REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Sarkjs/*-
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XVI Številka 6 Junij 1986
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Pohod na partizansko Menino
Že nekaj let zaporedoma se na ta dan srečujejo na Menini borci, planinci in mladina iz Zadrečke doline pa tudi iz Tuhinske strani. Ne kaže izgubljati besed o tem, kako koristna pa tudi prisrčna so taka Srečanja dveh generacij.
Zato smo letos z veseljem sprejeli pobudo domicilnega odbora Zidanškove brigade, da bi cesto iz Bočne na Menino poimenovali po tej bojni enoti. Istočasno pa je odbor Slandro-ve brigade predlagal občini Kamnik, da poimenuje Tuhin-ski del ceste na Menino po Šlandrovi brigadi. Borci obeh brigad so namreč skupaj krvaveli, ko so se v zadnji ofenzivi marca 1945 prebijali iz nemškega obroča na Vivodniku, Ščavnici in Bibi.
Skupščini občin Mozirje in Kamnik sta sprejeli ustrezne sklepe o poimenovanju obeh cest, predsedstvo OO ZZB NOV Mozirje pa je predlagalo (in tak predlog je bil tudi osvojen), da bi že tradicionalni pohod starih in mladih iz Bočne;, Gornjega grada in nove Štifte na Dan borca 4. julija letos izkoristili tudi za te slovesnosti.
V Bočni bodo na začetku ceste na Menino ta dan ob 9. uri pripravili krajšo slovesnost s kulturnim programom, govoril pa bo predstavnik Zidanškove brigade. Istočasno bo podobna slovesnost, ki jo organizirajo Šlandrovci, tekla tudi v Tuhinju. Za tem pa se vsi skupaj dobimo ob 11. uri na osrednjem slavju pred spomenikom pri Planinskem domu na Menini, kjer bo ob bogatem kulturnem programu ' poleg predstavnika mladine govoril tudi eden izmed brigadnih komandantov. V
Zelo si želimo, da bi se na Menini zbralo čimveč borcev in aktivistov z območja mozirske in kamniške občine pa tudi drugih krajev Slovenije. Srečanje pa bo dobilo svojo pravo vsebino in pomen šele ob čimmasovnejši udeležbi mladega rodu, ki bo lahko na najbolj pravem mestu t.j. na partizanski Menini videl in slišal avtorje naše slavne zgodovine.
OO ZZB NOV MOZIRJE
V mozirski šoli, med tekmovanjem enot CZ za prvo fpmoč
Izvršni svet o gospodarjenju
Na temelju podatkov o gospodarjenju v prvem tromesečju letos, je naš izvršni svet podrobno proučil stanje in sklenil ukrepati, da bi se do konca leta gospodarstvo usmerjalo skladno s predvidevanji. Pri tem so poudarili odločnost vztrajati na določenih zahtevah, ki bodo vnesle v razmere več reda.
Izvršni svet ugotavlja, da se rezultati gospodarjenja še nadalje slabšajo, kar se kaže:
—	v povečanju števila OZD, ki so v izgubi,
—	v padanju količinske proizvodnje,
—	v neusklajeni rasti celotnega prihodka z večjo rastjo porabljenih sredstev in nižjo rastjo dohodka,
—	v preveliki razporeditvi dohodka, kar je povzročilo izgubo v višini 228.914.000 din, ki se je pojavila kar v štirih DO (Gorenje GLIN, Gozdno gospodarstvo. Komunalno podjetje VEZ in TOZD Gradbenik Ljubno,
—	v nadaljnjem povečevanju deleža obresti v dohodku, ki se je povečal od 29,4% v lanskem prvem tromesečju, na 37,8% v letošnjem in so za 91,2% večje kot v enakem obdobju lani,
Obrtna kooperacija v zadrugi
V	naši'zadrugi se že sedem let ukvarjajo s kooperacijsko dejavnostjo za obrtnike. Iz leta v leto, se te poslovne vezi utrjujejo, tako predvidevajo letos kar 2,046.000.000 din skupnega prometa.
V	kooperacijskih odnosih z zadrugo je sedaj 140 obrtnikov v Sloveniji, iz naše doline jih je skoraj polovica. Gre za razne panoge obrtnikov od kovinarjev, lesnih predelovalcev do plastičarjev in pletiljstva. Seveda sama dejavnost ni toliko važna, kot proizvodi, ki so lahko za trg bolj ali manj zanimivi.
Obojestranski interes je očiten. .Zadruga ima od te dejavnosti dohodek, obrtniki pa so zaradi povezave z ZKZ oproščeni nekaterih dajatev, zadruga pa jim pomaga pri nabavi potrebščin, sodeluje pa tudi pri prodaji blaga. Zato mora imeti usposobljene kadre, ki poznajo razmere na trgu materiala in prodaje. Da bi to dejansko dosegli so v zadrugi sklenili pritegniti k sodelovanju dva tehnologa, ki bosta obvladovala strokovno plat poslovne povezave.
ZKZ Mozirje slovi kot redni plačnik, to pa je tudi za poslovne odnose z obrtniki izrednega pomena, kajti delovne organizacije za katere delajo obrtniki razne dele in sklope, so dolžne pri plačevanju upoštevati zakonit plačilni rok. Šicer pa se plačila obrtnikom zelo zavlečejo. Razen tega pa kooperante zadruga kratkoročno kreditira, če je to potrebno.
Zanimalo nas je, če gre pri kooperaciji med obrtniki in zadrugo za kraktoročno sodelovanje. V glavnem so ti odnosi dolgoročni. Del proizvodov iz kooperacije se smatra kot lasten izdelek ZKZ. Predvsem pa je zanimivo za takšne obrtnike, ki bodisi, da so nek izdelek izboljšali ali pa ga celo sami izumili. Tu zadruga pomaga pri iskanju serijskega izdelovalca. Tako je, denimo v primeru Jožeta Bidra, kije kot kmet-kooperant izumil nekatere kmetijske priključke.
Obrtna kooperacija ni le posel nekega posredništva, je vse bolj resnično poslovno sodelovanje, še bolj pa naj bi bilo v bodoče.
—	v delitvi čistega dohodka so delovne organizacije skoraj ves čisti dohodek namenile za bruto osebne dohodke. Le-ti so se na enako obdobje preteklega leta povečali za indeks 209,0 na povprečje preteklega leta pa so večji za 42,5%. Takšna rast osebnih dohodkov v gospodarstvu že v prvem tromesečju prebija vse resolucijske okvire, tako da za razširjeno reprodukcijo DO ne ostaja ničesar,
—	iz analize je razvidno, da se je delež dohodka najbolj zmanjšal pri GLIN Nazarje, Gozdnem gospodarstvu in TOZD Kemija, poleg tega pa so slabši rezultati tudi v Smreki Gornji grad, TOZD MGA in SS Veterinarski postaji,
—	zaloge surovin, materiala, gotovih izdelkov in blaga so se v občini Mozirje v prvem tromesečju povečale vrednostno za 66,0%, kar pomeni normalen porast. Tudi količinsko zaloge niso bistveno porasle. Najbolj izstopajo TOZD Kemija z vrednostnim porastom 460,8 indeksnih točk, VEZ, kjer so zaloge vrednostno porasle z indeksom 700,2 ter Smreka, kjer so večje za 160,5%,
—	povprečno število zaposlenih v gospodarstvu se je na podlagi delovnih ur povečalo za 1,4%, glede na enako obdobje preteklega leta, tako da je v gospodarstvu povprečno zaposlenih 3653 delavcev,
—	osebni dohodki so v primerjalnem obdobju povprečno narasli za 103,0%, glede na to, da so se cene življenjskih potrebščin povečale za 83%, vidimo, da so se v naši občini osebni dohodki realno povečali za 20% in so dosegli povprečno 67.635 din neto na zaposlenega. Kljub temu, da.smo v delitvi prekoračili vse resolucijske usmeritve, še vedno zaostajamo za primerljivo strukturo slovenskega gospodarstva za 6,9%, kar kaže predvsem na nizko produktivnost in nizko doseganje dohodka,
—	na področju izvoza v začetku letošnjega leta dosegamo dobre rezultate, saj je naše gospodarstvo realno povečalo izvoz za 10,4% na drugi strani pa zmanjšalo uvoz, tako
da dosegamo ugodno pokritje 202,9%, manj ugodno pa je doseganje letnega plana, saj smo v tromesečju realizirali le 17,9% letnega plana. Delež izvoza v celotnem prihodku se je iz lanskega prvega tromesečja povečal od 5,4% na 9,0% v letošnjem prvem tromesečju,
—	nedoseganje industrijske proizvodnje, kjer je v resoluciji bila predvidena rast za 6%, v prvem tromesečju pa smo izpod ravni lanskega primerjalnega obdobja za 6,1%. Tako ugotovljamo, da smo v prvem tromesečju izvedli za preko 50.000 norma ur manj, kot v enakem, obdobju lani, kljub povečani zaposlitvi.
V zaključku lahko ugotovimo, da v obravnavanem obdobju v okviru resolucije uresničujemo le področje kmetijske proizvodnje in delno povečanje izvoza na konverti-' bilna tržišča.
Na osnovi gornjih ugotovitev in ostalih dejstev, ki izhajajo iz analize gospodarjenja je izvršni svet sprejel naslednje
USMERITVE IN SKLEPE:
Dosegli smo izredno slabe rezultate gospodarjenja, ob tem pa neodgovorno odstopamo od lastnih planskih 5 usmeritev in rušimo dogovorjena delitvena razmerja.
Izvršni svet ocenjuje, da so subjektivne sile premalo kriti-čne do takšnih rezultatov, vse preveč je navzoča miselnost, da so rezultati odraz realnosti, da nimamo konstruktivnega odnosa do lastnih možnosti in neodgovorno odstopamo od realizacije lastnih planskih ciljev.
Pristopiti moramo k takojšnjim aktivnostim za temeljito oceno gospodarskih gibanj in predvsem odklonov od dogovorjene politike in planskih ciljev OZD. Seveda to ni samo domena IS občine, ampak se morajo v akcijo vključiti tudi vodstva DPO in tudi vodstva skupščinskih teles in zborov. IS SO Mozirje bo pripravil poseben progr^jn aktivnosti, kot cilj načrtovanih aktivnosti pa bi opredelili vprašanja:
—	doseganje planskih ciljev in razlogi, ki so vplivali na tromesečni rezultat poslovanja
—	ocena možnosti izboljšanja gospodarjenja in prognoza polletnih rezultatov
—	ocena možnosti realizacije letnih planov v količinskih
in ekonomskih kazalnikih
—	izdelava programa ukrepov za sanacijo položaja in že •poduzeti ukrepi
—	potrebni ukrepi na podr-očju^uskladitve politike delitve osebnih dohodkov in skupne porabe glede na uskladitev z določili republiške resolucije za leto 1986
—	stanje na področju izdelave in roki za sprejem srednjeročnih planov.
IS SO Mozirje smatra, da je potrebno na vseh ravneh zaostriti plansko disciplino in odgovornost za realizacijo planskih ciljev. Zato bo IS zastavil takšno analitiko, da bo mesečno zasledoval naslednje kazalnike:
—	količinska proizvodnja,
—	zaloge,
—	prodaja,
—	zaposlovanje,
—	usklajeno delitev sredstev za OD in skupno porabo
Na mesečnih sestankih (3. petek v mesecu) bo IS skupno s poslovodnimi organi DO ocenil gibanja in v slučaju neobjektivnih odklonov predlagal ustrezne ukrepe.
IS SO Mozirje ocenjuje, da so bistveni razlogi za zelo slabo gospodarsko stanje v gozdarstvu in lesni industriji podaljšano zimsko stanje v letošnjem letu. Ob tem pa tudi ocenjuje, da takšno stanje kaže tudi na dokajšnjo neusklajenost dobav med gozdarji in lesno predelavo, brez vgraditve potrebnih rizičnih faktorjev. Zato predlaga GG Nazarje, GLIN-u Nazarje, Smreki Gornji grad in Grad-beniku^Cfbbno, da do konca avgusta sklenejo ustrezen sporazum, kjer bodo dogovorili načine in medsebojne obveznosti za informiranje potrebnih rizičnih zalog okroglega lesa za naslednjo zimo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
ÄiSÄWS
IvJwwIv
4. JULIJ
Letošnje praznovanje praznika borcev bo v naši občini potekalo v znamenju srečanja nekdanjih borcev na Menini planini. Takšne prireditve opozarjajo na dogodke med osvobodilnim bojem, hkrati pa naj prenašajo resnico tistih dni na mladi rod.
