Gospodarske zbornice z dne 5.8.1988 je bil objavljen SKLEP o kriterijih za usmerjanje sredstev za razvoj iz naslova plačanih obresti plasiranih sredstev DPS. Sredstva za razvoj so namenjena spodbujanju razvojnih usmeritev po družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1986 — 1990. Usmerjajo se kot dopolnilna sredstva za financiranje razvojnih programov in to za: 1. inovacijske programe, 2. programe drobnega gospodarstva, 3. izvozne programe, 4. programe racionalne rabe energije in surovin 5. programe varstva okolja. V finančni konstrukciji programa predstavljajo razvojna (nepovratna) sredstva do 20% pod pogojem, da mora investitor zagotoviti najmanj 10% lastnih sredstev. Programi morajo izpolnjevati kriterije družbenoekonomske upravičenosti investicije, ki so določeni v Skupni metodologiji za ocenjevanje družbene in ekonomske upravičenosti investicije ter učinkovitosti investiranja v SFRJ (Ur. list SFRJ št. 50/87). To pa pomeni ,da bodo na dodatna sredstva za razvoj kandidirali programi, ki predstavljajo družbeno in ekonomsko uspešen projekt. Odobravanje razvojnih sredstev je v kompetenci IS SR Slovenije. Ladislava Krivec I_______________________________________________________________________I 'fnei MERK VESTNIK STRAN 2 AVGUST 1988 Izgube niso večje Silosi za moko na Zgornji Hudinji so tik pred zaključkom in čakajo, da jih napolnijo z moko Jo Nikolaj v Merxu Navdušen nad nasadi našega kooperanta Nadaljevanje s 1. str. miki so doseženi na področju internih blagovnih tokov, saj so ti kljub padcu prodaje še ugodni, založenost trgovin je tudi dobra, zaloge (blaga, surovin...) MERX imajo počasnejšo rast od rasti realizacije, zato je tudi količnik obračanja zalog boljši, izboljšala se je tudi ekonomičnost poslovanja, zaradi nižje rasti porabljenih sredstev. Poslovanje po dejavnostih MERX-a predstavlja nadaljevanje trendov gibanj iz preteklih obdobij. V kmetijstvu so še vedno prisotne velike disparitete cen, slabšanje akumulativne sposobnosti, padec proizvodnje, likvidnosti. V trgovini je opaziti, da je realen obseg prodaje blaga v poprečju manjši za 8%, največ pri prodaji tekstilnih izdlekov (10—15%), notranji blagovni pretoki niso dosegli načrtovanih za polletje, vendar so še ugodni, zadolženost trgovin je dobra, finančni rezultati so že zlasti v trgovini na drobno slabši (padec deleža akumulacije v dohodku), zaloge nad optimalnimi ... V gostinstvu in turizmu se trend padanja prodaje nadaljuje, rezultati poslovanja in kazalci uspešnosti so boljši od polletja lani. V MERX-u smo ustvarili 365.329 mio din celotnega prihodka ali za 147% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Za vse dejavnosti je značilno, da so imele visoke cene dominantno vlogo pri višini ustvarjenih rezultatov, saj so v tem obdobju višje cene na drobno za 165,6%, cene na debelo za 165,1%, gostinskih storitev za 173%, enako kmetijskih proizvodov. V sestavi celotnega prihodka MERX-a predstavljajo posamezne dejavnosti različne deleže, ki so razvidni iz grafičnega pregleda. Zaradi počasnejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka se je izboljšala ekonomičnost poslovanja za 1%, dohodka pa smo ustvarili v višini 55.251 mio din. Obveznosti iz dohodka MERX so znašale 13.187 mio din, čisti dohodek pa 42.064 mio din. V strukturi celotnega prihodka se je delež obveznosti iz dohodka zmanjšal, ČD pa povečal zaradi spremembe v obračunskem sistemu. Povprečni obračunani mesečni OD na delavca v MERX-u znaša 443.935 mio din in zaostaja za poprečjem gospodarstva SRS (496.158 din). Enaka ugotovitev velja za dejavnosti, saj znašajo v kmetijstvu MERX 437.560 din — SRS enaka panoga 507.794 din, trgovina MERX 409,821 din — SRS 525.073 din, gostinstvo MERX 387.355 din — SRS 452.385 din. Sredstva akumulacije znašajo 6.154 mio din, njihov delež v celotnem prihodku in dohodku MERX pada, to pa tudi pomeni, da dosegamo slabšo akumulativno sposobnost. Največ akumulacije ustvarja blagovni promet, najmanj pa dejavnost transport. Posamezne deleže prikazujemo v grafičnem prikazu akumualcije MERX. Najhitrejšo indeksno rast sredstev za akumulacijo beleži kmetijsko živilsko predelovalna industrija (368) in gostinstvo in turizem (271). Za MERX znaša delež akumulacije v dohodku 11,1% (lani 12,6), nižji delež od povprečnega beleži trgovina na drobno (9,8), gostinstvo in turizem (3,7) in transport (3,1). Poleg akumulacije, ki je v DO pogoj za nadalnji razvoj so pomembna tudi sredstva za reprodukcijo, ki znašajo za MERX 9.659 mio din. V strukturi celotnega prihodka se delež ni spremenil od lanskega polletja. V okviru sredstev za reprodukcijo predstavlja akumulacija 63% (lani 66%), sredstva amortizacije brez revalorizacije pa 37% (lani 34%). Največ sredstev za reprodukcijo je ustvarjenih v blagovnem prometu 50%, v živ. pred. ind. 30%, v gostinstvu 9%, storitvah (Avto Celje) 7% in ostalo. Zadovoljiv je podatek, da se višina izgub ob zaostrenih pogojih gospodarjenja ni bistveno povečala. Z izgubo je zaključila poslovanje DO Reklama v višini 7.582 tisoč din in KK Šentjur, TOZD Transport v višini 58.424 tisoč din. Skupaj znašajo izgube v MERX-u 66.005 tisoč din ali 3% več od lani. Višina zalog j e odvisna od dejavnosti, s katero se DO ukvarja, od načina proizvodnje, od sezonskega značaja.... V MERX-u so znašale zaloge 62.893 mio din in so naraščale počasneje od prodaje blaga. Največ zalog beleži trgovina 70%, kmet. živ. pred. ind. 20%, gostinstvo 2%, storitve 6% in transport 1%. Gibanje zalog po dejavnostih je različno. Za kmetijstvo je značilno, da je hitrost obračanja zalog enaka kot lani, v živilsko predelovalni industriji seje stanje poslabšalo, v trgovini na debelo se je hitrost bistveno povečala na račun precejšnjega znižanja zalog, v trgovini na drobno pa ravno obratno ter v gostinstvu in turizmu se hitrost obračanja zalog zmanjšuje. Vsi kazalci MERX-a kažejo trend naraščanja, enako velja za dejavnost kmet, živ. pred. ind., blagovni promet, gostinstvo in turizem, ostale de- Kazalci uspešnosti Mera javnosti pa imajo slabše kazalce v primerjavi z lanskim polletjem. Obseg investicijske dejavnosti je večji v [ -imerjavi z enakim obdobjem lani a 360%, realno za 194 indeksnih tc čk (upoštevana rast cen = 266). V kmet. živ. pred. ind. je znašal obseg investicij 6.475 mio din ali 47,3% vseh vlaganj, v blagovnem prometu 6.483 mio din ali 47,4% investicij MERX-a in gostinstvo in turizem 726 mio din ali 5,3%. Skupaj za MERX znaša obseg investicij 13.684 mio din. V MERX-u je bilo realiziranega izvoza blaga v višini 375 USD, podatek pa ni spodbuden, saj smo dosegli glede na letni plan le 2% generalnega izvoza in 36% MOP. Na poslovnem obisku v Sloveniji in tudi v sozdu Mera je bil pred kratkim predsednik svetovne sadjarske organizacije Nikolaj Jo, Belgijec, izjemno velik pridelovalec sadja, predvsem jabolk. Na svojih 400 ha ima okoli 250 ha najmodernejših nasadov jabolk, in okoli 150 ha drevesnic. Poleg tega je tudi gojitelj ostalega se- V centru Celja, v Levstikovi ulici, je delovna organizacija Kmetijska zadruga Laško slovesno odprla prvo prodajalno — mesnico — zunaj občinskih meja. Slavnostni govornik je bil Jože Rajh, direktor te delovne organizacije, kije po pozdravnih besedah govoril o delu, dosežkih, težavah in o nadaljnjih prizadevanjih in načrtih njihove delovne organizacije, ki prav letos praznuje 35-letnico. Med drugim je dejal: menskega materiala, kot so jagodičevje in podobno. Zelo veliko vlaga v nasade jabolk po celi Evropi, pojavil se je tudi že pri nas v Sloveniji, ko je pred dobrim letom dni sovlagal v nasade v Ormožu. Naj povemo še to, daje Nikolaj Jo tudi največji dobavitelj sadilnega materiala za ZDA. Ob obisku v sozdu Mera, si je »Ker za razne proslave niso najbolj primerni časi, naj bo ta 35-letnica zapisana v zgodovino Kmetijske zadruge Laško kot leto, v katerem smo pridobili pomembne poslovne prostore in bo zato pomemben mejnik v razvoju našega kolektiva. Ko nam je bila v lanskem letu ponujena možnost pridobitve teh poslovnih prostorov, smo najprej oklevali, ali naj se tega lotimo ali ne, saj je že nekaj let akumulacijska stopnja mes- Nikolaj Jo ogledal tudi plantaže jabolk Mirana Prezlja, kooperanta Kmetijske zadruge Celje v Rakovi stezi, enega izmed največjih proizvajalcev jabolk v Sloveniji in letošnjega nagrajenca Šlandra ve nagrade. Bil je izredno presenečen nad nasadi jabolk Mirana Prezlja. Z navdušenjem sije ogledal nasade in dejal, daje to prva plantaža, ki jo je videl v privatnem sektorju tako urejeno, vendar pa se vidi, da ni dovolj strokovnosti pri sami vzgoji nasada. Zato je Miranu Prezlju ponudil strokovno pomoč in sicer osebno ter preko mariborskega inštituta za sadjarstvo. Istočasno pa gaje tudi povabil v Belgijo na strokovno izpopolnjevanje in izrazil pripravljenost sovlagati v obliki izdobave sadilnega materiala v nove 3 ha nasadovjabolk kooperanta Mirana Prezlja. Naj na koncu povem še to, dajeta priznani proizvajalec sadja tudi naš stalni kupec kvalitetnejših jabolk, ki pa jih letos zaradi vremenskih nepri-lik zopet ne bo veliko. Tako se predvideva, da bi Kmetijska zadruga Slovenske Konjice lahko letos izvozila 400 ton jabolk, Kmetijski kombinat Šentjur pa samo 100 ton jabolk. no-predelovalnih organizacij zelo nizka. Torej ni dovolj sredstev za razširitev materialne osnove. Stopili smo v stik z vodstvom tozda Klavnice Kmetijskega kombinata Šentjur in skupaj smo ugotovili, da takšne priložnosti ne gre opustiti, saj se ne pojavljajo ravno pogosto. Dogovorili smo se, da gremo v nakup teh poslovnih prostorov s skupnimi močmi in tako se je tudi zgodilo.