Borčevske organizacije so povsod v vrstah tistih, ki se brez predsodkov zavzemajo za krepitev naših družbenih odnosov, za krepitev samoupravljanja. To je edini izhod iz sedanjih težav, zato je smatrati samoupravljanje kot veliko pridobitev našega boja. V tako razrvanih časih, kot so današnji, je naša skupna skrb usoda bodočih rodov, zato se zavzemamo za mir in prav neuvrščenost je tista protiutež v blokovskih razprtijah, ki daje upanje miroljubnemu delu ljudstev tega sveta. Domovino smo gradili vsak po svojih močeh in zato je naša skupna skrb, da jo ohranimo svobodno in neodvisno. Žrtve, ki so zato bile, naj bodo večni spomin!
Borčevska organizacija danes nikakor ne stoji ob strani dogajanj. Po svojih močeh se odtočno postavlja v bran vsemu, kar je socialističnega in našega v naši družbi. Nikakor se ne strinjamo z malodušnostjo, ker smatramo, da je Življenje en sam boj. Tako pa tudi, da se s pridobitvami našega boja ne smemo zadovoljiti, ampak moramo iskati še boljših poti, da bo naš delovni človek in sploh naš občan našel tisto zavest, ki je potrebna, ko gre za odnos do družbene lastnine, ko gre za proizvajalna sredstva v rokah družbe. Saj družba, to smo mi vsi in to imejmo v mislih vedno, ko se odločamo v pomembnih stvareh.
Ob dnevu borca si vsi želimo miru, da bi tisti spomini, ki nas trpko vračajo e čase našega boja, ostali le spomini. Kajti takrat smo si želeli lepših dni, želeli smo dati našim zanamcem boljše od tistega, kar smo sami kdaj imeli. Hoteli smo spremeniti svet krivic in nasilja v svet miru in sožitja. Takšen svet si še danes želimo in stremimo za njim z vsem srcem, kot smo nekoč stremeli za svobodo.
Vladko Miklavc, predsednik ZZB NOV Mozirje

m
I

Borcem NOV
in vsem sodelavcem v NOG
čestitamo k prazniku borca!

Skupščina občine Mozirje in njen izvršni svet, delovne in družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Savinjskih novic
2	EZn NOVICE
Številka 6 — Junij 1986
r
s
I
s
I
s
I
>
N
I
S
I
s
I
s
I
>
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
N
*
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
>
N
I
S
I
s
I
s
I
N
*
Zaostrovanje
odgovornosti
H
*
>
Slabi rezultati gospodarjenja, na katere je ob nekaterih objektivnih okoliščinah vplivalo neodgovorno odstopanje od lastnih planskih usmeritev in dogovorjenih delitvenih razmerij, kjer so resolucijske cilje v prvih treh mesecih dosegli le v kmetijstvu in delno pri izvozu na konvertibilni trg.
V	občinskem komiteju ZKS, OS ZSS ter v vseh treh zborih skupščine so zato prejšnji teden sprejeli in podprli usmeritve, ki jih je ob obravnavi gospodarskih rezultatov predlagal izvršni svet, ki ob podpori družbeno političnih organizacij predvideva vrsto aktivnosti za izboljšanje stanja.
Da so rezultati gospodarjenja po prvem tromesečju v občini Mozirje še slabši, kot lani, se kaže v padanju količinske proizvodnje, v neusklajeni rasti celotnega prihodka in porabljenih sredstev in v preveliki razporeditvi dohodka, kar je povzročilo izgube (228 milijonov din) v Gorenju Glin, Gozdnem gospodarstvu, Komunalnem podjetju VEZ in Vegradovem tozdu Gradbenik na Ljubnem. Tudi Delež obresti v dohodku se je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem zelo povečal, resolucijske okvire pa krepko prebija tudi rast osebnih dohodkov. Zaloge niso bistveno višje in so v okvirih normalne rasti.
V	delovnih organizacijah so do slabosti premalo kritični, vse preveč pa je
tudi prisotna miselnost, da so takšni rezultati odraz realnih gospodarskih razmer. V izvršnem svetu, ki mu bodo pri temeljiti oceni gospodarskih gibanj in odklonov od planskih ciljev morala priskočiti na pomoč vodstva DPO in skupščinskih teles, bodo pripravili poseben program aktivnosti za izboljšanje gospodarjenja. Ob rednem spremljanju proizvodnje, zalog, prodaje delitve sredstev za OD, bodo na mesečnih sestankih s poslovodnimi delavci ocenili gospodarjenje in v primerih neobjektivnih odklonov predlagali ustrezne ukrepe. V izvršnem svetu tudi menijo, da je ob usklajevanju rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu potrebno iste kriterije uporabiti tudi za rast osebnih dohodkov v negospodarstvu, družbenih dejavnostih, pri porabnikih proračunskih sredstev in tudi pri delitvi osebnih dohodkov za voljene in imenovane funkcionarje.
Ker je jasno, da je na slabo gospodarjenje v lesno predelovalni industriji zaradi podaljšane zime vplivalo tudi pomanjkanje lesa, naj bi Gozdno gospodarstvo Nazarje, Gorenje Glin Nazarje, Smreka Gornji grad in Gradbenik Ljubno do konca avgusta sklenili sporazum, s katerim bodo dogovorili načine in medsebojne obveznosti za ustvarjanje potrebnih zalog okroglega lesa za naslednjo zimo.
R. PANTELIČ
N
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
\
\
I
s
I
s
I
N
I
S
I
N
I
>
>
>
I
S
I
S
I
s

Izvršni svet o gospodarjenju
(Nadaljevanje s 1. strani)
IS SO Mozirje ugotavlja, da se kljub predhodnim aktivnostim še nadalje slabša stanje na področju nedovoljene in črne trgovine z gozdnimi sortimenti in žaganim lesom, kar ima za posledice izpad dohodka v gozdnem gospodarstvu, lesni industriji pa tudi v širši družbeno politični skupnosti. Pro-olem pa se kaže tudi v prekomerni, nekontrolirani sečnji lesa v gozdovih, kar bo prej ko slej imelo negativne posledice tudi v ekološkem smislu.
Zato bo IS v svojem nadaljnjem delu temeljito proučil ustrezno zakonodajo, do kraja raostril odgovornost posameznih subjektov za izvajanje kontrolne in nadzorne funkcije ter med vsemi subjekti dogovoril tudi delitev in potrebne aktivnosti za izvajanje ustrezne zakonodaje.
OZD morajo sprotno analizirati svoje gospodarjenje in rezultate primerjati z doseženimi rezultati v okviru svoje panoge. Ob analizi tromese-čnih rezultatov gospodarjenja e plansko analitska služba jbčine ugotovila, da naše gospodarstvo dosega le 80,1% povprečno doseženega dohodka v panogah ter da dosega za 6,0% nižje osebne dohodke, težko pa je v tej službi objektivizirati razloge za takšno stanje, ker to lahko opravijo le OZD same. Takšne primerjalne analize ob periodičnih in letnih obračunih morajo OZD obvezno dostavljati tudi olansko analitski službi obči-le.
IS SO Mozirje bo tudi v nadalje preko plansko analitske službe izpolnjeval vsebino in metode dela za doseganje čim kvalitetnejših sprotnih informacijskih virov ter analitičnih periodičnih vsebinskih analiz za potrebe operativnega ukrepanja ter za čim boljše informiranje Skupščine, DPO in ostalih subjektov.
Izvršni svet bo dal pobudo vsem organizacijam združenega dela, ki delitve OD niso vršile v skladu z dogovorom, da samoupravni organi skupaj z družbeno političnimi organizacijami in poslovodnimi delavci sprejmejo ukrepe in sklenejo, kako bodo izvršili usklajevanje delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z občinsko resolucijo do konca 9-mesečnega obračunskega obdobja tega leta.
OZD pa morajo v skladu s programom aktivnosti Republiškega komiteja za delo do
15.	junija 1986 Izvršnemu svetu posredovati odločitve in samoupravne ukrepe.
IS SO Mozirje zastopa stališče, daje ob usklajevanju rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu potrebno iste kriterije uporabiti tudi za rast osebnih dohodkov v negospodarstvu, družbenih dejavnostih, porabnikih proračunskih sredstev in tudi pri delitvi osebnih dohodkov za voljene in imenovane funkcionarje.
Zato bo IS od vseh porabnikov družbenih sredstev zahteval ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov ustrezne podatke za sprotno zasledovanje gibanja rasti osebnih dohodkov.
Letošnje tekmovanje delavcev GG Nazarje je bilo v Šoštanju. Tekmovali so v vseh veščinah dela v gozdu in transportu
Ob onesnaževanju voda
V preteklih letih je bilo na porečju Savinje in desnega brega Sotle več primerov izlitja nevarnih ali škodljivih snovi (naftni derivati, gnojnica, škropiva,...) v vodotoke. V vseh primerih je ugotovljeno, da povzročitelji izlivov in drugi, ki so izlitje opazili, niso o tem pravočasno obvestili pristojnih organov.
Skladno s predpisi pozivamo vse organizacije združenega del^ kmetijske proizva-
jalce, zasebnike in občane, pri katerih lahko pride do nepredvidenih in nedopustnih izlitij ali drugačnega izpuščanja škodljivih ter nevarnih snovi, da vsak tak pojav nemudoma javijo pristojni postaji milice, po možnosti pa tudi pristojnemu občinskemu inšpektoratu in območni ribiški organizaciji.
Zveza ribiških družin Celje
Kmet in njegovo znanje
Naša zadruga je povabila k ogledu izumov našega znanega prizadevnega kmeta Jožeta Bidra v Dol-Suhi. Prišlo je res dosti ljudi, vsi so občudovali razstavljene novosti oziroma tehnične izboljšave. Posebno pozornost je pritegnil razme-tovalnik sena za katerega je Bider že dobil patentno zaščito. Nič manj zanimiva je bila nakladalna naprava za svežo krmo, ki je bila razstavljena v končni obliki. Pisali smo že o tem, da to izdeluje v glavnem naš obrtnik Filčič iz Nazarij.
Poleg navedenega pa smo lahko videli zamisel Bidra za napravo, ki bi lahko kot priključek na traktor cepila drva kar na tleh. Bider meni, da je to šele prva rešitev, ki jo bo še izboljšal. Služila naj bi večim namenom v kmetijstvu. Videli smo razstavljena primerka avtomatične kljuke za traktor Torpedo in Fiat. Skratka Bider je pripravil pravcato razstavo svojega znanja. Ne le da je v teh izdelkih veliko iznajdljivosti, je v njih tudi veliko truda in vztrajnosti.
Ker po naključju spremljam od samih začetkov prizadevanja Bidra, da bi s svojimi izumi in izboljšavami koristil kmetijstvu in ljudem, da bi lažje delali, se mi vrinja misel, da vse znanje pomeni le malo, če ni tudi z druge strani volje, da bi to znanje izkoristilf. Tu mislim na našo industrijo. Poznam primer, ko so prišli iz tovarne Store, da so si ogledali kljuko, ki je bila namenjena njihovemu traktorju, takrat so ga še izdelovali, pa so vsi zatrjevali, da je zamisel dobra in pametna, le znotraj tovarniških
zidov ni našla uresničitve. Tu se postavlja dvoje vprašanj, ali zato, ker se je tega domislil kmet in ne eden izmed številnih strokovnjakov, ali pa zato ne ker enostavno nimamo posluha za uveljavljanje lastnega znanja. To sicer polni stote papirja, vendar pa dalje ne pride! Eno in drugo postavljeno vprašanje ni v čast naši družbi, niti tistim, ki bi morali skrbeti, da se tudi tista dobra zamisel uresniči, kije zrasla na zeljnjku nestrokovnjakov, torej tistih, ki vsakodnevno uporabljajo stroje in jim pri tem pade na um kakšna želja po izboljšavi. Mislim, da ne najdemo poti iz zagate, ki seveda ne sodi več v naše razmere. Ne zaradi tega, ker potrebujemo pamet, pa tudi zaradi neštetih sklepov glede tega ne!
Naši ljudje so pridni, prizadevni in morda včasih potrebujejo spodbude s strani tistih sredin v katerih so se deklaracije rodile, tiste, ki velevajo odpreti vrata domači znanosti in znanju na sploh. Ob tem pa ni bilo rečeno, da sme kaj izumiti le vrhunski strokovnjak in izobraženec, moralo bi biti celo tako, da bi takšne primere, ko se samouk uveljavlja s svojim znanjem še posebej pospeševali, saj je takih ljudi med našimi delavci veliko, le utišajo jih tisti, ki so ljubosumni na njihovo prizadevnost in ne nazadnje tudi na pripadnost k naši stvari. To je torej vprašanje, ki je široko, vendar ne tako, da bi ga ne zmogli izvleči iz tesne zagate v katero je zašlo.
A. V.
Jože Bider ob svojem pobiralniku sveže krme
Ali bomo zmogli?
Prva seja novo imenovanega odbora za gospodarska in finančna vprašanja naše kulturne skupnosti je bila v znamenju zaskrbljenosti. Ne bomo več ponavljali vse slabšega gmotnega položaja kulture, vendar pa je prav, da naše občane seznanimo z najnujnejšimi izdatki, ki so. pred našo kulturno skupnostjo.
Položaj prosvetnih društev po dolini je že nekaj let sem tak, da je opravljeno delo izključno zasluga neumornih ljubiteljev, saj so gmotna sredstva namenjena društvom daleč pod potrebami.
Ne kaže prezreti slabo stanje v katerem so nekateri domovi. Tako je na Ljubnem oder dejansko nevaren za kakršno koli uporabo, pa tudi sama dvorana liči prej na skladišče kot na kulturni prostor. Dom v Bočni je sicer znotraj urejen, je pa potreben ometa, saj sta kar dve plati neometani. Seveda se dela škoda, ki bi jo vsak dober gospodar želel preprečiti. Dvorana v Gornjem gradu je nujno potrebna popravila, pa še stavba se pogreza, to pa pomeni velika sredstva, ki bodo potrebna za odpravo takega stanja. V Novi Štifti nimajo stolov v dvorani, oder so si nekako sami usposobili, vendar pa nikakor ne gre, da obiskovalci sede na klopeh kot nekoč pred dolgimi desetletji.
Kulturna skupnost si je leta nazaj prizadevala blažiti stanje, vendar kaj več ni zmogla ob pičlih sredstvih. V Kokarjah je bila nekoč dobra dramska skupina, sedaj ne more delovati, saj nima dvorana sanitarij in ustreznega vhoda. Rečica čaka na ustreznejšo ureditev doma in še bi lahko naštevali. Nepoznavalec razmer bi morda menil, da so pristojni- v kulturni skupnosti zamujali čas, vendar pa temu ni tako, vseskozi so opozarjali na stanje.
Kulturna skupnost je dolžna sofinancirati pokrajinske zavode in še več, kot ima sama na voljo za lastne potrebe, gre denarja v republiko. Tako ostajajo velike naloge nerešljive, kot denimo kategrala v Gornjem gradu, ki že nevarno propada in je potrebna večjih posegov. Pred nedavnim je bil skupen razgovor glede tega v Gornjem gradu med celjskim zavodom za spomeniško varstvo, mariborsko škofijo in kulturno skupnostjo.
Skoraj nedosegljiva je želja, da bi opravili na katedrali večje posege, saj je predračun, ki so ga strokovnjaki smatrali kot okvirnega nanesel kar dve in pol stari milijardi potrebnih sredstev. Dela se sicer opravljajo, vendar pa le po korakih, pripravljenost je tudi s strani škofije da pomaga, vendar pa bo verjetno ostalo le pri malih korakih.
Poleg tako pomembnega spomenika kot je gornjegrajska katedrala imamo v dolini še vrsto zgodovinsko-kultur-nih spomenikov. Denimo, na Rečici je Tavčarjev dvor, ta bi nujno potreboval popravila, posebno še zid, ki vidno propada. Vrsta kužnih znamenj po dolini kliče po popravilu, vse to seveda ne daje lepega vtisa obiskovalcem, ki jih kot turiste vabimo v dolino.
Povsem razumljivo je pomanjkanje denarja, saj je naše gospodarstvo šibko, časi pa tudi niso rožnati. Drugod imajo pač močne delovne organizacije, ki vsestransko pomagajo reševati tudi razna gmotna vprašanja v kulturi.
Torej so na boljšem. Mi pa načrtujemo razvoj turizma, ker so pač vse danosti za to, pa pri tem pozabljamo na zunanjo podobo naših spomenikov, ki so tudi neke vrste osebna izkaznica nas vseh.
O našem ribištvu
Na območju naše občine delujeta dve ribiški družini in to Mozirje ter Ljubno ob Savinji. Ribiški okoliš ribiške družine Mozirje obsega reko Savinjo od Kolenčevega jezu v Grušo-vljah pa vse do spodnjega letuškega jezu v vasi Letuš z vsemi njenimi pritoki, kakor tudi celotno Dreto. Ribiški okoliš ljubenske ribiške družine pa obsega reko Savinjo od izvira v Logarski dolini do Kolenčevega jezu z vsemi njenimi pritoki. Vse vode obeh ribiških družin so izključno salmonidne, to velja še posebej za ribiški okoliš Ljubnega, kjer so salmonide zastopane 100, medtem ko je za mozirski okoliš zastopanost salmonid 92%, ostalo so CYPRINIDE (bele ribe). Od salmonidov prevladujejo lipan, potočna postrv, šarenka in sulec. Od belih rib pa so pretežno kleni, mrene blis-tavci in pohre.
Za izvajanje športnega ribolova služita izključno reki Savinja in Dreta, dočim pritoki obeh rek in tudi struge služijo za gojitev zaroda, tako postrvi kot lipana in so varstvene vode. V varstvenih vodah se vzrejajo potočne postrvi od zaroda do velikosti 20 cm, nakar se odlove in vložijo v odprto športno ribolovno vodo. Ciklus vzrejanja postrvi v varstveni vodi traja od 3—4 let.-Zarod lipana pa se vzgaja na enak način vendar v vodah, ki so zanj primernejše, to pa so: Okoninska in Kolenčeva struga, grušoveljski in mozirski strugi, Letošč, Globača in Batlnova struga.
Poleg teh vod ima RD Mozirje ribnik v Lokah in v Sp. Rečici v velikosti cca 1,2 ha. Ribnik v Lokah služi izključno kot komercialna voda za športno rekreacijo. V ribniku je vloženih 80% krapov (brezluskinarjev) ostalo pa so linji, kleni, mrene in blistava. Ribnik v Sp. Rečici pa je namenjen za vzrejo zaroda.
Ribiška družina Mozirje ima za športni ribolov namenjenih 63 ha voda ter 50 ha varstvenih voda. Ribiška družina Ljubno pa ima za športni ribolov namenjenih 54 ha koristne vodne površine in 6,2 ha varstvenih voda. Ribiška družina Ljubno ima tudi ribogojnico v Podvolovljeku.
Vzdrževanje vodotokov in onesnaženost vode
Za normalen razvoj in rast rib je bistvenega pomena čista voda in
ustrezno urejen vodni režim z jezovi, kaštami, tolmuni in podobnim. Skratka potrebni so takšni vodni objekti, ki omogočajo takšen tok vode, da je ustrezno globoka, polna kisika in da obstajajo možnosti zavetja za ribe. V letih nazaj je propadlo precejšnje število jezov, kašt in drugih vodnih objektov. Tudi žag in mlinov na vodni pogon skoraj ni več. Znano je, da so se ravno v strugah pod takšnimi objekti ribe najbolje razmnoževale in vzrejale. Veliko je obrežnih poškodb, ki bi jih naj zavarovali s škarpami ali podobnimi objekti, ter s tem omogočili zavetje ribam. Odnos med NIVO-jem, to je delovno organizacijo, ki izvaja vodno gospodarska dela na našem območju, se je v zadnjem letu izboljšal, vendar bi bilo potrebno več sodelovanja, ne samo pri usklajevanju planov, temveč tudi pri projektiranju samega načina izvedbe del. oz. objekta. NIVO v glavnem izvaja zavarovanja obrežnih poškodb s kamnometi, kar pa z vidika vzreje rib ni primeren način.
Onesnaženost naših vodotokov se v glavnem kaže v pojavljanju divjih odlagališč smeti in drugih odpadkov ob vodotoke, kljub temu, daje v večjih krajih organiziran odvoz smeti. Občani odlagajo ob vodotoke razne školjke avtomobilov, predmete bele tehnike in drugo.
Krivolov in škoda na ribah
V preteklih letih je bila večja škoda na ribah zaradi izpusta mazuta, kurilnega olja in gnojevke v vodo. Škoda je ocenjena na 705.00 din. Poleg te škode je še škoda zaradi strojnih del na vodotokih, ki pa ni ocenjena. Poleg teh škod je bila v lanskem letu večja škoda na ribah in ostali vodni formi in flori v potoku Ljubija, zaradi prevelikega odvzema pitne vode v sušnem obdobju.
Ugotavlja se, da je krivolov še vedno prisoten in ne kaže znakov upadanja, kljub povečani čuvajski službi in zaostrenim kazenskim ukrepom in zelo visokim odškodninam. Poleg tega krivolova se pa opaža tudi med člani RD določena nedisciplina in nespoštovanje predpisov. V glavnem gre tu za večji ulov in nebeleženja lovnih dni, pa tudi lov v varstvenih vodah.
Številka 6 — Junij 1986
E3QN0VICE 3
Bogat
zbornik o dolini
Študentski raziskovalni tabor Zgornja Savinjska dolina v Lučah leta 1984 je bil drugi po vrsti. Pri prvem se je pokazalo, da je predstavitev njegovih razultatov najuspešnejša prav v tiskani obliki, saj morajo biti npr. razstave časovno usklajene z drugimi prireditvami ali pa so prostorsko vezane tako; da jih vidi premalo ljudi. Zato ni čudno, če je zbornik s prvega raziskovalnega tabora doživel na začetku prejšnjega leta ponatis. Drugi pa je izšel decembra lani, torej z zamudo, ki je vendarle opravičljiva: duša in motor študentskega raziskovalnega tabora in urednik zbornika Veljko Žvipelj je moral med pripravo za natis oditi v Črnomelj branit našo domovino.
Zbornik ima dva dela: uvod z organizacijskimi poročili, za tem pa poročila delovnih skupin, kjer pišejo o rezultatih in dosežkih delovne skupine za gozdarstvo (o gospodarjenju z gozdovi), za travništvo in pašništvo (o kakovosti krme, o vzorčenju tal za analizo preskrbljenosti s hranili in o predstavitvi trajne večžične električne ograje), za veterinarstvo (o kroničnem mastitisu pri kravah), za živinorejo (o usmeritvi visokogorskih kmetij in zanje primernih tehnologijah je pisala prva, o razvoju govedoreje pa druga skupina) in za čebelarstvo. Skupina za dopolnilne dejavnosti se je ukvarjala s kmečkim turizmom, skupina za sirarstvo pa z obdelavo sirarjenja kot dodatnega vira dohodka. Beremo lahko o tradicionalni obrti v povezavi s turizmom (s poudarkom na spominkarstvu) in ; o zdravilnih rastlinah v naši dolini. A to sploh še ni vse: objavljena so tudi poročila delovne skupine za male hidroelektrarne (s primeri načrtovanih gradenj malih vodnih elektrarn), za geografijo (o dejavnikih pri določanju tipologije naselij), za pedagogiko (o podaljšanem bivanju osnovnošolcev in njihovem delu na kmetijah), za zgodovino (o odnosu med kmetom in zadrugo), za urejanje krajine (o možnostih za kmečki turizem
in posledicah njegovega uvajanja), za arhitekturo (o arhitekturnih vrednotah), za mikrobiologijo (o ugotavljanju sanitarne neoporečnosti vode), za biologijo (o rastlinstvu, metuljih in pticah so pisale tri skupine) in za jezikoslovje (o ledinskih in drugih krajevnih imenih v Krnici). Tule ni navedeno, na kaj točno se nanaša določeni naslov: največkrat gre za področje okoli Luč, včasih za zgornji del Zgornje Savinjske doline ali pa za njeno celoto.