« Vrednost naložbe znaša po nominalnih vrednostih, brez preračuna na sedanjo vrednost, 133 mio dinarjev. Od tega je Kmetijski kombinat Šentjur sovlagal 30, 18 je dal sis za preskrbo občine Celje kot posojilo, 35 je iz združenih sredstev sozda Mera, 50 mio din pa je bilo lastnih sredstev Kmetijske zadruge Laško. Izvajalec del je bil Ingrad iz Celja, oprema je iz LTH Škofja Loka. Z odprtjem tega poslovnega prostora so Celjani in okoličani pridobili mesnico, v kateri bodo lahko vedno kupili kvalitetno meso vseh vrst, delikatese in nekaj drugih manjših ar-tikov, ki sodijo zraven. Maloštevilni kolektiv pa se bo potrudil, da bodo kupci vedno dobro postreženi. Prodajalna bo odprta od 6,30 do 19,00 ure, ob sobotah pa od 6,30 do 13.00 ure. Novo prodajalno je simbolično odprla oziroma odklenila Danica Dobršek, namestnica predsednika komiteja za družbeno ekonomski razvoj občine Celje. v tisoč din I. poli. 1987 II. pol. 1988 Indeks Akumulacija na zaposl. 368 837 227 Reproduk. na zaposl. 559 1.318 236 Dohodek na zaposl. 2.926 7.512 257 Ekonomičnost % 116,7 117,8 101 Rentabilnost % 20,5 27,2 133 Bronja Romanič DELEŽ DEJAVNOSTI U SOZD DOHODEK 18 , 1% KMET. PRED. IND. 51.0‘/ BLAGOVNI PROMET 12.7% GOSTIN.IN ŽIČN. Z ,3'/. TRANSPORT 6,0% STORITVE 8.3Z IB IN VSE DSSS DELEŽ DEJAVNOSTI V SOZD AKUMULACIJA 32.0% KMET. PRED. IND. 53.6% BLAGOVNI PROMET iS 4.1% GOSTIN IN ŽIČN7 i. 1% TRANSPORT 8.8% STORITVE e 0.4% IB IN VSE DSSS DELEŽ DEJAVNOSTI V SOZD CELOTNI PRIHODEK m. 16.2% KMET.PRED. IND. 68.5% BLAGOVNI PROMET 4.4% GOSTIN.IN ŽIČN. 1.3Z TRANSPORT 7.2% STORITVE 2.4% IB IN VSE DSSS Ozimnica Tudi letos so bile priprave na prodajo blaga za ozimnico v naši sestavljeni organizaciji Mera temeljite, dobre in skrbne. Nalogo so delavci delovne organizacije Blagovni center in marketinškega sektorja sprejeli kot veliko obveznost do uporabnikov. Akcija je stekla že sredi avgusta, ko so pričeli prodajati breskve za vlaganje in papriko. Za ozimnico boste lahko letos kupili še krompir, čebulo, sveže zelje, jabolka, pakete za ozimnico Eta, razne kompote, svinjske polovice, mesne izdelke, med, česen, slive in fižol, kije bi pretekla leta tudi na spisku ozimnične prodaje, bo letos v zadostnih količinah v redni prodaji. Pomočnik direktoija marketing sektoija Boris Tamšeje povedal, da so za letošnjo ozimnico zagotovili zadostne količine blaga. Planirane količine prodaje so 300 ton paprike v vrečah po 10 kilogramov, 1200 ton krompirja v vrečah po 30 kilogramov, 250 ton čebule v vrečah po 10 kilogramov in več, 250 ton svežega zelja v vrečah od 20 do 30 kilogramov, 800 ton raznih vrst jabolk, kijih boste lahko dobili tudi na plantažah Dobji dvor Kmetijske zadruge Slovenske Konjice in Slom-Ponikva, Kmetijskega kombinata Šentjur. Ozimnico bo mogoče kupiti prek maloprodajne mreže na približno 60 prodajnih prostorih. In kakšne so cene? Te do danes, dne 22. 8. še niso znane, razen za papriko, ki se že prodaja po 1.250 dinaijev za kilogram. V teku je tudi akcija okrog zagotovitve kreditnih sredstev za kreditiranje nakupa blaga za ozimnico. Do sedaj sta se tej akciji odzvali občini Slovenske Konjice in Celje, tako da se bo ozimnica v teh dveh občinah lahko prodajala tudi na kredit. Upajmo, da se bodo odzvale tudi ostale občine celjske in koroške regije, kajti zaostrene družbeno ekonomske razmere so povzročile zmanjšanje kupne sposobnosti prebivalcev, kar še posebej velja za upokojence in družine, ki prejemajo osebni dohodek pod republiškim povprečjem, zato si bo prav ta kategorija prebivalcev težko zagotovila nakup blaga za ozimnico. Jo Nikolaj je pokazal, kako se obrezujejo nasadi, daje čim več pridelka dobre kvalitete Nova naložba KZ Laško Mesnica v Celju odprta MERK VESTNIK AVGUST 1988 Nova prodajalna Tkanine v centru mestu Okrepčevalnica Ham Ciciban nudi vse od a do ž Nekdanja prodajalna Dekor v Stanetovi ulici v centru mesta se je preselila v novo, ki si je nadela ime Ciciban. V njej dobite vse od A do Ž za otroke, tiste »tamlajše« predšolske cicibančke, kakor nam je povedala poslovodkinja Majda Vrtačnik. Odprta je vsak dan od 7,30 do 19,00 ure, ob sobotah pa od 7,30 ure do 13,00 ure. Ciciban je odprt od 13. avgusta in je pravzaprav zares pravi otroški bou-tigue, kakor so ga nekateri poimenovali, saj v njem dobite skoraj vse, in sicer od otroške dude do vozička. Čeprav so še dopusti, pa promet kar dobro gre, sicer pa so v njej zaposlene same rutinirane prodajalke, ki imajo dovolj izkušenj in prakse. Saj so se iz stare v novo prodajalno preselile komaj kakih tristo metrov daleč. Prvi mesec naj bi Ciciban pridelaj 6 milijard 300 milijonov din prometa na 7_ zaposlenih. »Slo bo, glih za glih,« pravi poslovodkinja, ki je zdaj ob dopustih za vse: čas za blagajno, čas med kupci.« V zgornji trgovini smo bile zmeraj nad planom, zakaj ga tu ne bi dosegale,« pravi korajžno. Prenova stare trgovine v novo je stala okoli 18 milijard dinaijev:insta-lacije elektro in toplotne, manjša zidarska dela,beljenje in nova oprema. Prodajalke zaslužijo od 45 do 50 S milijonov mesečno. V blagajni se vsak dan nabere okoli 350 S milijonov din. Celjani so se trgovine že kar navadili, vendar pa se pozna zmanjšana kupna moč, saj največ kupujejo cenejše stvari (dopusti). Sicer je pa vsak dan denarja že za prešteti dovolj. Nova Tkaninina prodajalna za naše najmlajše Ciciban vas vabi, da si jo ogledate in tudi kaj kupite. Obnovljena Manufaktura Kupci zadovoljni Letošnji avgust je Modina prodajalna Manufaktura pričakala svoje kupce obnovljena in polepšana. Kot je povedal Ciril Zavolovšek, direktor Mode, so popolnoma obnovili notranjost trgovine, uredili zunanji videz, to je vhod in izložbena okna in izboljšali delovne razmere. Prodajalna Manufaktura je s svojimi 150 kvadratnimi metri popolnoma spremenila videz. Novi so tlak, svetila, strop. Zelo domiselno in prijetno so vgradili opremo, tako daje trgovina sedaj bolj pregledna. Obnovili so tudi vse napeljave in vgradili potrebni prezračevalni sistem. Na novo je urejen tudi vhod v trgovino, ki ima sedaj vetrolov. Z obnovo pro- dajalne so pridobili tudi manjše priročno skladišče in uredili, kar je zelo pomembno, poseben vhod za poln-jepje trgovine. Sam program prodaje se ni spremenil, obdržali so isto dejavnost kot pred adaptacijo, samo preglednost blaga j e sedaj mnogo večja. Se vedno boste lahko v Manufakturi kupili vse vrste tkanin, posteljnino, preproge, zavese in druge drobne stvari za gospodinjstvo in za dom. Obnova trgovine je veljala približno 14 starih milijard dinarjev. Gradbena delaje izvajala delovna organizacija Ingrad, opremo je izdelala Zarja Petrovče, projekti in strokovni nadzor pa je delo priznanega celjske- ga arhitekta Hartmana. Dela so bila zaključena v izredno kratkem času, saj je od začetka do otvoritve preteklo samo 21 dni. Delavci so navdušeni nad preurejeno prodajalno Manufaktura in predvsem nad mnogo izboljšanimi razmerami za delo. Še toliko bolj pa so ponosni, da jim je ta naložba, ki sojo načrtovali že dalj časa, uspela v času, ki ni najbolj ugoden. Zadovoljni pa niso samo delavci Mode, ampak tudi številni stalni kupci te prodajalne, po besedah poslovodkinje Dragice Pas-saro je stalnih strank kar 99 odstotkov, ki zapuščajo prenovljeno Manufakturo zadovoljnih obrazov. urejenim vhodom z vetrolovom. Nov lokal s hitro pripravljeno hrano Na začetku poletja je Celje bogatejše za dokaj velik poslovno stanovanjski objekt, ki se razteza v Levstikovi ulici — od Agrotehnike do Stanetove ulice. V pritličju so novi poslovni prostori trgovin in nekaterih drugih storitvenih dejavnosti. Nekako v sredini pa je ličen gostinski lokal — OKREPČEVALNICA »HAM«, s specifično ponudbo hitro pripravljene hrane, kakršna se je že pred leti razširila po vsem Zahodu. To je tudi prvi pravi FAST—FOOD na Štajerskem. Ponudba zajema več vrst hamburgerjev, pleskavice v lepinji, hrenovka v štručki, ocvrt krompir, zavitki in drugb. Vse naštete jedi dobite v papirni embalaži, lahko jih pojeste v prijetnem belo-rdečem ambientu lokala ali na vrtu pred njim, lahko pa izbrane dobrote odnesete tudi s seboj v praktični, higienski kartonski embalaži. Za osvežitev in gašenje žeje pa so na voljo brezalkoholne pijače, pivo ter čaj in mleko. Vse pijače vam bodo postregli iz posebnih točilnih avtomatov. Coca-colo, to priljubljeno pijačo mladih, pa lahko odnesete tudi s seboj v posebnem kozarčku (količine 2 del) s pokrovčkom in slamico. Okrepčevalnica »HAM« je last Gostinskega podjetja Celje, temeljne organizacije »Ojstrica«, kije zaupala vodenje te poslovne enote Roziki Pintarič in še trem delavkam, ki skrbe za pripravo, jedi, pospravljanje in vzdrževanje lokala. Okrepčevalnica je samopostrežna. Stroški za nakup in opremo lokala so znašali 300 milijonov dinarjev. Vso potrebno opremo za kuhinjo je izdelal Kovinostroj Grosuplje, načrt za notranjo opreme lokala pa je izdelal dipl. ing. arh. Aleksej Janušič, kije v tem majhnem prostoru — meri samo 57 m2, dosegel neverjetno skladnost in svežino v belo-rdeči kombinaciji. Zmogljivost okrepčevalnice je 500 hamburgerjev na dan. V prvem mesecu poslovanja je bilo prometa za povprečno milijon din dnevno, računamo pa, da bo z novim šolskim le- tom, še za polovico večji. Menimo, da bomo s tem načinom ponudbe, z nizkimi cenami in možnostjo