V zborniku beremo vse kaj drugega kot suhoparna poročila, ki so v zadnjem času zlorabljena predvsem v političnih krogih (in so praviloma od znotraj votla, okoli jih pa nič ni). Študenti, ki so sodelovali na taboru, se bližajo idealu raziskovalca s poštenim terenskim delom in s kakovostnim posredovanjem spoznanj v zapisani obliki. Približevanje seveda nikoli ne poseže po cilju, ki ni dosegljiv, ker ne more biti. Toda lastno kvaliteto je treba vedno znova presegati. Tako tudi primerjava med prvim in drugim zbornikom pokaže napredek, torej se organizacija tabora — ob vseh siceršnjih pridobitvah — izkaže kot smiselna in že povrnjena naložba. Tako da se tu ne potrjuje nasvet tistega šaljivca, ki odsvetuje vlaganje v glavo, češ da je nezanesljivo in dolgoročno, priporoča pa naložbe v trebuh, ker pokažejo uspehe takoj in zagotovo.)
Blizu 200 strani delovnih poročil z najrazličnejših področij (ob tem je še 18 strani organizacijskih poročil in seznamov udeležencev) je velik uspeh za raziskovalni tabor kot študentsko združbo. Česa tako raznovrstnega še pred tremi leti iz rok in glav slovenskih študentov in o naši dolini nismo imeli: zdaj imamo dva zbornika, ki nam ostajata, in rezultate, mimo katerih odslej ne bo več mogoče.
Naj nam zagnanost in mladost ter ljubezen in pamet (ob podpori darežljivih financerjev) dajo še veliko takih brošur, ici jih bo veselje vzeti v roke!
Peter Weiss
Muhovič v Gradcu
Naše bralce smo že seznanili z razstavo rojaka Jožeta Muhoviča, ki so jo :•:•:• pripravili v hotelu Erzhe-rzog Johann v Gradcu. SS Uredništvo je o tem kultur-gjij nem dogodku v glavnem igi; mestu Štajerske prejelo od Jožeta Ciraja nekaj izrez-kov iz graškega časopisja, ki je zelo ugodno poročalo :$•: o razstavi, njegovem avto-•ŽŠ rJu 'n pomenu takšne prire-•:•:•: elit ve za umetnost na obeh straneh meje.
Ob tej priliki je bil izdan poseben katalog, ki opisuje našega umetnika in njego-¥£:• vo delo ter ga tako predsta-v,ja avstrijski javnosti. Tu-di pri tem ima levji delež M tože Ciraj in njegova :?>: soproga, saj je poskrbela •iS za nekatere prevode v •jig katalogu.
•:•:•:	' Neue Kronen Zeitung
jijij: piše med drugim, da se je j:j:ji na razstavi zbrala zelo jijij: ugledna družba in da jo je Si odprl dr. Heinz Pammer jijiji skupaj z vicekonzulom jijiji SFRJ v Gradcu Jožetom jijiji Cirajem. V nadaljevanju Si opisuje dogodek kot po-
memben za mesto. Kleine Zeitung objavlja sliko ob otvoritvi razstave na kateri je videti Jožeta Ciraja, dr. Pammer ja in Jožeta Muhoviča. Poroča tudi o tem, da bo razstava pritegnila pozornost širše javnosti in omenja lep glasbeni dogodek ob predvajanju kvarteta Ota Vrhovnika iz Ljubljane. Tagespost je bolj strokovno orisa! vrednost razstave, dočim je NZ am Sonntag ocenjeval posamična dela Muhoviča in jih pohvalil, omenja tudi, da je Muhovič enkrat že bil gost Štajerskega umetniškega tedna. Kot je torej zaznati iz časopisja je Muhovičeva razstava v Gradcu zelo uspela.
Prof. dr. Wilfried Skre-iner, direktor ugledne galerije v Gradcu je med drugim zapisal o Muhoviču v katalogu XIX. internacionalnega slikarskega tedna na Štajerskem... »Muhovič ni slikar velike geste in zunanjega vizualnega blišča, marveč slikar tihe, ponotranjene intenzitete.«
Predaje gasilskega avtomobila krajanom Dobrovelj so se udeležili poleg številnih gasilcev Nazarij tudi predstavniki žalske občinske gasilske zveze
Za boljšo požarno varnost
SIS za varstvo pred požarom je pomembna samoupravna interesna skupnost v občini. Na zadnji seji, ki je bila prva novega sestava delegatov, so najprej izvolili za predsednika skupščine Franja Pajka in za njegovega namestnika Ivana Uranka. Dosedanji predsednik Hinko Čop se je vsem zahvalil za dosedanje delo v skupnosti in zaželel novemu vodstvu delovnih uspehov.
Najprej so sprejeli zaključni račun za leto 1985 in načrt za leto 1986. Ugotovili so, da je samoupravni sporazum za varstvo pred požarom podpisala večina udeležencev, kar pomeni, da je sprejet. Ker so pač potrebni krediti, da bi požarno varnost čimbolje zagotovili, so sklenili pooblastiti predsedstvo, da po potrebi kredite tudi najame pri ZS Triglav. V nadaljevanju so izvolili še predsednika zbora uporabnikov, ki je Janez Kolar, njegov namestnik pa je Zoran Celinšek. Predsednik zbora izvajalcev je Roman Krajner, njegov namestnik pa Anton Blatnik. Dalje so izvolili stalne organe skupščine interesne skupnosti za varstvo proti požaru.
Krajevna skupnost Nazarje
V nazarski krajevni skupnosti se v celoti zavedajo, da bodo največje uspehe dosegli le takrat, ko bo vsak posameznik našel svoj interes in veselje do dela v katerikoli organizaciji ali društvu in bo tako z družbeno organiziranim delom prispeval svoj delež k hitrejšemu razvoju, pa naj bo to v obliki pobud, predlogov, akcij in podobno. Veseli bodo tudi, če bodo zagotovili več sodelovanja vseh krajanov pri krepitvi krajevne samouprave, predvsem pa pri soustvarjanju prijetnih in poštenih medsebojnih odnosov.
Zato ni naključje, da so raznovrstnim oblikam obveščanja krajanov, dodali še eno. Zdi se jim namreč prav, da vsaj enkrat letno vsakemu gospodinjstvu ponudijo strnjene podatke o delu organov krajevne skupnosti in organizacij ter društev v preteklem obdobju, da jim prikažejo finančno poslovanje ter potrebe po sredstvih ter jih seznanijo s programi in smernicami za prihodnje obdobje. Takšen »Informator« krajevne skupnosti Nazarje so izdali prav pred nedavnim, ga lepo oblikovali in napolnili z zanimivimi in vsem razumljivimi podatki.
Nazarje s svojo okolico so seveda industrijsko središče Gornje Savinjske doline, ki se nenehno širijo tudi s pospešeno stanovanjsko izgradnjo. Z vsem tem se vedno znova porajajo novi problemi, potrebe in naloge na najrazličnejših področjih. Vedo tudi, da reševanje vseh teh tegob ni v celoti odvisno le od denarnih možnosti, zadeve se razumljivo ne bodo uredile same po sebi, zato je potrebno tvorno vključevanje prav vseh krajanov,
saj nedelo in krizerstvo s strani zagotovo ne bosta ničesar razrešila.
Posebej v svojih naporih poudarjajo človeški odnos do družbenega premoženja, saj bi ga morali bolje vzdrževati in varovati. Navsezadnje je bilo pridobljeno s sredstvi vseh, ob boljšem vzdrževanju družbenega premoženja pa bi seveda ostalo več sredstev za nove prepotrebne naložbe. V Nazarjah posebej poudarjajo, da je odnos do skupnih dobrin tudi izkaznica kulture krajanov in pomemben prispevek k večji gostoljubnosti. Za urejeno okolje pripravljajo vsako leto množično očiščevalno akcijo, vendar se zavedajo, da je to premalo. Več bodo morali storiti za urejanje bivalnih in poslovnih prostorov ter njihove okolice. Tu namreč živijo vsak dan, obiskovalci pridejo in odidejo, se počutijo bolj ali manj prijetno, o čistoči in urejenosti kraja pa vljudno molčijo.
Potreb seveda nikoli ne zmanjka, še največ jih je na komunalnem področju. Sem sodi urejanje cestišč, prometne signalizacije, smerokazov, zelenic in nasadov, ureditev parka 88 dreves za tovariša Tita, izgradnja pločnika od stanovanjskih blokov do vrtca, javna razsvetljava, avtobusna čakalnica, sekundarna kanalizacija ob blokih in še bi lahko naštevali. Med večjimi nalogami velja omeniti priprave na gradnjo mrliške vežice, nujno bo novo pokopališče, radi bi posodobili prostore osnovne šole in pri tem predvsem poskrbeli za telesno kulturo in rekreacijo ter za oddelek za tehnični pouk, okrepiti pa bo treba tudi preskrbo in gostin-stvo.	j. p
Med zadnjim preizkusom znanja o vojaških veščinah, so mladi morali odgovarjati na razna vprašanja. Slikajeposneta pri Brinko-vaču (Gornji grad)
Samoupravne delavske kontrole ni!
Na zadnji seji občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje so člani med drugim obravnavali tudi uresničevanje nalog na področju družbene samozaščite, samoupravne delavske kontrole in varovanja družbenega premoženja. Družbena samozaščita seveda mora biti sestavni del našega vsakdanjika, žal pa nalog na tem področju tudi v Gornji Savinjski dolini ne jemljejo dovolj resno in dosledno, vse premalo je tistih, ki se zavedno in samozaščitno obnašajo.
Dejstvo je, da je bilo potrebnega veliko časa in dela, da so naloge družbene samozaščite formalno in pravno spravili na papir, določili njene naloge in pristojnosti, od vsega pa je najbolj res, da samozaščite ni v zavesti delovnih ljudi in občanov. Ob vsem tem pa je seveda res tudi, da prav v današnjih razmerah samozaščito najbolj potrebujemo, prav tako, kot odkrit obračun z 1 nepoštenjem, nedelom, lagodnostjo, korupcijo in odtujevanjem družbenega premoženja.
V mozirski občini ugotavljajo tudi, da samoupravne delavske kontrole ne delajo. Res je, da so jih ustanovili in se večinoma s tem zadovoljili, niso pa jih aktivirali in jih ne uporabljajo. Lepo bi bilo, če bi to pomenilo, da je vse v najlepšem redu in zaradi tega delo samoupravnih delavskih kontrol ni potrebno. Toda to ni res. Bolj resnično je, da v organizacijah
združenega dela niso ustvarili pogojev in zagotovili možnosti za delovanje teh organov, da ponekod naloge samoupravne delavske kontrole opravlja nekdo drug, po krajši in nesamoupravni poti, večinoma pa imajo samoupravno delavsko kontrolo le na papirju, le toliko, da zadoščajo zakonskim predpisom.
Dejstvo torej je, da je stanje več kot nezadovoljivo. Prav tako velja, da si odbori samoupravne delavske kontrole niso znali, hoteli, ali mogli zagotoviti jasno opredeljene vloge, pri tem pa jim zagotovo niso bili v oporo tisti, ki bi jim morali biti najbolj. To so zveza komunistov, zveza sindikatov in zveza socialistične mladine, delavski sveti, poslovodni delavci in strokovne službe.
Posebno poglavje ob tem je varovanje družbenega premoženja, saj ugotavljajo, da v družbi največ velja, kdor jo najbolj goljufa. Tako ali drugače. Zato so člani občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje predlagali (!) samoupravnim organom v vseh organizacijah združenega dela, da do konca tega meseca izdelajo temeljito oceno uresničevanja nalog družbene samozaščite, delovanja samoupravnih delavskih kontrol in varovanje družbenega premoženja. Zagotovo ne prvič in zanesljivo tudi ne zadnjič. Zal. Tudi zaradi tega smo tam, kjer smo. Vsaj velika večina.