prodaje navzven lahko nudili prenekateremu srednješolcu, ki nima organizirane šolske prehrane, ceneno malico, in seveda ustregli tudi drugim, ki si želijo take ponudbe. Da so bile naše usmeritve pravilne, je pokazalo poslo-vanjp te okrepčevalnice že v prvem mesecu, saj so Celjani in drugi obiskovalci tovrstno ponudbo ugodno sprejeli. Ne pozabite, hitro in poceni se lahko okrepčate v okrepčevalnici »HAM« v Levstikovi ulici v Celju, v neposredni bližini avtobusne postaje. Okrepčevalnica je odprta vsak delavnik od 6 do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa je zaprta. Za obisk se priporoča kolektiv okrepčevalnice »HAM«, temeljne organizacije »Ojstrica« v sestavi Gostinskega podjetja Celje. F. I. Težave pri obnovi podeželskih trgovin Občinska politika jim ni naklonjena V temeljni organizaciji Prodaja Slovenj Gradec ne mirujejo. Zelo intenzivno se pripravljajo na naložbo izgradnje novega marketa z diskontom ob Celjski cesti, katerega načrtujejo za prihodnje leto. Gre za eno izmed večjih naložb, njena vrednost je po sedanjih cenah 200 starih milijard. Sam market bi imel 210 kvadratnih metrov prodajnih površin z ustrezno kvadraturo skladiščnih prostorov, diskont pa bi imel 160 kvadratnih metrov. Z dograditvijo tega objekta, bi sedanji diskont prestavili v novega, v stare prostore, kjer ni ustreznih parkirnih prostorov, pa bi dali nov specializirani program. Tudi ta temeljna organizacija bo Z rezultati polletja so v tozdu Prodaja Slovenj Gradec zadovoljni. 116 ljudi tega tozda je ustvarilo skupne realizacije brez prometnega davka 5.764.000 novih dinarjev in je indeks 254. Pri celotnem prihodku z izrednimi prihodki so zabeležili indeks 256, pri dohodku 264, čistem dohodku, ki pa zaradi novega sistema obračuna ni primerljiv 309. Ostanek čistega dohodka so razdelili na rezervni sklad 32 milijonov, poslovni sklad 115 milijonov, torej so ustvarili 147 milijonov akumulacije. Povprečni osebni dohodek je 445 tisoč dinarjev. poizkušala v prihodnje, seveda v kolikor ji bodo to dopuščala finančna sredstva, čimveč svojih prodajaln specializirati in obnoviti že dotrajane. Z velikimi težavami se srečujejo predvsem pri obnovi podeželskih trgovin. Kljub temu, da so občinsko preskrbovalno podjetje, ostanejo vse skrbi za obnovo in zgraditev novih kapacitet na podeželju tozdu, kajti občinska politika jim ni preveč naklonjena, saj vedno bolj »forsira privatni sektor, ki ima zanimanje samo za center mesta, na podeželje pa niti ne pomislijo. Za primer naj povemo, da ima temeljna organizacija Prodaja Slovenj Gradec samo eno samopostrežno v centru mesta ter daje prisot- na kar v štirih krajevnih skupnostih od osmih, kolikor jih ima ta občina. Kljub temu, da je v tem tozdu 65% tekstilno tehničnega blaga in le 35% »špecerije«, pa so zelo zainteresirani, da bi šel razvoj maloprodaje naprej, da bi se bolj pojavljal Mera na tem področju, še posebno zaradi tega, ker ima Blagovni center v Slovenj Gradcu grosistično prodajo. V občini Slovenj Gradec sicer ni potrebe po večjih prodajnih prostorih, tako nam je zagotovil direktor tozda Albin Naglič, vendar pa niso na pravih lokacijah. Morda bi še za konec povedali to, da ima ta temeljna organizacija v svojem sestavu 20 prodajnih enot, toda nobene blagovnice. Na posnetku so delavci slovenjegraškega \1erxovega diskonta Tone Kotnik, Andrej Krivec in Marija Plaz, ki po besedah direktorja tozda zelo dobro posluje. MERK VESTNIK AVGUST 1988 V Prodaji Šoštanj se trudijo Obnovili bodo zadnjo klasično trgovino Temeljna organizacija Prodaja Šoštanj zagotavlja prebivalcem Šoštanja in njegovega širšega območja dobro oskrbo z živili in drugimi izdelki za vsakdanjo rabo. V temeljni organizaciji imajo devet poslovnih enot in sicer dve blagovnici v Šoštanju in Gorici, štiri samopostrežne trgovine v Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Titovem Velenju in Gaberkah, prodajalno pohištva v Šoštanju, tekstilno prodajalno v Šmartnem ob Paki in klasično prodajalno v Titovem Velenju z 6000 m2 bruto prodajnega prostora. V letošnjem letu predvidevajo, da bo 170 zaposlenih ustvarilo za okrog 19 milijard celotnega prihodka. Zdaj se v temeljni organizaciji Prodaja Šoštanj pripravljajo na obnovo in posodobitev dveh enot: klasično prodajalno Stari trg v Titovem Velenju in bifeja v blagovnici Šoštanj. Želijo pa tudi spremeniti prodajni program prodajalne pohištva oziroma ga dopolniti z dodatnim, ki bo obsegal predvsem dekorativno blago. zastavili še višje cilje, vse v želji, da bi preskrba občanov bila nemotena in kar se da kakovostna, kajti razne analize in raziskave so pokazale, da si kupci želijo nove, sodobne oblike prodaje in predvsem specializirane prodajalne. Vendar tudi v tej temeljni organizacij,;tako kot danes v večini organizacij z živili, ne ostane dovolj sredstev za obnovo, kaj še le za nove naložbe. V Prodaji Šoštanj se sicer 'trudijo, da bi porabnika spodbudili k čim večjemu nakupu. Tako so tudi v letošnjem letu izvedli nekaj akcij in kupcem ponudili izdelke s popustom, tudi do 30 odstotkov. Ti so takšne akcije oziroma ponudbo ugodno sprejeli, vendar pa si želijo še več dogajanja na njihovih prodajnih mestih — v sodelovanju s proizvajalci — kot so degustacije in predstavitev novih izdelkov. Prav zaradi pomanjkanja denarja bodo v temeljni organizaciji Prodaja Šoštanj obnovili zadnjo »špecerijsko« samopostrežno trgovino v Titovem Velenju, kije bila že dolga leta v načrtu za obnovo, in deset let stari bife v blagovnici Šoštanj, ki prinaša precejšen del dohodka, s posojilom. Naložba bo veljala približno deset starih milijard dinarjev. Z obnovo klasične prodajalne želijo v Prodaji Šoštanj predvsem, seveda ob boljši preskrbi, povečati promet na zaposlenega in s tem tudi dohodek. Človek ne more človeka postreči toliko, tako pravijo v Šoštanju, kolikor si lahko človek postreže sam. Predvidevajo, da bodo to obnovo končali do 29. novembra, takoj za tem pa se bodo lotili tudi bifeja. Prizadevanja, da bi prihodnje leto uspešneje gospodarili TEMELJNA ORGANIZACIJA PRODAJA ŠOŠTANJ VAS OBVEŠČA, DA LAHKO V NJIHOVIH ENOTAH V ŠOŠTANJU, TITOVEM VELENJU, GABERKAH IN ŠMARTNEM OB PAKI KUPITE VSE ZA VAŠ DOM. Kljub velikim prizadevanjem v temeljni organizaciji Prodaja Šoštanj rezultati tudi ob polletju letošnjega leta niso bili najboljši. »Stanje je nezavidljivo«, pravi direktor te temeljne organizacije Drago Pokleka. »Dediščina, to je nepravilna odločitev za naložbo v Gorici, se pozna še sedaj. Ne gre za to, da bi nas bremenil investicijski vložek, problem je v neustvar-janju prometa v blagovnici Gorica. Poizkušali smo že vse, spremenili smo prodajni program, pa zopet ne gre. Mislim, da je bilo načrtovanje blagovnice žfe v sami zasnovi žgreše-no za to okolje, kjer je Zlata jama za to področje bi bila malo večja samopostrežna trgovina z bifejem. Ker blagovnico »občutimo« z tekočim poslovanjem, dela z izgubo, se trudimo, da bi jo oživili na vse mogoče načine, z bifejem, z diskontom. Želimo samo to, da bi poslovala z ničlo, torej, da bi bili stroški, ki nas bremenijo, čim manjši. V blagovnici Gorica je namreč zaposlenih kar ena četrtina vseh delavcev in je to kar precej velik zalogaj za vse druge enote, ki jo pokrivajo. Ker ne ustvarjamo dovolj prometa, tudi osebni dohodki niso najboljši. Naj povem, da smo pri osebnih dohodkih na samem repu v primerjavi z drugimi tozdi v delovni organizaciji Potrošnik. Tako je povprečni osebni dohodek, ki znaša 38 starih milijonov, kar za 10 odstotkov nižji od povprečnega osebnega dohodka delovne organizacije in kar za 15 odstotkov nižji kot pri naših konkurentih v tej regiji, kot so napri-mer Era in podobni. Prav zaradi nizkih osebnih dohodkov delavci niso preveč motivirani in imamo zelo veliko fluktuacijo, predvsem strokovnih kadrov. Ker dobimo nestrokovne kadre, zopet ne moremo ustvarjati, ne moremo deliti. To je začaran krog. Moram poudariti, da nam je pri vseh teh težavah v veliko pomoč delovna organizacija Potrošnik. Če nje ne bi bilo in bi bili sami, bi danes verjetno že »propadli«. Toda v temeljni organizaciji smo kljub blagovnici Gorica še optimisti. Še vidimo rešitev, predvsem v sprotnem prilagajanju prodajnih programov in v oživitvi prometa v blagovnici Gorica. Prvi rezultati so že vidni, mislimo, da bo še boljše. Vse potrebuje svoj čas in denar. Kljub zmanjšani kupni moči smo optimisti, kajti smo predvsem živilci, jesti pa bo še vedno treba.