J. P.
Med vajo teritorialcev
Vaja TO
Konec prejšnjega tedna so krajše usposabljanje starešin in vojakov pripravili tudi na občinskem štabu teritorialne obrambe Mozirje. Starešinam je bila vaja namenjena za izpopolnjevanje v poveljevanju in vodenju enot, za utrjevanje znanja in elementov pri mobilizaciji, za utrjevanje ko-mandirske zavesti in slovenske terminologije poveljevanja in za gojenje komandirske zavesti.
Vojaki so na vaji pridobivali politično znanje, krepili samostojnost in zaupanje v lastne sile, predvsem pa je bilo urjenje namenjeno usposabljanju posameznikov in celote za potrebe splošnega ljudskega odpora. Na vaji so pripravili sestanke članov zveze komunistov, zveze socialistične mladine in vojaškega kolektiva, vsem pa je o gospodarskem in političnem stanju v občini spregovoril tudi predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak. Seveda so poskr-
beli tudi za obnavljanje poznavanja orožja in opreme, vmes pa so našli tudi čas za urejanje tabornega prostora v Kokarjah.
J. P.
Urejanje tabora v Kokarjah
4 ETON OVI CE
Številka 6 — Junij 1986
Varstvo borcev NOV
Letošnjo šolsko razstavo ročnih Jel je odprla predsednica ZKO Jožica Purnat, po razstavi pa je navzoče popeljal akademski slikar Alojz. Zavolovšek
Izšel je leksikon Slovenska krajevna imena
Ob zniževanju življenjskega standardu zaradi družbenoekonomskih razmer so prizadeti tudi borci NOV, zlasti :isti, ki prejemajo samo zajamčeno borčevsko pokojnino ali telo nižjo od nje in nimajo tikakršnih drugih dohodkov.
V	Sloveniji smo sistem ocialne varnosti borcev NOV
edili z Družbenim dogovorni o priznavalninah udele-ncev NOV, ki na samou-aven način ureja problcma-
0	socialne varnosti borcev.
1	ta način uspešno rešujemo ■vilne kritične socialne priore borcev. Spričo inflacije, vokovitega naraščanja cen, aostajanja pokojnin za giba-ji osebnih dohodkov bomo idi v prihodnje morali urejati ž.ke socialne razmere borcev priznavalninami.
To področje je urejeno z ružbenim dogovorom o pri-tvalninah in Odlokom o znavalninah udeležencev IV občine Mozirje. Navede-odlok daje borcem seveda >d določenimi pogoji pravico o naslednjih oblik družbene omoči: stalne priznavalnine, ibčasne priznavalnine, en-ratne priznavalnine, pomoči a šolanje otrok, pomoči za-dravljenje, pomoči oskrbo-ancem v domovih počitka ter isedske pomoči.
O vseh oblikah družbeno name pomoči po odloku loča komisija za varstvo validov in borcev NOV pri tupščini občine Mozirje po osti presoji in oceni vsakega rimera posebej, ko ugotovi la so izpolnjeni predpisani logoji. Komisija je na osnovi odloka, ki je v veljavi od 1985. leta pridobila večjo pristojnost tri odločanju o pravici do iznavalnine in drugih oblik užbeno denarnih pomoči in podlagi zbrane dokumenta-e in celovite ocene socialno ravstvenega stanja po protin preudarku odloča o avici do priznavalnine, ka-or tudi o njeni višini.
Sredstva za priznavalnine se ■agotavljajo v okviru splošne jorabe v občinskem proračunu, s tem da republiški komite sprejme kriterije in merila za oločitev obsega sredstev za bčinske priznavalnine udele-ncem NOV za posamezno
o.
V	letu 1985 je bilo v oračunu občine Mozirje za->tovljenih 18.819.000,— di-arjev, realizacija pa je bila laslednja:
—	za stalne
priznavalnine 13.496.190,
—	din
—	za enkratne priznavalnine 3.204.095,
—	din
- za pomoči za zdravljenje in okrevanje borcev
2.118.715,— din
Od vseh 1200 borcev, kijih ivi na območju naše občine je 'J letu 1985 bilo 165 borcev 'akih, ki so glede na njihovo -ocialno in zdravstveno stanje ’ili potrebni družbene pomoči / obliki priznavalnine, kar je
za 11 primerov več kot v letu 1984: Stalne priznavalnine so se v letu 1985 postopoma usklajevale z rastjo najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in so se v skupni masi v primerjavi z letom 1985 zvišale za 75 odstotkov.
Povprečna stalna priznavalnina je v letu 1985 znašala 8.205,— dinarjev, najnižja 2.500,—dinarjev, med tem, ko je najvišji znesek priznavalnine znašal 25.670,— dinarjev.
Poleg tistih borcev, ki so upravičeni do stalne priznavalnine pa ugotavljamo, da imamo borce, ki začasno zaidejo v težak socialni položaj, bodisi zaradi bolezni ali drugih nesreč. Njihov socialni položaj je možno izboljšati z občasnimi ali enkratnimi priznavalninami in drugimi oblikami socialne pomoči, kakor tudi - skrbniških ukrepov v okviru samoupravne interesne skupnosti, socialnega varstva in skrbstva. Komisija za varstvo borcev in invalidbv se je v reševanje teh problemov v preteklem letu vključila tako, da je krajevnim organizacijam ZZB NOV za podeljevanje enkratnih priznavalnin dodelila finančna sredstva v višini
900.000,— dinarjev.
Zdravstveno varstvo borcev NOV zagotavlja občinska zdravstvena skupnost Mozirje. Borci NOV uveljavljajo zdravstveno varstvo v dispanzerju za borce. V letu 1985 je bilo sistematsko pregledanih 263 borcev. Borci, ki imajo čas udeležbe v vojni in čas skrivnega in organiziranega dela za NOV priznan v dvojnem trajanju do 15. 5. 1945 imajo poleg zagotovljenega popolnega zdravstvenega varstva v primeru, da so zdravljenja potrebni, še pravico do zdraviliško klimatskega zdravljenja. Konzilij za odobravanje klimatskega zdravljenja je na območju naše občine odobril 56 zdravljenj v naravnih zdraviliščih, za kar je bilo porabljenih 3.895.233,— din sredstev občinske zdravstvene skupnosti.
Samoupravni sporazum o zdravstvenem varstvu pa tudi določa, da so borci oproščeni participacije za zdravstvene storitve in zdravila.
Poleg navedenega zdravstvenega varstva pa tudi Odlok o priznavalninah udeležencev NOV občine Mozirje, daje borcem pravico do denarne pomoči za zdravljenje in okrevanje borcev NOV. Ta oblika zdravljenja se financira iz proračunskih sredstev, za kar je bilo v letu 1985 potrebnih 2,118.715,— dinarjev.
Na področju priznavalnin se v letu 1986 predvideva sprememba in dopolnitev družbe- " nega dogovora o priznavalninah, ki bo še opredelil nekatera nerešena vprašanja na področju socialne varnosti borcev NOV, kajti zavedati se moramo, da imajo priznavalnine dvojni značaj, so priznavanje za udeležbo v NOV, so pa tudi socialno-zdraVstvene narave.
Prijetno je pisati o novem priročni kit. kije i/šelob koncu prejšnjega leta. Vesel ga je lahko ne le strokovnjak. temveč prav Vsak, ki triu je slovenščina sporočilno sredstvo.
Večkrat beremo ali slišimo čudne oblike naših krajevnih imen: včasih so napačno naglašena ali izgovorjena, drugič imajo ob sebi napačen predlog (npr. v Ljubnem namesto na Ljubnem) ali pa jih napačno sklanjajo (npr. iz Nazarja namesto iz Nazarij). Sploh rado pride do zmešnjave pri oblikah, ki so izpeljane i/ osnovne, to je pri pridevniku in imenu za prebivalca.
Pišoči in govoreči sv je lahko doslej naslonil na oblike, ki jih govorijo domačini, ali na svoj občutek: ker pa naš jezik ne prenese neskončnega števila variant in izmišljevanj, saj teži h gospodarnosti, pravopis pa k enotnosti na celotnem slovenskem ozemlju, je bil potreben predpisujoči priročnik. Podobne podatke smo lahko dobili že v štirih (zelo nepriročnih) knjigah Krajevnega leksikona Slovenije (KLS). kjer pa niso navedene variante in izgovor (čeprav so v njih tudi podatki za zaselke, torej dele samostojnih naselij. česar ne moremo najti nikjer drugje).
V knjigi Slovenska krajevna imena je po abecednem zaporedju navedenih okoli 6 tisoč gesel, to je krajevnih imen (občina Mozirje je zastopana z 61), pri vsakem pa še rodilnik (torej oblika, s katero odgovarjamo' na vprašanje OD KOD) in mestnik (zelo redko orod-nik) z ustreznim predlogom (kot odgovor na vprašanje KJE); tem oblikam sledita pridev nik in ime za prebivalca (in včasih prebivalko), povsod je označen naglas (in izgovor, če ni predvidljiv), poleg tega so navedene še variante, ki so lahko sistemske (narejene), nevtralne in krajev ne (narečne), posebej pa so zapisane tudi oblike, ki so čisto drugačne od uradnih. Na koncu gesla navedeni občina in pošta povesta, kam spada določeno naselje.
Zbiranje gradiva (zbral sem ga za občino Mozirje) je bilo sorazmerno težko, saj sem moral paziti na kup stvari: nekatere oblike so npr. bolj pogoste, druge manj. nekatere se govorijo v obravnavanem kraju, druge samo v okolici (to iz leksikona ni razvidno), mladi govorijo včasih drugačne oblike kot starejši, pri čemer je čas neusmiljeno na strani mlajših (razlika je v knjigi upoše-vana le delno). Prav zato sta revmo pri Mozirju zapisani obe obliki
imena za prebivalca, in sicer Mozi-rjan in Mozirčan (druga je redkejša, govorijo pa jo predvsem mlajši).
Spornih določil in rešitev je v leksikonu več. kot bi si jih želeli, vendar je osnova narejena: zdaj se da izboljševati.
Najostrejšo grajo pa si še posebej zasluži uradno določena (in v leksikonu izhodiščna) oblika imena takrat, ko je domačini ne poznajo — in bojimo se lahko, da se bodo papirnata imena, ki so jih nekoč naredili ali narobe zapisali in uv edli v uradno rabo polpismeni uradniki, še prav dolgo upirala pameti in kljubovala razumu. Taka primera sta v leksikonu iz. naše občine dva.
Vsi domačini govorimo Pobreže. zato ne moremo pristati na ime (Zg. in Sp.) Pobrežje (ker tudi na vprašanje OD KOD ne odgovarjamo s Pobrcžij. temv eč s Pobrež).
Očitna -napaka najbolj neumne vrste je v imenu Čreta pri Kokarju, čeprav je pri geslu Kokarje zapisana pravilnu oblika (pri) Kokarjah. Teh dveh napak v KLS iz leta 1976 ni. prav tako ne v najnovejšem Atlasu Slov enije — torej sprememba tudi v leksikonu ne bi bila tako nemogoča. Ponekod je napačna uradna oblika na videz res močnejša kot živ a ljudska (npr. na občini, na hišnih tablicah, v naslovih), toda ali res glas domačinov, zemljepiscev (v KLS dr. Draga Mezeta) • in jezikoslovcev, pov zdignjen proti uradnikom, velja tako malo? Tu se bo moral leksikon v naslednji izdaji popraviti. — Prav tragikomična je recimo usoda imena današnjega zaselka Duh na Ostrem v rhu (ki je del v asi Vurmat v občini Maribor Ruše). Po vojni je bil najprej naselje z imenom Sveti Duh na Ostrem vrhu. nato pa — ne za dolgo ■— Djakovičevo. kar naj bi bilo ime slovenske vasi! Na Duhu na Ostrem vrhn je danes s tem imenom pošta, navajajo ga tudi. kadar govorijo in pišejo o uboju Djura Djako-viča in Nikola Hečimoviča leta 1935: zmeda je prav lepa.