« Na posnetku je blagovnica Šoštanj, ena izmed boljših enot po rezultatih poslovanja. Lahko bi rekli, da nosi zastavo, upanje in optimizem med vsemi. Poklic moraš opravljati z veseljem Prodajalna konfekcija je ena izmed najboljših slikala pred vhodom. Na posnetku so Mira Repas, Marija Leskovšek, Slavica Podržan, Olga Vrhnjak in Darinka Vrtovšek. Pred dobrim letom je temeljna organizacija Slovenj Gradec obnovila svojo prodajalno konfekcija, ki je v samem središču Slovenj Gradca. Prodajalna je bila zgrajena leta 1960, v njej pa je bila izredno bogata izbira moške, ženske in otjoške konfekcije, galanterije, čevljev in podobno. Po prenovi pa je v tej prodajalni ostala še samo moška in ženska konfekcija, čevlji in volna. Trgovino vodi in zanjo skrbi pos-lovodkinja Mira Repas, ki v Merxu dela že dolga leta. Pravi, daje vzljubila ta poklic in da bi se zanj ponovno odločila, kajti zelo jo pritegne delo s strankami. Pravi, da rada govori in da v pisarni nikoli ne bi mogla zdržati, ker ne bi mogla toliko govoriti. »Z obnovo prodajalne so se nam bistveno izboljšale delovne razmere. Poleg mene in moje namestnice Marije Leskovšek so še tri prodajalke: Slavica Podržan, Olga Vrhnjak in Darinka Vrtovšek. Odkar smo trgovino obnovili se je zelo povečal promet. Kupci radi prihajajo k nam. Za sedaj smo po kazalcih, torej po ostanku dohodka, na prvem mestu v naši temeljni organizaciji Prodaja Slovenj Gradec,« nam je povedala Mira ob našem obisku v tej prodajalni. »Kljub temu ,da so časi bolj slabi in daje v Slovenj Gradcu veliko tekstilnih prodajaln, problemov praktično nimamo. Dobro se razumemo in si med seboj pomagamo. Plan prometa dosegamo in celo presegamo. Kupna moč sicer pada, ampak me sproti dopolnjujemo asortiman z novimi artikli, daje ponudba pestrejša in zanimivejša za kupce. Verjetno mislite, ker nam gre pač dobro, da je poklic trgovke lahek. Tako misli tudi večina mladih. Pa le ni tako. Mislim, da moraš vsak poklic opravljati z veseljem. Tudi tega, kajti potem ga opravljaš drugače. Naše »deklice« zaslužijo povprečno 45 sta- rih milijonov dinarjev. Za to delo morajo veliko znati, saj morajo kupcu znati svetovati, ga poznati, kaj bo kupil. In če ga dobro postrežejo, potem se bo še vedno rad vračal k nam, ker ve, da je pri nas kupil dobro. V tem poklicu pa je potrebna tudi izredna pazljivost, še posebno sedaj, ko se cene tako pogosto menjajo. Nič kaj prijetno tudi ni, ko moramo skoraj za pol leta naprej naročati blago oziroma zaključevati, če kolikor toliko dobro poznamo svoje kupce, potem tudi vemo, kaj je potrebno naročiti, da bomo čimveč prodale. Težje je, če ne zadeneš, kajti potem sledijo razprodaje in promet je slabši. Torej, vidite, da ta poklic le ni tako enostaven. Medtem ko sem se pogovarjala s poslovodkinjo, je ena izmed prodajalk skrbela, da je delo v prodajalni teklo dalje in da so bili kupci skrbno in dobro postreženi. Ura je šla proti eni, zato jih ni bilo veliko, jaz pa nisem imela preveč slabe vesti, da sem jih oškodovala pri prometu. To je bil le majhen utrinek iz življenja ene izmed bolj oddaljenih Mer-xovih prodajaln, ki bo čez dobri dve leti slavila trideseti rojstni dan. Kljub temu daje majhna, dobro izpolnjuje svoje poslanstvo pri oskrbi tamkajšnjih prebivalcev in s tem potrjuje, daje Merx ime, ki nekaj pomeni. Povejte tudi vi svoje mnenje Za najbolje ocenjene, pa tudi za sodelujoče v anketi priznanja in nagrade Da bi ugotovili, kako so naši kupci, porabniki in gostje družbenih gostinskih lokalov zadovoljni z delom delavcev v trgovini in gostinstvu, pa tudi, kako so zadovoljni z urejenostjo trgovin in gostinskih lokalov, je občinski odbor sindikata delavcev trgovine in gostinstva Celje sklenil razpisati anketo. Vabimo vas torej k sodelovanju in vas prosimo, da nam z vašimi mnenji pomagate ugotoviti, v kateri poslovni enoti — prodajalni ali v katerem družbenem gostinskem obratu imajo trgovci in gostinci tak odnos do kupcev in gostov, kakršnega si vsi želimo. Merila, po katerih boste ocenjevali so: — urejenost (osebja, trgovin, čistoča, označevanje cen, preglednost blaga...) — odnos do kupcev (postrežba, svetovanje pri nakupu, reševanje reklamacij in pritožb kupcev...) — zadovoljivost ponudbe blaga glede na poslovni predmet prodajalne (blagovnice se ocenjujejo po oddelkih) — v gostinskih obratih je poleg urejenosti in odnosa do gostov še poseben poudarek na kakovosti storitev. Ocenjevanje zajema vse prodajalne z živilskim blagom, tekstilno in usnjeno galanterijo, prodajalne s tehničnim, in vse družbene gostinske obrate v občini Celje. Izpolnjeno anketo nalepite na dopisnico in jo pošljite do 25. septembra na naslov: ZSS, občinski svet Celje, 63000 Celje, Gledališka ulica 2. Najbolje ocenjene prodajalne bodo dobile priznanje s plaketo »Zlati Merkur«, najbolje ocenjeni gostinski obrati pa plaketo s priznanjem »Zlata majolika«. Med vsemi, ki bodo sodelovali v anketi, bomo izžrebali tudi tri porabnike in jim podelili praktična darila. Rezultati ankete bodo objavljeni v Novem tedniku. ANKETA Glede na merila, s katerimi sem poslovne enote — prodajalne — ocenjeval(a) in so v navodilih, sem ugotovil(a), da je najprijetneje kupovati v prodajalni — z živilskim blagom ................................................................. — s tekstilnim blagom in usnjeno galanterijo ......................................... — s tehničnim blagom ................................................................. — najbolj urejen hotel ............................................................... — najbolj urejena restavracija........................................................ IME, PRIIMEK IN TOČEN NASLOV KUPCA ALI GOSTA — PORABNIKA: MERK VESTNIK STRAN 5 AVGUST 1988 Razprodaje Kupite, kupite... Letos so bile razprodaje v Merxovih trgovinah nekoliko prej kot lani. Večina trgovin je ponujala popust tudi do 40 odstotkov. Ceneje ste lahko kupili predvsem modele iz letošnjih kolekcij pomlad-poletje. Tu gre predvsem za bluze, majice, poletne obleke, kratke hlače, pa tudi kakšna moška obleka ali ženski komplet seje našel. Tudi za otroke se je našlo kakšno dobro, poceni oblačilo. Skratka, slika je bila taka kotje bila vsa leta do sedaj, dobile so se lepe in manj lepe stvari, tiste najbolj popularne pa so bile seveda takoj razprodane. Trgovci so povedali, da je bila letos prodaja na razprodajah slabša kot pred leti. Da pa bi le dosegli večji promet, ši že kar nekaj časa Mer-xove trgovine v samem centru mesta še pomagajo z dodatnimi prodajnimi pulti-hišicami pred trgovinami. Te lahko najdete pred veleblagovnico T, modnimi prodajalnami Vesna in Volna, blagovnico Tkanina, Pionir.... Da posel kar dobro gre, se lahko prepričate po posnetku, ki smo ga napravili pred prodajalno Vesna. Mlinsko predelovalna industrija Celje je obnovila počitniško naselje v Ankaranu Od 20. junija do 8. septembra bo letovalo predvidoma 110 delavcev, upokojencev in njihovih družinskih članov. Na pobudo konference sindikata smo se v MPI odločili za obnovitev počitniških hiš v Ankaranu. Naselje je pred 26 leti zgradil Veležitar Celje. MPI je kot pravni naslednik Veležitaija prevzela naselje v upravljanje šele pred dvema letoma. Letos smo obnovili 4 lesene hiše, v vsaki je majhna kuhinja in prostor za spanje, skupaj smo pridobili 20 ležišč. Zanimanje za letovanje v Ankaranu je bilo veliko, saj ni daleč in tudi cene so ugodne. Za 10-dnevno bivanje v predsezoni in posezoni je cena 25.600 din na osebo, v glavni sezoni pa 32.000. V to ceno je že vključena turistična taksa. Delovno tekmovanje gostincev in trgovcev Občinski svež Zveze sindikatov, občinska odbora sindikata delavcev trgovine in gostinstva bosta letos septembra že drugič organizirala občinsko delovno tekmovanje gostinskih in trgovskih delavcev. Gostinski delavci bodo tekmovali v pripravi jedi in strežbi, trgovski pa v poznavanju blaga, aranžiranju v izložbah in v delu z blagom v skladišču. Geslo letošnjega tekmovanja gostinskih delavcev bo jesen, grozdje, vino, vrtnine, lov in podobno, torej enako kot na letošnjem gostinsko turističnem sejmu. Vsi delavci Merxa iz gostinsko turistične dejavnosti in trgovine, ki ste se prijavili za tekmovanje; še je čas, da se temeljito pripravite in dosežete vsaj tako dobre rezultate, kot ste jih na lanskem, prvem tekmovanju. 15-letnica delovanja Mešani pevski zbor Avto Celje V sklopu proslav in praznovanja 40-letnega obstoja in delovanja delovne organizacije Avto Celje, je slavil svoj jubilej tudi Moški pevski zbor Avto Celje in sicer 15-letnico neprekinjenega delovanja. V ta namen je Moški pevski zbor Avto Celje organiziral in izvedel svečani koncert v Narodnem domu v Celju. Koncertni programje obsegal slovenske narodne, borbene in umetne pesmi. Pevci so s-; skupaj s profesorjem Cirilom Vrtačnikom za to svečanost posebej pripravili, kar je bilo razvidno tudi pri izvedbi sorazmerno zahtevnega programa. Strokovnjaki in občinstvo so bili prijetno presenečeni nad svežino izraza in zvoka tega zbora. Zbor že od ustanovitve zelo uspešno vodi profesor Ciril Vrtačnik, kije ob jubileju prejel posebno priznanje delovne organizacije Avto Celje, Mešani pevski zbor Avto Celje pa je ob 15-letnici prejel jubilejno plaketo delovne organizacije. Profesor Lebič je ob tej priložnosti podelil posameznim pevcem eno bronasto in trinajst srebrnih Gallusovih značk. V zboru pa tudi sodeluje nekaj pevcev, ki so že nosilci zlatih Gallusovih značk. Ob 15-letnici Mešanega pevskega zbora Avto Celje še lahko samo zaželimo, da se bo ta dejavnost v delovni organizaciji Avto Celje še razširila in uspešno nadaljevala tudi v prihodnosti. .. -J Če še ne veste... Razvoj sistema EAN za označevanje blaga za široko porabo Po svetu poznamo dva prevladujoča sistema za označevanje izdelkov za široko porabo in sicer. — AD I — UPS sistem (Univer-zal Produkt Code), ki pokriva ZDA in Kanado — EAN(jan) — Eurocan Artical Numbering sistem, torej evropski sistem za oznaževanje blaga. Sistem EAN je nastal leta 1974, ko je bil med evropskimi državami sprejet sporazum o enotnem oznaževanju prozvo-dov. Sistem EAN je z leti presegel evropski pomen ter postal svetovni, saj so po letu 1981 k sistemu EAN pristopile tudi nekatere neevropske dražve, kot so Mehika, Argentina, Japonska, Avstralija in druge. Jugoslavija je k sistemu EAN pristopila leta 1982. S tem je tudi Jugoslavija pridobila pravico, da svoje blago označuje s črtastimi simboli EAN. Tako smo leta 1983 pri nas ustanovili JANA (Jugoslovanska asociacija za numeriranje artiklov) kot nosilca organiziranja označevanja proizvodov s kodo EAN. Zaradi pomembnosti uvajanja sistema EAN in s tem elektronske opreme v trgovini je k JANA pristopil tudi sozd Mera. S tem so tudi vse članice sozda Mera postale članice JANA. S sistemom EAN simboliziramo proizvode, kijih lahko identificiramo in ločimo od katerega koli drugega proizvoda. Standardni EAN številčni zapis je sestavljen iz 13 pozicij števil, ki imajo naslednjo strukturo: OZNAČBA DRŽAVE . OZNAČBA PROIZVAJALCA, TRGOVCA _ OZNAČBA IZDELKA ____ KONTROLA Tak številčni zapis zaradi lažjega in točnejšega ugotavljanja tiskamo s posebnimi tiskalniki (pri proizvajalcih ali v prodajalni) na proizvode skupaj s črtasto kodo (zapisom). Črtasto kodo indentificiramo z optičnimi čr-talci za razpoznavanje trgovskega blaga. Črtasti zapis EAN številčnega zapisa Uvajanje sistema EAN v trgovine zahteva elektronsko opremo, ki jo delimo v tri kvalitetne kategorije: 1. Integralni prodajni sistem (POS) 2. Samostojne elektronske blagajne (ECR) 3. Elektronske blagajne z lastnostmi prodajnega sistema (ERC-B) EAN pomeni univerzalen informacijski sistem tako za trgovino kot tudi proizvodnjo in omogoča organizirano, učinkovito in racionalno izmenjavo blagovno denarnih tokov med proizvodnjo, trgovino in porabo. Prednosti sistema EAN se kažejo tako pri proizvodnji kot v trgovini. Največje učinke imajo trgovske delovne organizacije na drobno. Uporaba sistema EAN v poslovanju omogoča V TRGOVINI NA DROBNO: — učinkovito spremljanje prodaje po posameznih področjih v prodajalni, — spremljanje in optimalizacija upravljanja asortimana, — boljše delovanje prostora na polici posamezniki proizvodom, — nove metode raziskave tržišča — povečanje produktivnosti in točnosti na blagajnah, — odpravljanje napak pri ceni in prihranek časa, potrebnega za etiki-ranje cen, — avtomatsko spreminjanje cen, — učinkovito in lažjo kontrolo zalog in sistema naročanja, — boljšo kontrolo direktnih naročil, — optimalizacijo zalog in s tem racionalnejšo vezavo obratnih sredstev, — hitrejše usposobljanje blagajničark, — prodajalec se lahko bolj posveti kupcu, — večja likvidnost organizacije, — boljše spremljanje realizacije plana. V TRGOVINI NA DEBELO — hitrejše informacije o prodaji, — boljša kontrola zalog, — učinkovitejše upravljanje skladišč, — realno osnovo za nabavo V PROIZVODNJI — blago za široko porabo — izvoz blaga za široko porabo — realno spremljanje povpraševanja, — hitrejše in boljše informacije o sezonski prodaji — izboljšanje sistema planiranja proizvodnje, delovnih sredstev, sile in boljše spremljanje zalog. V Jugoslaviji je uporaba sistema EAN za označevanja blaga za široko porabo na nizki ravni. S kodo EAN je pri nas označenih komaj 5% asortimana samopostrežne trgovine oziroma 10% v Sloveniji. Delež označenega blaga pa je v zahodnih državah med 80 in 90%. Ob ugotovitvi, daje uvedba elektronske opreme v prodajalnah upravičena, če je vsaj 75% blaga v prodajalni označenega s črtasto kodo, je razumljivo opisano stanje urejanja EAN sistema pri nas. Tako ugotavljamo ,da so problemi sistema EAN v naših delovnih organizacijah predvsem v: — premajhnem procentu s črtasto kodo označenih proizvodov, — nepoznavanju tega področja, — dragi računalniški opremi za poslovanje z EAN sistemom. V sekcijo kmečkih žena KZ Celje je včlanjenih prek 300 kmečkih žensk — kooperantk in delavk KZ Celje. Poleg dela na kmetiji in materinskih skrbi si kmečka žena najde tudi čas za izobraževanje: za predavanja in ekskurzije, izmenjave izkušenj, na sestankih pa širi znanstva s svojimi vrstnicami. Z voljo do ustvarjalnosti, ki jo ženam nikoli ne manjka in s pomočjo Kmetijske zadruge Celje uspevamo plane izpolnjevati skoraj v celoti. 1. VOJNIK 2. FRANKOLOVO 3. DOBRNA 4. HUDINJA — GABERJE 5. LJUBEČNA 6. PODGRADOM 7. MEDLOG 8. OSTROŽNO 9. STRMEC pri Vojniku 10. SVETINA 11. ŠTORE 12. ŠKOFJA VAS 13. ŠMARTNO v R. D. 14. TRNOVLJE Sekcija kmečkih žena KZ Celje deluje že vrsto let in je sestavljena iz odbora, ki ga sestavljajo: Za pospešen razvoj sistema EAN in s tem tudi uvajanja elektronske opreme v prodajalne, je leta 1987 ITEO (Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacio Ljubljana) začel raziskovalno nalogo Možnosti za uvedbo sistema EAN za označevanje blaga v naših trgovinskih organizacijah. S to nalogo pričakujemo hitrejšo vpeljavo sistema EAN tudi v vzorčne prodajalne sozda Mera. • Mentorica: Zlatka Gregl • Predsednica odbora : Matilda Vrisk • Podpredsednica odbora: Ivanka Podrgajs • Blagajničarka: Marija Šibanc • odbor vseh članic Delo v sekciji poteka z dogovori na sestankih. Sestankov je okrog sedem na leto, vsi pa so dokaj dobro obiskani, tako da delo v sekciji nemoteno poteka. sestanku. Plan dela si zastavimo na začetku leta in je videti približno takole: — strokovna predavanja — strokovne ekskurzije — razni tečaji — razstave ročnih del in kulinarike — prireditve ob dnevu žena in novega leta — tradicionalna srečanja s kmečkimi ženami iz Ljutomera Posnetki so iz razstave ročnih del in kulinarike sekcije kmečkih žena, ki je bila v DU ob krajevnem prazniku Vojnik, 17. in 18. junija 1988. Mentorica: Zlatka Gregl Robert Čemažar Z voljo se da marsikaj narediti Nekaj utrinkov o delovanju sekcije kmečkih žena KZ Celje Da so žene obveščene o delu sekci- Vključevanje v sekcijo ni obvezno, je urejujemo tako, da vključujemo v vendar pa članice sekcije plačujejo odbor sekcije žene iz vseh krajevnih članarino, ki jo same določijo na skupnosti na območju KZ Celje, te pa so: MERK VESTNIK A VGUST 1981 Mednarodni obrtni sejem — Celje 1988 Enaindvajseta sejemska prireditev, ki ima že bogato tradicijo, se bo letos predstavila v novi, privlačnejši podobi. Geslo sejma je »VSE ZA OBRT, OBRT ZA VSE«. Sejem bo v dvorani Golovec v Celju od 9. do 18. 9. 1988. Organizatorji mednarodnega obrtnega sejma v Celju ugotavljajo, da širitev zgolj po številu razstavljalcev ni več mogoča. Že doslej seje te manifestacije udeleževalo več kot 400 udeležencev iz domovine in tujine. Z nekaterimi novostmi pa želijo prireditvi vtisniti pečat dogodka, ki-bo pomenil večjo poslovnost za razstavijake in boljšo urejenost razstavnega prostora. Osnovni namen organizatorjev je tržno usmerjena sejemska prireditev, takšna, ki bo morala z leti preiti v marketinško zasnovan mednarodni sejemski nivo. Nov kvantitetni in kvalitetni prispevek bo letos dala nova dvorana D na sejmišču ŠRC Dvorane Golovec. K. ureditvi posameznih stojnic in razstavnih mest bodo organizatorji privabili aranžerje, cvetličarje in druge strokovnjake, ki bodo skupaj z razstavljala pripravljali najprimernejše rešitve po vizuelni in stroškovni plati. Tri najlepše urejene razstavne prostore bo posebna komisija ob koncu sejma tudi nagradila s privlačnimi in primernimi nagradami. Druga novost letošnjega sejma bo večja usmerjenost v tržnost in informiranje tako razstavljalcev, poslovnih gostov najširšega kroga, kakor tudi obiskovalcev. Podrobne informacije bodo na voljo na posebnih stojnicah. Na sejemskem prostoru bo poseben informacijski terminal, na katerem bodo obiskovalci lahko dobili vse željene informacije. Organizatorji sejma si predvsem želijo, da bi prikazali različne tehnološke možnosti v obrtni proizvodnji in storitvah. Sejem bo moral prevzeti nase obveznost sodobne tržno programske podpore obrti in drobnega gospodarstva kot ključnega generatorja razvoja v širši družbeni politični skupnosti. Nenazadnje ga na to obvezujejo vse dosedanje sejemske prireditve na Golovcu. Celju je namreč treba priznati nekakšen poseben status in pos- luh za razvoj obrti in drobnega gospodarstva nasploh. Z razvojem pa bi lahko bistveno prispevali tudi k uresničevanju nekaterih družbeno dogo voljenih usmeritev na področju gospodarskega razvoja. Gre predvsem za večjo tržno proizvodnjo, nadomeščanje uvoza ter vključevanje obrtnikov v reprodukcijske verige in v izvoz. Najuspešnejši proizvajalci bodo lahko sodelovali tudi pri izbiranju najboljšega izdelka, ki mu bodo poleg nagrade podelili tudi naslov: izdelek leta. V okviru sejemskih prireditev bo seveda tudi vse tisto, kar je že leta in leta v mesto ob Savinji pritegnilo številne obrtnike, gospodarstvenike in druge obiskovalce, da so lahko ocenjevali, kakšen razvoj sta pri nas in v svetu naredila drobno gospodarstvo in obrt. Tu so se rodile tudi mnoge ideje za nove poslovne odločitve. Zato na letošnjem MOS ne bo manjkalo strokovnih posvetovanj o različnih temah, mnogo vprašanj bo namenjenih zakonskim predpisom, ki oblikujejo okvire razvoja drobnega gospodarstva, pa nasvetom, kako čim več in čim bolje poslovati v okviru danih pogojev za gospodarjenje. Posamezni dnevi bodo namenjeni tudi raznim področjem, tako bodo svoj dan imeli kovinarji, lesarji, elektrikarji. Poseben dan bo namenjen obrtnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin ter tujim razstavljalcem. Seveda tudi letos ne bodo pozabili na najmlajše, ki se šele odločajo za poklic. Na sejmu bodo imeli priložnost podrobneje spoznati delo in možnosti v obrtnih dejavnostih proizvodne in storitvene usmeritve. Organizatorji bodo posebno skrb namenili gostinski ponudbi, ki bo v skladu s celotno usmeritvijo sejma. Upravičeno namreč menijo, da mora gostinska ponudba na sejmu pomeniti dodatno kakovost. Za večjo spodbudo gostincem bo posebna komisija ocenjevala gostinsko ponudbo, temu pa bodo sledile nagrade in priznanja. Veliko