Če bo imel kdo od uporabnikov pripombe h gradivu, objavljenemu v leksikonu, naj jih pošlje — da bo druga izdaja boljša — na naslov; Inštitut za slovenski jezik. ZRC SAZU, Novi trg 5, 61 (KM) Ljubljana (za Slovenska krajevna imena).
Knjigo na 358 straneh je v lepi nakladi K) tisoč izvodov izdala Cankarjeva založba v zbiki Leksikoni, naprodaj pa je v boljših knjigarnah za vsak dan bolj sprejemljivih 2600 dinarjev.
Peter Weiss
faliti m TIHI	
ITT* jfjk' cfj	7Q
V glasilu delovne organiza- in tesnenja ter v varnostnih ije Glin zasledimo sestavek, dodatkih na oknih, ki govori o poslovnem uspehu 0kna in vrata so izvenserij-V tujim. V celoti objavljamo to ska in so bija v cdoti konstruj. zanimivo informacijo.	rana pri nas. Izvedba je bila
»Kupcu v Jemen smo odpo- razmeroma zamudna ter za-slali stavbnomizarske izdelke ltcvna 111 nam J° povzročila (okna in vhodna vrata) za 125 Preccl skrbl pn oskrbi z mate-stanovanjskih hiš. Omenjena nab’ okov.icm >n rezili, proizvodnja je pomembna V prejšnjem mesecu so predvsem zaradi različnosti predstavniki kupca obiskali zvedbe, ki odstopa od našega našo DO in potrdili vzorce za tandardnega programa. Po- naslednje količine, za katere tbnost je v načinu zapiranja pričakujemo naročila.«
Skupina elanov mozirskega radioamaterskega društvu nd vrhu Menine, kjer so v počastitev dneva mladosti pozdravljali radio-materje širom Jugoslavije


I
m
Priznanje dobroti
1
m
,w
I
1
.••v.
!w
I
1
K
8
I
1
g
gs
XQ
I
i
S»
:V:-
Med tistimi, ki so bili počaščeni za svoje prizadevno delo na področju socialnega skrbstva v Sloveniji, je bila tudi delca Miklavec iz Mozirja. To visoko priznanje ji je bilo podeljeno v Ljubljani.
Če sodimo človeka po tem od kod izhaja, potem velja to prav zares za Gelco Miklavc. Tam v hribovskem predelu, nekoč tako zaostalega območja Kozjanskega, je na mali kmetiji nad Pristavo zagledala luč sveta. Dobrota njenih staršev se je v celoti prenesla nanjo, trdo življenje pa je bila velika preizkušnja iz. katere se je porajala njena pripravljenost pomagati vsakomur in povsod. Tisti, ki se je v življenju mora! marsičemu odreči, zna pač bolje ceniti stiske sočloveka! Lahko bi rekli, da je Gele a Miklavc že kar znana po svoji prizadevnosti lajšati ljudem težave, jih obdajati z osebno plemenitostjo in tako vlivati zaupanje v bodočnost.
Leta dolgo že traja njeno delo na različnih področjih človečnosti. Mnoga pota so jo vodila do osamljenih domov nekdanjih borcev NOB, ki jim je bilo treba pomagali iz stanovanjskih stisk, veliko utrganih ur pa je posvetila prav socialnemu skrbstvu v ob.čini in ko
je oh zadnjih, volitvah Želela biti razbremenjena, je glas o njenem nesebičnem delu segel tudč izven občinskih meja in vsi smo bili veseli, ko je bila med izbranci ob podelitvi republiškega priznanja z.a
BS
Gele a Miklavc
dolgoletno delo v nem skrbstvu.
Seveda ni to odličje prišlo osamljeno v hišo Miklavčevih. Veliko jih je Že prejela, saj je tudi veliko delala, pri tem pa ni nikoli vprašala z.a nlačilo, niti ni skrivala veselja, če je uspela komu pomagati iz stisk in zadreg.
Tokrat je prišlo priznanje res v prave roke! Čestitamo!
A. Videčnik
I
i
Strelsko tekmovanje v Mozirju
Osnovna strelska organizacija vabi na množično strelsko tekmovanje z MK puško 27. julija 1986 ob 8. uri na strelišču v Mozirju.
MG A — enovita DO
Z referendumom, za katerega je glasovalo 70 odstotkov zaposlenih, so se delavci Gorenjevega tozda Mali gospodinjski aparati Nazarje odločili z.a preoblikovanje svoje temeljne organizacije v enovito delovno organizacijo. S tem bo tej tovarni, ki je bila že dosedaj med najuspešnejšimi v veliki družini Gorenja in tudi v občini Mozirje, omogočen še hitrejši razvoj.
V Gorenju vidijo prednosti preoblikovanja predvsem v tem, da bodo v Nazarjah posamezne funkcije proizvodnih procesov še bolj približali proizvodnji, boljša naj bi bila tudi oskrba, zmanjšani materialni stroški na enoto proizvoda, povečana izraba delovnega časa, manjše zaloge re-promateriala, lažje pa se bodo prilagajali zahtevam trga. Tu so le nekatere prednosti, ki naj bi jih prinesla prenova, med te pa nedvomno sodijo tudi možnosti hitrejšega razreševanja problemov na področjih stanovanjske politike in nagrajevanja delavcev. Boljša naj bi bila tudi povezava v ekonomsko in družbeno okolje, kjer delajo in živijo delavci tovarne malih gospodinjskih aparatov.
Osnovo, da bodo tudi v novo organizirani delovni organizaciji lahko delali enako dobro kot doslej, predstavljajo
kadri in denar za potrebne in predvidene investicije. Po obsežnem in dobro pripravljenem elaboratu, na osnovi katerega so se delavci v Naza-rjih odločali za ustanovitev delovne organizacije, s kadri ne bo posebnih težav. Del teh, predvsem raziskovalnih in strokovnih delavcev, bodo namreč prestavili iz delovne o rga n i zacij e	G os p od i n j s k i
aparati v Titovem Velenju, nekaj usposobljenih delavcev z.a komercialna opravila imajo že v lastni organizaciji, precej pa imajo tudi štipendistov, ki so pred zaključkom šolanja.
Za naložbe bodo v naslednjih petih letih namenili tri milijarde dinarjev. Načrtujejo, da bo 'približno 40 odstotkov združenih in lastnih sredstev, računajo pa tudi na posojila bank in sovlaganja.
V tovarni malih gospodinjskih aparatov, kjer razen v Afriko izvažajo na vse kontinente sveta, so tudi najuspešnejši izvoznik v občini Mozirje. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja nameravajo izvažati več kot 60 odstotkov svoje proizvodnje. Že'sedaj na zahodna tržišča pošiljajo polovico svojih izdelkov, tako da povečanje izvoza načrtujejo predvsem v vzhodno evropskih deželah in deželah v razvoju.
R. PANTEL1Č
V
Ogled razstave v Švici
Letošnja prireditev otroškega vrtca Mozirje je privabila v Savinjski gaj veliko gledalcev. Seveda, saj je v vrstah nastopajočih malčkov bilo najti otroke iz vseh vrtcev doline. Zelo domiselno so sestavili program nastopov, ki so seveda navdušili. Pohvalno pa je, da so tovarišice pripravile prodajo primernih igrač. Res pohvalna prizadevnost delavk našega otroškega vrtca.
Za lepše okolje
Lučki dan
Turistično društvo Luče tudi letos organizira tradicionalno prireditev »LUČKI DAN«, ki je že XVII. zapovr-stjodn bo 10. avgusta.
Tudi tokrat bodo po vasi nameščene stojnice — »štanti« v' katerih se bo marsikaj dogajalo in tako se bo prikazal, nekdanji utrip vaškega življenja. Na razpolago bodo stare domače jedi. Lovci bodo popestrili dan s svojo mini lovsko razstavo, športniki pa že v soboto 9. avgusta razgibali mlade in stare. Šahisti bddo .prišli na svoj račun, saj bo velemojster Bruno Parma iz Ljubljane z njimi v soboto • dopoldne odigral že 8. simultanko. Pesmi lučkih pevcev se bodo razlegale po vasi v soboto zvečer. Svoj delež dnevu bodo dodali tudi mladi.
V šolskih,, prostorih pa bo v okviru te prireditve od L do 12. avgusta razstava azijskega slikarstva (BATIK) iz bogate zbirke tovariša Malenška iz Ljubljane.
Beseda »Batik« pomeni posebno tehniko slikanja, kraše-nja tkanin in usnja s pomočjo voska, ki so jo že pred davnimi časi poznali v daljni Aziji.
Parežnikove vinjete
V	Lucernu v Švici je bila od 22. — 24. aprila 1986 tretja svetovna konferenca rejcev rjavega goveda. Ob tej priliki je bila v Zug-u velika jazstava govedi rjave pasme. ŽPS Slovenije je v dneh razstave organizirala strokovno ekskurzijo v Švico. Na poti v Zug smo obiskali še dve nižji kmetijski šoli (ena v Avstriji in ena v Švici), ter si ogledali dve kmetiji z rejo lisaste govedi. Iz Zgornjesavinjske doline smo se udeležili tega ogleda v večji zasedbi, saj je pred dvema letoma ZKZ Mozirje organizirala podobno razstavo v okviru evropske konference rejcev rjavega goveda.
Potovanja smo se udeležili: mag. Resnik Tone, Presečnik Andrej in Ivan, Slatinšek Oskar ter Acman Ivan.
Na poti v Švico smo se udeleženci ekskurzije ustavili na poklicni kmetijski šoli Rotholz na Tiroskem. To je stara kmetijska šola, ki vrši dvo in tri letni izobraževalni program. V sestavu šole je posestvo, ki meri 100 ha (50 ha gozda, 30 ha travnikov in 20 ha njiv). Učenci so v veliki večini iz kmetij, kajti za prevzemnika kmetije v Avstriji je poklicna izobrazba obvezna. Absolventi šole se lahko po štirih letih prakse vključijo v tečaje za opravljanje mojstrskega izpita, ki jim omogoča sprejemanje praktikantov na svoje kmetije.
Nas udeležence so zanimale tudi cenovne primerjave: trenutne tržne cene nekaterih proizvodov:
— 1 1 mleka s 4% tolščo 5 A SCH, količina nad dogovorjenim kontingentom 1 A SCH, 1 kg ž. t. MPG 30 A SCH, teleta za pitanje 45 — 60 A SCH, 1 kg krmila za molznice 4,5 A SCH, 1 kg gnojila KAN (28% N) 4 A SCH, plemenske telice
25.000	A SCH, nafta za kmetijstvo 7 A SCH, cene osemenjevanja 200 A SCH + 50 do 200 A SCH po kvaliteti bika. Vsaka osemenitev — povrnitev se plača.
Ogledali smo si še čredo molznic, ki so jih krmili z naslednjem obrokom: 7 — 8 kg sena, 8 kg travne silaže in 15 kg koruzne silaže. Poleti živino tudi pasejo.
Naslednji dan smo se odpeljali iz Kneževine Lichtenstein, kjer smo prenočili, na območje kantona Zürich v Švici in obiskali kmetijsko šolo Strickhof pri Lindau-u. Sprejel nas je direktor šole dr. Müller. V uvodu je predstavil pogoje in problematiko kmetijstva v Švici.
Leta 1900 je imela Švica 31% kmečkega prebivalstva, sedaj ga ima 6%. Imajo viške mleka in mesa, krmna žita pa še uvažajo. Z lastnim vzpodbujanjem domače pridelave žitarice, ki je dražja od uvoza, ščitijo svoje kmetijstvo, isto-časnor pa zagotavlja večjo samooskrbo in manjšo odvisnost od uvoza hrane. Kljub visokim cenam porabi Švicar za hrano v povprečju le 13% svojega prihodka.
Sola Strickhof je najstarejša švicarska kmetijska šola. Izvaja dva izobraževalna programa: poklicna in strokovno izobraževanje.
Iz Glina
List za obveščanje delavcev v Glinu je med drugim zapisal tudi tole:
V	preteklem tednu so delavci tozda Iverna in tozda Stavbno pohištvo na zborih delavcev obravnavali in sprejeli sanacijski program.
Zakon določa, da sprejmejo sanacijski program temeljne
V vseh izobraževalnih programih je močno^ poudarjena delovna praksa. Šola je tesno vezapa na kmetije. Vsak učitelj mora sodelovati v pospeševalnem delu. V zelo lepo in smotrno urejenih šolskih delavnicah poteka praktični pouk (mizarska, mehanična, kleparska ipd.). V okviru šole so tudi hlevi: goveji, svinjak, kokošnjak, rastlinjaki za praktično delo učencev.
Obiskali smo še dve kmetiji in sicer Streit v Ustru. Kmetija redi SL krave —1 45 km. Pri predstavljanju živali se je kmet zelo potrudil. Najboljše živali so nam predvajali, kot na razstavi. Naslednja je bila kmetija Tschanz pri Mulheimu blizu nemške meje. Kmetija redi 20 krav in toliko mlade plemenske živine. Krave so oplemenjene z rdečo holštajnsko pasmo. Prvesnice telijo z 28 meseci. Najvišje laktacije so od 8.900 — 11.000 kg mleka $ 3,9% tolšče. Cena mleka v Švici je 0,92 SF, kmetje pa dobijo doplačilo še 7 rapnov.
Zadnji dan smo obiskali razstavo v Zug-u. Rejski cilj pri rjavi pasmi v Švici je mlečno poudarjena kombinirana pasma. Odrasle krave naj bi dajale preko 5.500 kg mleka s 4% tolščo in 3,5% beljakovin. Razstavljenih je bilo preko 400 živali. Občudovali smo lahko odlična vimena, obsežne in globoke krave z veliko sposobnostjo zauživanja voluminozne krme in zelo lepe bike. Razstavljeni pitanci so dokazali, da je tudi mlade živali v novem tipu mogoče uspešno pitati in doseči dobro kakovost. V kontroli proizvodnosti imajo Švicarji 230.000 rjavih krav. Živali izvažajo v preko 40 držav sveta.
Oba dneva, ki smo jih preživeli v Švici smo lahko občudovali urejenost pokrajine. Povsod se kaže kulturen odnos do pokrajine in zemlje ter vsega kar so predniki na njej zgradili. Močno je razširjeno gibanje — biološko kmetovanje z manjšo uporabo kemikalij. Zaradi varstva okolja želi Švica zadržati manjše živinorejske obrate tj. kmetije z 10 — 15 ha zemlje in toliko glav govedi, ki že ustvarjajo dovolj dohodka družini-. Ugotovili so, da kmetije s 30 govedi na 10 ha zemlje že povzročajo polucijo, tj. onesnaževanje okolja. Problem varstva okolja pa je pri njih izjemno pomemben. S prijetnimi vtisi in novimi spoznanji smo se preko Južne Tirolske in Koroške vrnili domov v Slovenijo.
Zapisali: Acman Ivan, Resnik Tone, Presečnik Andrej
organizacije z izkazano izgubo, v naši delovni organizaciji pa smo se odločili, da sanacijski program zajema in obravnava celotno izboljšanje gospodarjenja v vseh tozdih.
Zato bomo v nadaljnji aktiv-" nosti obravnavo o izvajanju sanacijskega programa razširili na organe upravljanja DO in družbenopolitične organizacije.
Mozirje je bilo nekoč znano po čistoči, lepoti okolja in urejenosti hiš. Domače turistično društvo si prizadeva, da bi kraj _spet postal v ponos dolini. Žal pa pri tem slabše uspeva, kot je to lahko nekoč. Res je, da so danes denarne stiske včasih vzrok za enostavnejše urejanje okolja. Pa saj končno ne gre za dragocene rastline, ki naj krasijo naše ohišje, gre bolj za to, da je to urejeno! Lahko tudi na preprost način, včasih je to še mikavnejše. Ni torej vse tekma v stroških, bolj gre za dobro ‘voljo.
Trg bi moral biti bolj čist, to vemo vsi. Tudi na zadnjem občnem zboru domačega turističnega društva so o tem spregovorili veliko pikrih besed. Zal pa jih niso slišali tisti, ki so jim bile namenjene. Tudi tu bi kazalo opozoriti na to, da ne gre za urejanje nekih dragih gredic, bolj gre za redno čiščenje. Prav pa bi bilo, da bi vsaka od delovnih organizacij poskrbela ža svoje okolje in ga tudi uredila, pa bi trg bil takoj lepši in manj bi bilo opazk s strani naših obiskovalcev. Pohvaliti velja ukrep Turista, ki je' na ograjni zid namestil zaboje s cvetlicami. Zaboji so zaradi enostavnosti zelo primerni za okolje in lepo poživijo izgled. Mislimo, da bi tako lahko ravnali tudi drugi, če bi bila volja, bi uspeh ne izstal.
Končno je treba vendar svoj kraj imeti rad, saj V njem živimo in ne le prenočujemo. Če bi torej ta zavest prevladovala, bi lahko spet govorili o urejenem Mozirju.
V mozirski šoli deluje nadvse prizadevno turistično krožek. Člane te skupine bi lahko marsikje s pridom uporabili. Je pač tako, da jih smatramo kot otroke, ki naj stoje ob strani, saj so še premladi. Pa temu ni tako! Primeri v drugih občinah kažejo kaj zmorejo šolarji, če se jim zaupa, denimo na Polzeli so prav člani turističnega krožka predlagali ustanovitev turističnega društva in pripravili predlog nalog za to društveno dejavnost. Zakaj bi torej pri nas ne vključili mlade kot vodiče v Savinjskem gaju, po kraju in okolici? Zakaj bi jih ne spodbudili k pomoči pri urejanju našega gaja? Seveda se je udomačila grda navada, da jih poznamo le, ko je treba odstranjevati nesnago in smeti. To pa ni prav in tudi ne vzgojno, saj šolarji tako občutijo zapostavljanje, ko jim pri ustvarjanju ne damo možnosti, uporabimo pa jih za pobiralce smeti.
Oboje bi bilo potrebno, tako delo, ki bi dokazalo na viden način njihove uspehe in pomoč pri čiščenju kraja. Pa razmislimo!
A. V.
V tednu solidarnosti je bila dne 6. junija 1986, v galeriji v Mozirju odprta razstava likovnih del vinjet samorastnika Vlada Parežnika, pravnika in tržnega inšpektorja iz Mozirja. Celotna razstava cvetličnih kompozicij na večjih formatih, vinjet in perorisb v tušu je prodajnega značaja. Avtor Parežnik je o.b svojem letošnjem 30-letnem jubileju članstva in delovanja v zvezi komunistov Slovenije denar od prodanih slik v celoti pokloni! skladu za lačne v Afriki, ki je ustanovljen pri Rdečem križu Slovenije.
Z risanjem in slikanjem se je Parežnik začel ukvarjati že kot vajenec pred 32 leti v Ljubljani. Takrat so nastali ciklusi Otožno tihožitje in Belo cvetje na maminem grobu, nato cikel Grozljivi prividi in zbirke Krasimo grobove. Temne rože, Voščilnice in cikel Moje cvetje. Sedaj snuje vinjete miniaturke in Črne rože — za lačne...
Vlado Parežnik je ime! doslej 6 samostojnih razstav vinjet in 16 skupinskih. Svoje vinjete je razstavljal v Mozirju, Šoštanju, Titovem Velenju, Gornjem Gradu, Ljubnem ob Savinji, Celju, Dobrni, Rogaški Slatini, Slovenj Gradcu, Drvarju, Sarajevu, Titogradu, Beogradu,
Iz KS Ljubno
V novem naselju Ljubnega so naredili javno razsvetljavo. Načrtovali so jo že prej, vendar pa so se dela nekoliko zavlekla in sedaj so prebivalci tega predela zadovoljni, ker je okolje razsvetljeno.
Za nadaljevanje prenove zgradbe v kateri naj bi bila mrliška vežica so pridobili ponudbo gradbenega podjetja. Dela bodo terjala velika sredstva, zato sedaj proučujejo kako bi stroške lahko zmanjšali. Vsekakor pa bodo v kratkem z deli nadaljevali.
Radmirski gasilci so se odločno lotili zgradbe nekdanje šole. Poročali smo že o njihovih namerah, da bi zagotovili kraju ustrezno dvorano za razne prireditve. Kot vse kaže bo dvorana večja zaradi dograditve nekaterih potrebnih prostorov, kot sanitarije in kuhinja. Te bodo gradili zunaj sedanje stavbe in tako pridobili lep
Dežele Daljnega vzhoda so tovariša Malenška že v mladosti mikale. Ta želja pa se mu je izpolnila, ko je šel v zaslužen pokoj (bjl je tehnični vodja v Moderni galeriji v Ljubljani).
Do sedaj je kar 7 krat prepotoval skrivnostne dežele Indije, Tajske, Sri Lanke, Burme, Kitajske, Indonezije in morda še katere. Tako je iz teh potovanj prinašal umetnosti tisočletnih kultur.
Malenšek je ob eni izmed zadnjih razstav v Ljubljani zapisal: »Želim, da bi tudi obiskovalci te razstave dožive^pf* li utrip vzhodnjaškega temperamenta, folkloro tega ljudstva prežetega s svobodo ljubezni ter njegovo religijo z neprestanim bojem med Dobrim in Zlim. Razstava bo nudila le bežen utrip, saj pravi indijski pesnik Tagore, da vzljubiš Indijo, ko jo vidiš prvič, cfa pa jo razumeš, je eno življenje premalo.#
Razstava bo gotovo kulturni dogodek za naš kraj, zato je prav, če si jo ogleda čimveč*^ krajanov.
Olga Šiljar •
■Skopju in Ohridu. Sodeloval je na mednarodni razstavi na temo mir, humanost in prijateljstvo med narodi v umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu 1966. leta in na prvem taboru
samostojnih likovnikov Slovenije v Trebnjem na Dolenjskem 1986. leta.
Za ljubiteljsko delo na likovnem področju je dobil številna priznanja.
dvoranski prostor. Vsak član gasilskega društva se je obvezal opraviti določeno število prostovoljnih ur pri gradnji, zato bodo s pomočjo sredstev iz samoprispevka in z razurhevanjem krajevne skupnosti prav gotovo staro šolo kmalu uredili in odpravili v Radmirju nemogoč videz, ki gaje nudila napol porušena stavba.
V Radmirje prihaja veliko obiskovalcev, vsako leto več. Zgodovinska znamenitost, zakladnica jih vedno znova privabi Prav žalostno so obiskovalci gledali, ko so iz avtobusov stopalih* v blato ali prah. Sedaj so se odločili urediti asfaltirano parkirišče. Podlaga je že gotova, temu pa bo sledila še asfaltna prevleka. Parkirišče bo kakih 800 m2 veliko in bo lahko služilo tudi kot športno igrišče. Ko bo gotovo bo to velika pridobitev za Radmirje.
Pokazali zadovoljivo znanje
V Mozirski občini so organizirali končno tekmovanje na temo »Kaj veš o prometu«.
Mozirje, petek 11. aprila — kot vsako leto so se tudi letos pionirji osnovnih šol pomerili na tekmovanju »Kaj veš o prometu«. Tokrat je bilo to tekmovanje v Mozirju pri osnovni šoli II. grupe odredov.
Na občinskem končnem tekmovanju »Kaj veš o prometu« za učence osnovnih šol je sodelovalo 24 učencev iz treh matičnih šol, ena šola se tekmovanja ni udeležila. Vse šole so prejele priznanja za udeležbo, prvi trije učenci pa so prejeli priznanja in praktične nagrade.
Najbolje uvrščeni PODKRIŽNIK Robert seje udeležil republiškega tekmovanja v Mariboru in se uvrstil na 16. mesto od 47 tekmovalcev. Osnovnošolci so tekmovali s kolesi v vožnji na poligonu, v cestni vožnji in hkrati opravili še test.