novosti se nam torej obeta na letošnjem MOS v Celju. Brez dvoma, da bodo skupaj z uveljavljenimi rešitvami, ki imajo že bogato tradicijo, pripomogli k temu, da bo v začetku septembra v Celju vsakdo našel kaj zase. Novi izdelek iz Pivovarne Laško V Laškem, skorajda v središču Slovenije, že več kot 160 let živi pivovarsko izročilo. Lokacije pivovarne so se menjale, a sedanja je trdno zasidrana na levem bregu Savinje v spodnjem delu kraja. Iz hp Pivovarne Laško vozijo iz dneva v dan tovornjaki pivo po Sloveniji in v sosednje republike, predvsem v Hrvatsko. Hp Pivovarna Laškoje enovita delovna organizacija, ki s pametno razvojno politiko dosega tudi v letošnjem letu plan, kije bil zapisan za leto 1990. Letos sta bili 25. maja slavnostno predstavljeni največji investiciji v zadnjih letih, občanom oz. obiskovalcem prireditve »odprta vrata pivovarne«. To sta moderna varilnica z najsodobnejšo opremo, saj v eni sarži zvarijo 1100 hi pivine. Uresničila se je tudi velika želja; v posodobljeni polnilnici z novo opremo natočijo na uro kar 75.000 steklenic piva. Odpravljene so bile največje težave v spremljajočih enotah, kot so energetika in kleti, a vendar še ostaja nekaj zahtevnih posegov v procesu proizvodnje. Laška pivovarna sodi v sam vrh jugoslovanske industrije piva. To je tudi dokaz, saj padec prodaje ni tako občuten, kolje bilo pričakovati. Tržni delež hp Pivovarne Laško je med vsemi jugoslovanskimi ponudniki piva kar 10%. V Sloveniji je izrazitejši delež v mariborskem bazenu, v drugih je dokaj različen. Zadnje dni maja so lahko kupci v trgovinah in v gostinskih lokalih že posegli po novem izdelku iz programa specialnih piv laške pivovarne in sicer po ZLATOROG CLUBU. Nekajletni napori in iskanja so nagradili pripravljalne z uspešnim dosežkom v pivovarski proizvodnji. Zlatorog Club pomeni vrhunec kvalitete in tudi novo zvrst opreme in embalaže tega piva. To pivo je na trgu novost, postalo je iskan artikel, ki ga točijo v steklenice 0,33 1, v pločevinke in 5-litrske sodčke. Kot za vse gospodarstvo velja tudi za laško pivovarno, da bo potrebno negovati kakovost, jo obdržati na ravni želja kupcev in se tržno prilagajati razmeram v sistemu, ki pa vse prej kot spodbudno vpliva na razvoj. Iz pravne prakse Vpis v delovno knižico Kako je treba pri zaključitvi delovne knjižice šteti mesece? Ali se upošteva, da ima mesec 30 dni ali se upošteva dejansko število dni meseca? Zakon o delovnih razmerjih v 171. členu določa okvirne roke, v katerih delavec sme in mora še ostati na delu, preden mu v določenih primerih preneha delovno razmerje. Roki znašajo od 30 dni do šestih mesecev. Zakon ne pove, kako se štejejo meseci, zato je treba, če samoupravni splošni akt ne določa drugače, šteti mesec tako, kot je določeno v drugem odstavku 77. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Ta določa, da se rok, določen v tednih, mesecih ali letih. konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca. Prednost pri izbiri Imajo prednost pri izbiri kandidati z višjo stopnjo strokovne izobrazbe tudi takrat, ko je v samoupravnem splošnem aktu določena npr. le srednja strokovna izobrazba, kandidat pa ima višjo strokovno izobrazbo? 3. odst. 124. člena zakona o združenem delu (prečiščeno besedilo v Uradnem listu SFRJ, št. 11/88, v nadaljevanju: p.b. ZZD) določa, da ima prednost pri izbiri kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe, če izpolnjuje tudi druge pogoje in če sta za opravljanje določenih del oziroma nalog določeni dve stopnji strokovne izobrazbe. To pomeni, da prednosti pri izbiri ni, če je v samoupravnem splošnem aktu določena le ena stopnja strokovne izobrazbe in če ima kandidat višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot je določena v samoupravni normi. Prednost je treba presojati le v okviru pogojev; ki so določeni v samoupravni normi. Strokovna izobrazba -delovna zmožnost -prednost pri izbiri Kako je s prednostjo pri izbiri kandidata, če je kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja določena strokovna izobrazba oziroma Z delom pridobljena delovna zmožnost? P. b. ZZD ne spreminja določb o možnosti ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti, seveda le v primerih in ob pogojih, ki so določeni v samoupravnih splošnih aktih. Tudi predlog za spremembe in dopolnitve ZDR (Poročevalec št. 8/88 z dne 22. 3.1988, str. 19) ne predvideva spremembe 20. člena, ki navaja z delom pridobljeno delovno zmožnost. Tudi v prihodnje bo torej moč za določena dela (posredno torej tudi za določene stopnje strokovne izobrazbe) priznavati z delom pridobljeno delovno zmožnost, ki bo v organizaciji imela enake učinke kot določena stopnja strokovne izobrazbe. Naši nekdanji delavci Vseskozi je bil predan svojemu poklicu Čeprav z majhno zamudo bi rada, preden gre v zasluženi pokoj, predstavila človeka, na katerega ne bi smeli pozabiti, če bi kdaj pisali zgodovino Merxa. V mislih imam Stanka Godeča iz Teharij, rojenega 29. 10. 1926. Če rečem, da je vse življenje predan Teharjem, potem moramo povedati tudi to, da je bil vso delovno dobo predan svojemu trgovskemu poklicu. Mislim, da sam ni nikoli pomislil na to, da bi bil kdaj kaj drugega, saj je začel delati kot prodajalec že leta 1947 pri Sadju v Celju. Med delom seje izučil za trgovskega poslovodjo, prav tako je opravil izpit za visoko kvalifikacijo. Z vestnim in prizadevnim delom sije sam utrl pot naprej, saj je od trgovca napredoval v poslovodjo, od leta 1962 pa je opravljal dela vodja sektorja v starem Merxu. Po reorganizaciji Merxa pa je v delovni organizaciji Potrošnik, temeljni organizaciji Prodaja Celje vodil sektor vse do upokojitve. Vestno in odgovorno je opravljal funkcije v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, saj je bil predsednik delavskega sveta, predsednik samoupravnih organov ter večletni predsednik sindikata. Kot star, izkušen trgovec je bil nazadnje tudi član odbora trgovine pri občinskem svetu ZSS Celje. Zapomnili si ga bomo tudi mlajši trgovci, saj seje aktivno vključeval v izobraževanje kadrov v trgovini prek šole za prodajalce in v delovni organizaciji v dopolnilnem izobraževanju vseh profilov trgovskih delavcev in učencev. Za svoje dolgoletno uspešno delo je prejel leta 1983, ob 20-letnici Mera, zlato plaketo. Tako se mu je oddolžila firma. Leta 1985 pa je za predano delo v sindikatu prejel srebrni znak ZSS. In kaj naj dodam še ob koncu? Morda to, da bi nam bil v teh časih v trgovini še kako dobrodošel nasvet izkušenega trgovca, kolje bil Stanko Godec. T ' I • * 'TT V Lidija Tamse Poslovil se je tudi Cvetko Pavline Zvest je bil delovni organizaciji polnih 36 let Leta 1952 seje ustanovilo prvo veletrgovsko podjetje živilske stroke (po drugi svetovni vojni v Celju), imenovano »Koloniale—živila« in pri tem seje zaposlil Cvetko Pavline kot skladiščnik v skladišču delikates. Kot se spominja Cvetko, začetki nastajajočega podjetja niso bili lahki, spremljali so jih številni problemi, ni bilo delovnih sredstev, voznega parka, razpolagali so le s tremi starimi avtomobili in konjsko vprego. Zaposlenih je bilo 42 ljudi, skladišča pa so bila razkropljena po vsem Celju; glavno skladišče je bilo na Mariborski cesti 13, kjer je danes »Kovinotehna«, drugo je bilo na Savinjskem nabrežju, kjer je Razvojni center in tretje na Tomšičevem trgu, kjer je sedaj »Vinoteka«. Toda vse težave so bile z voljo premagljive, kolektiv seje večal, s tem pa tudi vse drugo. V letu 1959 seje podjetje združilo s »Potrošnikom« in nastalo je novo še močnejše trgovsko podjetje »Mera« Celje, kjer je že bilo 272 zaposlenih. Zahteve trga so narekovale nadaljnji razvoj, saj so bile dotedanje skladiščne kapacitete premajhne. Tako je bilo odločeno, da se zgradi novo skladišče na Sernečevi cesti. Z izgradnjo tega skladišča pa so se delovni pogoji bistveno izboljšali. Seveda seje v tem času bilo potrebno marsičemu odreči, mnogi delavci so zapustili delo, mnogo pa nas je ostalo. Ko so se razmere izboljšale, so se mnogi tudi celo vrnili. Cvetko je vztrajal. V času svoje zaposlitve je bil tudi poslovodja SP »Soča« in zadnjih 24 let trgovski potnik. To delo je opravljal z izrednim veseljem. Cvetko Pavline se je rodil leta 1927 v Ljubljani. Izhajal je iz delavske družine. Osnovno šolo je končal v Laškem, nato pa se je izučil trgovskega poklica. Že kot mladinec je bil aktiven in se je udeležil delovne akcije gradnja proge Brčko-Banoviči. V letu 1947 je bil v JLA sprejet v SKOJ in v letu 1950 v ZKJ. Vseh 36 let zaposlitve je bil samoupravno in družbenopolitično zelo aktiven in je opravljal Cvetko Pavline: »Na svidenje Blagovni center« različne funkcije: bil je predsednik delavskega sveta, OO ZS, OO ZSMS, UO, aktiven pa je bil tudi v kraju, kjer živi, to je v Polzeli. Bil je večkrat pohvaljen. Njemu gre tudi zahvala za idejo in realizacijo razvitja prapora Konference OO ZS DO blagovni center. Za uspešno in aktivno delo v zvezi sindikatov je prejel tudi srebrni znak. In v tem letu se je iztekla tudi njegova delovna doba. Želi, da bi pozabili, kar je bilo slabega in da se ohrani v spominu vse, kar je bilo dobrega;. Delavcem in delovni organizaciji želi, kljub težavnim razmeram gospodarjenja, tudi v prihodnje nadaljnji razvoj in čim boljše rezultate. Tudi mi se mu za njegovo dolgoletno učinkovito uresničevanje naloženih nalog iskreno zahvaljujemo ter mu želimo, da uživa v krogu svojih domačih, da bi bil zdrav in se bo vsako leto rad vračal na srečanja upokojencev. Srečno. ak MERK VESTNIK STRAN 7 AVGUST 1988 Planinska sekcija Merxa Durmitor Planinska sekcija Avto Celje je od 20. do 24. 7.1988 pripravila izlet na Durmitor v Črno goro, da bi se povzpeli na 2523 m visoki Bohotov kuk. Iz Celja smo z avtobusom krenili 20. 7. 1988 ob 22. uri in prek Krškega, Zagreba, Slavonskega broda, bosanskega Broda, Dervente, Doboja, Zenice 21.7. ob 6. uri prispeli v Sarajevo. Po ogledu glavnega mesta Bosne in Hercegovine smo pot nadaljevali prek Gorazd, Višegrada, Pie vij a do Džurdževič Tare, kjer smo si ogledali znameniti most na Tari. Pot nas je naprej vodila do naj višje ležečega mesta v Jugoslaviji, Žabljaka. Tu smo prenočili v hotelu Durmitor. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se z avtobusom odpeljali do Sedla — 1890 m in se nato peš napotili proti vrhu Bobotovega kuka. Po zelo naporni in zahtevni poti smo po 5-urni hoji prispeli na vrh. Vsi smo od navdušenja in veselja ob enkratnem pogledu na okoliška hribovja — Prokletije, Kopaonik, Maglič — peli slovenske pesmi. Obvezna je bila seveda tudi skupna fotografija. Na vrhu smo se zadržali eno uro in se nato počasi in previdno začeli spuščati z veličastne gore v dolino. Pot nas je vodila prek Ledene pečine do Črnega jezera pri Žabljaku, v katerem so se nekateri najbolj vneti kopalci prijetno osvežili. Ker smo vzpon opravili zelo uspešno, smo se vsi skupaj zbrali na skupni večerji, ob kateri ni manjkalo veselega petja in šaljivih zgodb. Naslednjejutro smo zapustili Zabl-jak in nadaljevali pot po kanjonu Tare do Kolašina in po kanjonu Morače do Titograda in naprej do Cetinja. Iz Cetinja smo se nato z avtobusom odpeljali na Lovčen, obiskali mavzolej Petra II Petroviča Njegoša. Po ogledu te čudovite zgradbe, kije delo kiparja Ivana Meštroviča, smo se odpeljali iz Lovčena po serpentinasti cesti do Boke Kotarske. Na poti od Kotorja proti Hercegnovem smo se v kraju Prčani ustavili in se osvežili v našem lepem Jadranskem morju. Po zelo utrujajoči vožnji smo zečer prispeli v Trebinje, kjer smo prenočili v hotelu Leotar. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo bili že spet v avtobusu. IzTrebin-ja smo krenili do Dubrovnika, žal pa nam čas ni dopuščal, da bi si ta biser naše domovine podrobneje pogledali. Pot nas je naprej vodila po Jadranski magistrali do Opuzena in od tam do Metkoviča, Čapljine do Mostarja. V enournem postanku smo si ogledali stari del mesta in videli skok z znamenitega mostarskega mostu, se nato okrepčali in osvežili za nadaljnjo pot. Po veliki vročini smo se nato odpeljali prek Jablanice, Prozora, Bugojna, Jajca, Banjaluke, Okučanov, Zagreba, Krškega do Celja, kamor smo prispeli v nedeljo, 24. 7. ob 22. uri. Izleta na Durmitor se je udeležilo 53 planincev, mad njimi je bilo 10 planincev Slovenskega planinskega društva iz Celovca, s katerimi planinska sekcija Avto Celja sodeluje že vrsto let. Izlet na Durmitor je v odlični organizaciji odbora planinske sekcije predvsem pa Staneta Jekuša in Staneta Lesjaka, ter ob neustrašnem in vestnem šoferju Izletnika Fricu Drobnetu zelo uspel, tako da pesmi in veselja kljub napornim dnem ni bilo konca tudi po prihodu v Celje. Stanko Lesjak Pesem, ki jo je po končanem izletu sestavil koroški Slovenec Franci Černut Planinska VI Se v sredo zdoma odpeljali ter v Celju se s planinci zbrali; od tamkaj rinili na jug — kaj hočeš dragi, p ut je dug. Še dosti, kar je stare garde, pač ti, ki niso šalobarde. In Stanko tokrat spet nastrada, ker sam nad našo rajo vlada. Predsednik Lesjak je kujon, za smeh je pravi šampion, tud’ grlo mu odprto je, on brž zavriska in zapoje. No, mi Korošci smo bolj mili, ga pijemo, samo po šilu Enajst v celoti je rojakov, dve ženski in devet očakov. Tako spustimo se na pot, do Sarajeva gre odtod., na mostu Tare vsak spozna globino tega kanjona. Naprej do mesta Žabljeka, pod Durmitor, v kraj gora; se dobro tam spočijemo, moči za vrh naberemo. Le nekateri VIGERL-ni borijo se, prek’ sred’ noči in drugo jutro oh, oje čebele v glavi jim roje. A nič pardona! Treba je, na dolgo pot ob svitu že. Šofer je pravi akrobat, med vožnjo nas uči — se bat’. No vendar, zemlja nas ima navkreber hrabro vsak coklja, čez drn in stm, navzgor, navzdol — gora ni nora — ti si vol! Na sedlu enkrat še ho — ruk, pred nami je Bohotov kuk... le malo truda še velja — na njem čepi že raja vsa. Dvatisočpetstodvajsetdva višinskih metrov meri ta. Kako pač vse se veseli — se baše, pije in kadi Še slike za poznejši čas in ajd’ v dolino, kakor plaz... Ledena jama nas hladi, čarobna je, ko v pravljici Snežniki spremljajo v nižino, naš trop in nudijo svežino. Šaljivo — tragično pa je, \ če kdo do popka vanj se vdre. Zdaj mimo Črnog jezera — le brž, na liter belega; v noč naprej se še slavi.. Oh žeja celjska — strašna si Ko drugo jutro se zdani, koliko mačkov zarenči Pa kaj, pokora mora bit’, če hoče kdo v nebesa prit’. Skoz’ Titograd in Cetinje že vožnja nadaljuje se... Po serpentinah Lovčena, do mavzoleja Njegoša. Stopnic nešteto vodi tja, kjer zadnji dom je pesnika. Mogočen kip tega vladike, obdaja krov polno omike. Pa zopet mimo Titograda in Cetinja, kjer avto strada, v vijugah voz že spušča se, do same Boke Kotorske. Glej Jadrana! v vsej lepoti — očara te — vsega omoti Za marsikoga tam je hit — pomakat pojde svojo rit Pa kaj, ko čas ni na pretek, do Dubrovnika in še prek hiteti mora avtobus; to je povelje, to je mus. V Trebinju se ustavimo, kak literček popijemo, nato na nočni še sprehod, poda se ves planinski rod Na vrhu Bobotovega kuka smo se še slikali za spomin U ranom zoru spet na pot, v Dubrovnik nazaj, odtod Tam mesto ogledujemo, želodce spet si polnimo. Ko ura končno je devet, nas cesta dolga sprejme spet Do Mostarja nas pripelja, skoz k'terga teče Neretva. Vročina še kar znosna je, na soncu skuhaš si kofe; če ta ne blaži tvojo bol — že pivo po grlu teče dol. Od njega Lesjak ves prevzet, nam trosi vicev stodeset — po malem glas mu odpove... se revček naš, prehladil je. Pa kaj neumni? modrijani?, s hudiča tile so Celjani Še pivu v Laškem odpove se družba — mimo pohite. In zdaj v spominih brskajoč, hitijo misli v zvezdno noč — pozdrave srčne prožijo — nad Celjskim gradom krožijo. Loče, 2. velikega srpana 1988 Nagrade so podeljene V prejšnji številki Vestnika je Kmetijski kombinat Šentjur, TEMELJNA ORGANIZACIJA KLAVNICA razpisala nagradni natečaj za najbolj izvirno sliko bika. V naše uredništvo je prispelo 15 predlogov, izmed katerih je tričlanska komisija izbrala, vsaj po njihovem mnenju, tri najbolj izvirne. Naj kot zanimivost povemo še to, da smo prejeli veliko rizbic tudi od naših naj mlajših, da so se zelo potrudili, nekateri so nam poslali rizbice celo v barvah. To nam je dalo tudi misliti, da naše glasilo prebira tudi veliko naših najmlajših, zato smo se odločili, da bomo v jesenskem času, ko se bo pričela šola, pripravili nagradno tekmovanje tudi za naše najmlajše. In kdo so naši današnji nagrajenci: Prvo nagrado j e prejel Zoran Josič iz Celja, Škapinova ulica 10, drugo nagrado je prejela Ana Zabukovšek iz Rogaške Slatine, Levstikova 8 in tretjo nagrado je prejela Anica Roh-tek iz Celja, Krajgeijeva 6. Vsem trem nagrajencem naše iskrene čestitke, vsem ostalim pa hvala 1. nagrada — Zoran Josič 2. nagrada — Ana Zabukovšek 3. nagrada — Anica Rohtek za sodelovanje in prihodnjič več sreče. Vsi nagrajenci lahko svoje nagrade v obliki izdelkov — proizvodov temeljne organizacije Klavnica dvignete v Klavnici v Šentjurju. SLEDIM zakaj prav danes pišem te vrstice ko mrak mi pada na srce strmim v čas ki vse izbriše turobne misli begajo srce zastrmi pogled nazaj na dneve radosti in sreče vrstnica draga vam bila sem — ki vas ni v dvomih spet srce vas išče sledi oko naravi sile slutim vas vas — sledim PRIBEŽALIŠČE SMRTI Preko trudnih vek polzi nemir skozi mrak tišine v objem globine tistega poslednjega pribežališča na večer ko zemlja in nebo mi podari zaslužen mir SOLZE V najtemnejši hiši mojih oken vidim solze kako so prišle tja ko pa jih vendar nočem videti ko vendar nočem o njih nič slišati pa so tam v vsem svojem razkošju zasidrane — v obup prevarane ljubezni Ivanka Petek NASVETI ZA VSAKDAN Živimo z naravo na svojem vrtu! Poskrbimo za svežo zelenjavo v zimskem obdobju Poleg zelja lahko na vrtu pridelamo še več vrtnin, ki jih lahko shranimo na različne načine, da imamo svežo zelenjavo vso zimo. Take vrtnine so predvsem; endivija, motovilec, vse vrste radičev, kitajski kapus in vrtna kreša. Ker so vse te vrste zelenjave kra-tkodnevnice, jih moramo sejati v poletnih mesecih (julij), da nam jeseni, ko je dan kratek, naredijo glave. Če jih sejemo prezgodaj, da pridejo razvite v obdobje dolgega dne, gredo v cvet in ne naredijo glav. Endivijo sejemo od maja dalje. Za pozno poletje in jesen je najprimernejša sorta eskariol rumena, kije nežna, ne dela pa glav. Tudi dečkovo glavo lahko uporabljamo že v jesenskem času, primerna pa je tudi za zimsko obdobje, saj pod tunelom ali folijo zdrži dolgo v zimsko obdobje. Dečkova glava tudi sama dela glave in se lepo obeli. Najdalj lahko shranimo sorto eskariol zelena, ki vzdrži v tunelu tudi čez zimo, za krajši čas pa jo lahko shranimo tudi v hladni, suhi in zračni kleti. Moramo jo povezati, da se obeli, ker sama ne dela glave. Zelo primerna zelenjava, ki jo lahko shranimo dolgo v zimo so različne vrste radičev. Sorte zelenih radičev, kot so: tržaški solatnik, bianco di Milano, pan di zuchero lahko sejemo vse poletje in sicer čim bolj na gosto, da se v sredini lepo obelijo. Do jeseni oblikujejo lepe stoščaste glavice (zlasti pan di zuchero), ki lahko prezimijo na prostem pod folijo ali tunelom do marca. Lahko jih shranimo tudi v zračni, hladni in ne prevlažni kleti. Ker imajo sorte (zlasti vvitlof) zelo močno razvite srčne korenine, so primerne tudi za siljenje. Najprimernejše so za siljenje okoli 4 cm debele korenike, ki jim po izkopu porežemo liste na 2 do 3 cm. Silimo jih lahko v zemlji, pokrite z zemljo ali samo s črno folijo, ali pa tudi v vodi (4 cm korenike v vodi) pri 18 0 C. Ker so zelene sorte radičev precej grenke, jih nekateri ne marajo. Od pisanih sort radičev je pri nas najbolj razširjena in priljubljena sorta kastel franco. Rastlino po setvi večkrat porežemo, da nam do jeseni oblikujejo lepe glavice. Tudi to sorto lahko za krajši čas prezimimo pod folijo ali v tunelu, vendar je občutljivejša. Možno je tudi siljenje. Izmed rdečih sort radičev so pri nas znani; goriški, treviški, verona in palla rossa. Sorte rdečih radičev so zelo okusne in prijetnega videza. Sejemo jih junija, do jeseni pa oblikujejo glavice, ki pa so za prezimovanje manj primerne (občutljivost za mraz in bakterijsko gnilobo). Močne in dobro razvite korenine lahko tudi silimo. Tudi motovilec je zelenjava, ki nam popestri zelenjavni jedilnik v jesensko-zimskem času. Sejemo ga v juliju, ljubljanski nam da nežnejše, holandski pa bolj grobe rastline. Pobiramo ga lahko že v jeseni, manjše rastlinice pa zgodaj spomladi, dokler ne gre v cvet. Precej priljubljena zelenjava je v zadnjem času tudi kitajski kapus, ki ga je možno uporabljati na različne načine, od svežega do kuhanega. Najprimernejši čas setve je konec julija, da vzkali in raste pri višjih temperaturah in v času nižjih temperatur oblikuje glave. Če ga sejemo prezgodaj (v času nizkih temperatur) gre Takoj v cvet in ne oblikuje glav, prepozna setev pa nam da le pičle pridelke. Glave lahko v jeseni za nekaj časa ohranimo v suhi, hladni in zračni kleti ali zavite v časopisni papir. V hladilnicah zdrži tudi do februarja. Pri nas sta že precej razširjeni sorti gra-nath in hibrid nagaoka. Sorta granath oblikuje bolj ozke pokončne glave, nagaoka pa bolj kompaktne in je rodnejši. Nekatere druge sorte in hibridi kot; wong 10 Fh wong log, mi-chihli, petsai pa so še v preizkušanju. Pozimi lahko posejemo tudi vrtno krešo v določenih razmikih v zabojčke ali lončke. Sejemo zelo gosto in ko zraste, jo porežemo in porabimo za svežo solato. Porezane rastlinice ponovno poženejo in po določenem času imamo zopet svežo solato. Če izmed zgoraj omenjenih sort zelenjave izberemo primerne sorte, se lahko za zimsko obdobje (zlasti, če vključimo še zelje) dobro oskrbimo s svežo zelenjavo, pridelano na domačem vrt. Karel Šander Merxova kuhinja POLNJEN KRAP, PEČEN V PAPILOTU (aluminijasta folija) - za 4 osebe 1 krap okoli 1 kg 2 žemlji 0,10 kg nemastne šunke 2 jajci 0,10 1 mleka 1 paradižnik 0,05 kg masla 0,05 kg čebule peteršilj, česen, sol, poper, muškatni orešek, kisla smetana - 2 žlici, aluminijasta folija Krapa očistimo in operemo. Drobovje očistimo drugače kot se običajno čistijo ribe: 5 cm nad repno plavutjo na hrbtni strani ga zarežemo z nožem tik ob hrbtenici proti trebušni votlini, isto ponovimo na drugi strani in nato s škarjami ali primernim nožem porežemo rebra vse do glave. Hrbtenico ločimo od reber in jo odstranimo. Odprtemu krapu očistimo drobovino in ga operemo (glave ne odrežemo). No- tranjost krapa osušimo, jo malo posolimo in popopramo, nato pa namažemo s polovico masla. Žemlje narežemo na kocke, poparimo z vrelim mlekom. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo in sesekljano šunko. Dodamo v skledo k žemljam še dve jajci, kislo smetano in druge začimbe in paradižnik. Vse skupaj premešamo s kuhalnico in pokusimo. S tem nadevom napolnimo krapa. Hrbet krapa zašpilimo ali pa zašijemo s tanko vrvico, da nam med peko ne uhajata nadev in sok. Pripravljeno ribo malo posolimo (ne preveč, ker je že znotraj slana) jo povaljamo po ostri moki in z vseh strani na hitro opečemo na olju. Pripravimo aluminijasto folijo, po kateri razdelimo na kocke narezano preostalo maslo in vanjo zavijemo krapa. Položimo ga na nepomaš-čen pekač in pečemo 50 minut pri 250° C. Serviramo ga na ovalnem krožniku ali ribji plošči v aluminijasti foliji. Zraven ponudite krompn, posut z drobnjakom, in solato. Košarkarski klub Merx Borili se bodo za vrh Po enomesečnem odmoru so z delom znova pričeli košarkarji Merxa, katerih pokrovitelj je naš sozd. Vsi so zelo optimistični pred pričetkom sezone in pravijo, da se bodo v 1. B ZKL borili za sam vrh oziroma, da so si za cilj zastavili 3. mesto. Ta njihov optimizem ima čvrsto podlago, saj ekipa od lani ostaja skupaj, dobili bodo dve okrepitvi, v pripravljalnem delu pa bodo znova imeli priložnost igrati v ligi Alpe-Jadran, kjer bo v skupini z Merxom avstrijski ABC Merkur iz Graza in italijanski Jadran iz Trsta. Trener ekipe Boris Zrinski je povedal, da so dobili dva nova centra in sicer Zorana Markoviča iz Sremske Mitroviče, kije visok 205 cm in Spa-soje Todoroviča iz Nikšiča, kije visok kar 209 cm in je nazadnje igral za Smelt Olimpijo. Iz JLA je že prišel Pečak, kasneje pa se bo vrnil tudi Mlinšek (prišel iz šoštanjske Elektre), pričakujejo pa še centra Spasojeviča iz Vršča. V JLA pa bo odšel Pučko. Pravijo, da bodo letos do 22. oktobra, ko v 1. kolu gostujejo v Zrenja-ninu pri Servo Mihajlu, opravili kar 11 različnih aktivnosti z razliko od lani, ko sojih opravili samo 82. Tako so lani na primer odigrali samo 12 tekem, letos jih imajo v načrtu 27. Igrali bodo z republiškimi in 1. B li-gaši, proti koncu priprav pa tudi s kakšnimi iz 1. A lige. Žreb jim tudi letos ni bil naklonjen, vendar so obljubili, da bodo poizkušali že na začetku narediti vse, da se ne bi ponovilo lanskih sedem porazov v prvih sedmih kolih. Skratka borili se bodo za vrh. Tudi mi jim zaželimo kar največ športne sreče, vse ljubitelje košarke v Merxu pa seveda vabimo, da bodo prišli navijati za fante, ki nosijo ime Merxa po domovini in tujini in s tem pripomorejo, da se bo ime Merxa pojavilo tudi v samem vrhu vrhunskega športa in ne samo med agroživilskimi sistemi. Tenis Na teniških igriščih ŠRC Golovec je bil za delavce Merxa teniški turnir. V vročem sobotnem popoldnevu je 20 igralcev tenisa iz BC, ZD, KK Šentjur, Tkanine, Potrošnika, KZ Slov. Konjice, MPI, in DSSS sozda tekmovalo za naslove v tej atraktivni športni panogi. Igrali so dolgi set do 9 gemov. Rezultati: Četrtfinale — Pintar:Mastanak 9 : 3, TamšerGedina 9 : 3, Cizej:Leber 9 : 6, Tanjšek:Jazbec 9 : 2, Polfinale — Pintar:Cizej 9 : 3, Tajnšek:Tamše 9 : 3 Finale — PintarTanjšek 9 : 3 Turnirje zelo dobro uspel in tudi igraje bila na dokaj dobri rekreacijski ravni. Septembra je zopet turnir in pričakujemo še večjo udeležbo. Organizator športne rekreacije Slavko Lisec Rešitev nagradne križanke Vodoravno: START, JOR- DAEN3, KOTA, KAREL DESTOVNIK KAJUH, ONEK, RAS, STOG, ATENE, PATARENI, KOMENDA, IR, ONI, ANNA, OMARA, RIKO, LARAK, ENAČAJ, TK, SAN, ARARAT, KIT, TOREK, MINORITI, ŠILO, ALAIN, IVES, POTOČKA ZIJALKA, NECA, ANDREAS, RANOST Izžrebani reševalci: 1. nagrado prejme: tv ANKA V O-LAVŠEK 63000 Celje, Cigaletova 4 2. nagrado prejme: MARTA PE-PELNJAK, 63000 Celje, Celestino-va 13 3. nagrado prejme: DARJA MAJCEN, 63240 Šmarje pri Jelšah, Po-lžanska vas 11 4. nagrado prejme: BREDA SIMON, 63000 Celje, Pod kostanji 22 Nagradni razpis: 1. nagrada: 7500 din 2. nagrada: 5000 din 3. nagrada: 3500 din 4. nagrada: 1500 in - OPROSTITE, ALI TONI VEČ PLESNA DVORANA RESTAVRACIJE GORICA T> v Z dirke po Canadi se nam je oglasil naš delavec in priznani kolesar, član Kolesarskega kluba Merx, Iztok Melanšek. Čeprav se mu ni posrečilo uvrstiti v državno reprezentanco za Seul, pa je s svojimi odličnimi uvrstitvami na raznih tekmovanjih, doma in v svetu dokazal, daje vrhunski športnik. -JA JA! DENAR OD HONORARJA BOM ZDAJ LEPO SPRAVIL v 'banko IR bom poslej živel od obresti. ROMAN ANG. PISATELJA J. LONDONA PODROČJE NA JUŽNEM TEČAJU SKANDIN. ŽEN. IME OKRASNA TRAJNA ZELIKA TALISOVA ORANŽADA TELUR NEKD. DOMAČINSKI VOJAKI V AFRIKI 'AVTOR KRIŽANKE R. NOČ GOROVJE V SAUD. ARABIJI SLAVA KLAVORA ITALIJ. PESNIK TOROUATO/ NAJV. VRH PIRENEJEV /PICO DE/ GORA NA KRETI ČLAN NEKD. ANSAMBLA BEATLOV EMIL NOLDE % MESTO V SEV. ZAH. ITALIJI PREKLIC AKREDI- TIVA KRAVICA TALISMAN AM. FILM. IGRALEC IN PLESALEC/FRED/ REKA NA PELOPONEZU KIP GOLE* GA TELESA NAJSVETL. ZVEZDA V ŠKORPIJONU PREBIVAL-LEC SKANDINAVIJE- DELOV. ORGANIZACIJA VELIK GORSKI HRBET KOMUNIST. PARTIJA ITALIJE FILMSKI, IGRALEC CONNERV SPRIČEVALČ DOLENJSKA REKA. NEKD. TUR. VELIKAŠ JEREZO V ETIOPIJI IT. SKLADATELJ IN LIBRETIST /ARRIGO/ DOVRŠNI PRET. ČAS STROJNA . ŽAGA MAKEDONSKA REKA MESTO V ALŽIRU /POTRES/ BOGASTVO GOZDOV RIMSKA BOGINJA JEZE SR. VEŠKI KELTSKI PEVEC IN PESNIK IZVEDENEC ZA_ŽIVALI VELIK AM. KOMPJUTER ZRAK/GR., V SESTAVLJ. ŠTAJERSKA REKA NAŠKO KRIŽNAR OTOK V MALIH SUNDIH SREDIŠČE PODRAVINE KLIMAK- TERIJ PIŠKOT PESNIK MEKULI_ OVITEK, ZAVOJ DARUVAFt AVSTRIJI SMUČAR /HANS/ e " MREŽASTA TKANINA GESLO FR. REVOLUCIJE ’ MESTECE PRI ZADRU ANGL. FILOZOF /JHOMAS_/ VPITJE NESTRO-KOVNJAŠ-TVO, ŠUŠ-MARJENJE GLASILO IT. SOCIALISTOV. PANČEVO VEDA O GOSPODARJENJU VAS V BOHINJU POD GOR-JUŠAMI NEKO. JAP PONSKA PRESTOLOV NICA * ZNAMKA JAPONSKIH AKUST. APARATOV ŽENSKA V LETIH VERA ACEVA