SPV je opravil analizo tekmovanja, ki ugotavlja, da je znanje vseh zadovoljivo in da so ta tekmovanja postala res množična. Večji odziv pa lahko pričakujemo z vztrajnim in skupnim delom mentorjev na šolah in članov SPV, to pa bomo lahko dosegli le tako, da bodo temeljiteje vključeni v prometno vzgojo in učne programe usmerjenega izobraževanja.
Izredno so se izkazali organizatorji tekmovanja, ki so kljub slabemu vremenu pripravili in izvedli letošnje tekmovanje v Mozirju. Pri izvedbi tekmovanja so sodelovali osnovna šola II. grupe odredov, SPV občine Mozirje, PM Mozirje in člani ZŠAM Mozirje. Vsem sodelujočim iskrena hvala in mnogo delovnih uspehov na področju cestnoprometne preventive.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
.
Ponos izumitelja Bidra je gotovo trosilni stroj, ki dela avtomatično.
Obvestilo čebelarjem
Čebelarje, člane čebelarskih družin v občini vabimo, da si pri Veterinarski postaji Mozirje nabavijo zdravilo za zdravljenje čebel proti varoji, do 15. julija 1986. Samo do omenjenega datuma lahko čebelarji uveljavijo regres v višini 43% ki ga za svoje člane daje Obč. zveza čeb. družin Mozirje.
RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1986/87
Samoupravni organi za štipendiranje v občinah Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje
RAZPISUJEJO
štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju (razpis je bil objavljen v Delu 29. 05. 1986).
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1985 ni presegel 30.232.— din (55% poprečnega neto osebnega dohodka v SRS, ugotovljenega za leto 1985).
Sveti vzgojno izobraževalnih organizacij lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne uspehe. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člajii niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke od katastrskega dohodka, se ta upošteva enako kot za ostale oblike socialnovarstvenih pomoči v občini (dohodek na družinskega člana se izračuna tako da se katastrski dohodek pomnoži s količnikom 10,7).
Pri podeljevanju štipendij bodo imeli prednost kandidati:
—	ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah, ki so v občini sprejete kot prednostne (seznam poklicev oz. smeri je obešen na oglasni deski na sedežu občinske skupnosti za zaposlovanje,
—	ki se izobražujejo za kmetijske poklice,
—	iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati,
—	z boljšim učnim uspehom,
—	katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi.
Kandidati lahko zaprosijo za štipendijo v občini stalnega bivališča, \ učenci oz. študenti iz drugih republik pa le za razliko v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev se morajo predhodno obvezno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega -bivališča oz. dnevne migracije delavcev.
Kandidati morajo za pridobitev štipendije oz. razlike predložiti:
—	točno izpolnjeno prijavo za štipendijo (obrazec Drž. založbe Slovenije 8,40 vloga za uveljavitev socialno varstvenih pravic) — SPN-1, obvezno mora biti vpisano:
—	osebni podatki kandidata za štipendijo z matično številko občana,
—	število družinskih članov (potrjeno na matičnem uradu),
—	premoženjsko stanje družine (potrjeno na davčni upravi),
—	dohodki zaposlenih staršev za leto 1985 (upokojenci predložijo odrezek od pokojnine za mesec december 1985),
—	vsi ostali dohodki v družini (preživnine, kadrovske štipendije bratov ali sester, družinske pokojnine,...),
—	točno navesti naziv šole in kraj oz. ali je vozač ali biva izven kraja stalneea bivališča.
—	številko hranilne knjige pri Ljubljanski banki, v kolikor jo že imate,
—	podpis na vlogi (v kolikor še niste stari 18 let podpišejo tudi štarši), k prijavi priložite še:
—	potrdilo o vpisu v šolo (lahko naknadno, vendar najkasneje do konca septembra),
—	overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih,
—	izjavo OZD oz. drugih štipenditorjev, daje kandidat pri njih zaprosil za štipendijo, vendar mu ni bila dodeljena,
—	pogodbo o kadrovski štipendiji oz. osebno izjavo, da le-te ne prejemate,
—	kandidati, ki jih predlagajo sveti vzgojno izobraževalnih organizacij iz skupine posebej nadarjenih predložijo potrdilo davčne uprave, da ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
Za kandidate, ki še niso izpolnili 18 let podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki.
V občinah, kjer enotna evidenca že dela, lahko dobitepodatkeo materialnem stanju družine na Centru za socialno delo.
Štipendisti, ki zaključujejo šolanje na nižji stopnji ter nameravajo nadaljevati šolanje na višji, morajo za štipendijo ponovno zaprositi z vsemi ustreznimi dokumenti.
Popolne vloge oddajte osebno na sedežu Občinske skupnosti za zaposlovanje v Mozirju.
» Sprejemali bomo samo popolne vloge za štipendijo oz. razliko in to od 1. 7. 1986 do najkasneje 5. 9. 1986 (po tem roku le v izjemnih primerih), tako da boste imeli pred tem dovolj časa za iskanje kadrovske štipendije.
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, n. sol. o., Titovo Velenje
TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje
Komisija za delovna razmerja TOZD MGA Nazarje oglaša naslednja prosta deta in naloge:
1.	SKUPINOVODJA (1 delavec)
2.	ČISTILKA OBRATA (1 delavec)
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še
naslednje posebne pogoje
pod-1: IV. stopnja strokovne izobrazbe (KV urar), 1 leto delovnih izkušenj pod 2. I. stopnja strokovne izobrazbe (NK)
Za vsa navedena dela in naloge je določeno poizkusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih TOZD MGA Nazarje.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po obiavi oglasa na naslov:
Gorenje Gospodinjski aparati, TOZD MGA Nazarje, 63331 Nazarje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
KOVINOTEHNA CELJE TOZD ZUNANJA TRGOVINA Poslovalnica C4
Obrtnikom!
Ste morda med tistimi, ki bi radi opremili delavnico s stroji iz uvoza, pane dobite ustreznih uvoznih dovoljenj? Želite uvoziti repromaterial, ki ga na domačem trgu ni dobiti, pa ne veste kam in kako? Potrebujete rezervne dele iz uvoza, pa vam je zmanjkalo kvote za uvoz? Ali pa morda želite uvoziti tudi predmete osebne porabe?
Vseh neprijetnosti pri gornjih uvozih se lahko rešite, če se odločite za uvoz preko KOVINOTEHNE CELJE — TOZD ZUNANJA TRGOVINA! Preizkusite ugodnosti takšnega poslovanja in če boste zadovoljni, povejte še drugim!
Smatrate, da so vaši izdelki zanimivi tudi za kupce izven jugoslovanskih meja? Seveda, zakaj bi na tujih tržiščih ne bilo prostora tudi za vaš kvalitetni proizvod! In zakaj si ne bi olajšali nevšečnosti pri svojih ustvarjalnih snovanjih! Kar se vam danes zdi nemogoče, lahko jutri uresničite preko KOVINOTEHNE CELJE!
Pokličite nas, radi se bomo pogovorili z vami, vam svetovali in poskusili vaše cilje uresničiti.
Oglasite se na naslovu: KOVINOTEHNA CELJE, TOZD ZUNANJA TRGOVINA, Mariborska 7 — II. nadstropje, soba št. 209 ali po telefonu št. (063) 34-711 int. 318 (tov-ica ŠČULAC OLGA).
Za vas imamo vedno čas!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
(Odbor za planiranje in gospodarjenje)
Na podlagi I L člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnost v občini Mozirje in na podlagi letnega plana 1986 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje se razpisuje
NATEČAJ
za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti v znesku 87.000.000 din za naslednje namene:
1.	posojila organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup oz. gradnjo stanovanj v družbeni lasti;
2.	posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti;
J. posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njimi poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oz. racionalnejši način ogrevanja;
4. posojila za preureditev kurišč v družbenih stanovanjskih hišah. Razpisana natečajna vsota znaša:
a)	Za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih objektov v družbeni lasti ter preureditev kurišč v družbenih stan. hišah 69.600.000 din,
b)	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti 17.400.000 din,
Posojilo lahko dobijo:
L po in DS s sedežem v občini, ki izpolnjujejo pogoje »Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje in ki predložijo vlogo za posojilo in plan v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje.
II. a) delavci, ki združujejo delo v TOZD in DS, ki združuje sredstva vzajemnosti v SSS občine Mozirje;
b) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS občine mozirje.
Na natečaj lahko pod a in b kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje »Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje in ki predložijo:
—r vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila;
—	dokazilo o namenskem varčevanju pri banki;
—	kupoprodajno pogodbo, če kupujejo stanovanje;
—	gradbeno dovoljenje, če gradijo stanovanjsko hišo ali prenavljajo, z veljavnim predračunom projektanta oz. izvajalca;
—	izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen;
—	podatke o zaposlitvi;
—	podatke o skupnih dohodkih članov družine v preteklem letu. Natečaj za posojila traja do vključno 25. 7. 1986. Prijave na natečaj
prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj prejema LB — Temeljna banka Velenje — Ekspozitura Mozirje, kjer lahko udeleženci dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem.
Pristojni odbor pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bo obravnaval vloge, udeleženci natečaja bodo po zaključku natečaja, skladno s tonamenskim pravilnikom, s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila. Ugovore na navedene sklepe bo reševal zbor uporabnikov skupščine
Mercator
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje TOZD Trgovina gostinstvo Mozirje Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
v DE obrtni kooperaciji:
1.	Vodja obrtne kooperacije
2.	Tehnolog za investicijska dela
3.	Tehnolog za izdelke široke potrošnje in industrije
4.	Tehnolog za serijsko proizvodnjo
v DE Trgovina:
5.	Štirje prodajalci — pripravniki za čas pripravništva
6.	Skladiščni delavec v KPC Ljubija
v DE Gostinstvo:
7.	Kuharica za gostilno »Kmet« v Lučah
8.	Kuhar — natakar za bife s kegljiščem v Mozirju
9.	Dva natakarja za bife s kegljiščem v Mozirju
10.	Natakar za bife v Novi Štifti
11.	Dva pripravnika gostinske stroke za čas pripravništva
12.	Snažilka za bife s kegljiščem
POGOJI ZA IZBIRO DELAVCEV SO splošni, posebni:
pod 1) končana najmanj višja oz. srednja šola ekonomske, komercialne, strojne ali
lesne stroke z dve oz. triletnimi delovnimi izkušnjami na odgovornih delih, vsaj
pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, vozniški izpit B kategorije.
pod 2, 3, 4) končana najmanj srednja šola strojne, gradbene, lesne, ekonomske,
komercialne, kemijske ali elektro stroke in dve leti delovnih izkušenj, vsaj pasivno
znanje nemškega ali angleškega jezika in vozniški izpit B kategorije.
pod 5) končana poklicna šola za prodajalce IV. stopnje
pod 6) končana osnovna šola, enomesečno poskusno delo
pod 7)., 8., 9. 10) poklicna šola ustrezne gostinske stroke IV. stopnje ali priučeni
gostinski delavci z nekajletnimi delovnimi izkušnjami v gostinstvu, poskusno delo
dva meseca
pod 11) končana gostinska šola IV. stopnje, pod 12) osnovna šola, enomesečno poskusno delo
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba dostaviti v roku 15 dni, to je do 10. julija 1986 kadrovski službi kmetijske zadruge.
Izbira bo opravljena v roku 10 dni po poteku objave in bodo kandidati pisno obveščeni o izbiri.
Komisija za delovna razmerja pri osnovni šoli
Fran Kocbek Gornji grad
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	tajnika — ekonomski tehnik
2.	hišnika-šoferja — KV delavec lesne ali kovinarske stroke s šoferskim izpitom B kategorije
Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1986 dalje.
Poskusno delo: pod 1. 3 mesece pod 2. 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na šolo v 15 dneh po objavi razpisa.
OBVESTILO
Gorenje GLIN Nazarje vabi učence osmih razredov osnovnih šol, ki so že dopolnili 15 let starosti, dijake in študente na počitniško delo v proizvodnji v mesecu juliju, avgustu in septembru 1986.
Pisne prijave pošljite na naslov Gorenje GLIN Nazarje — Kadrovski sektor, v prijavi pa poleg osebnih podatkov navedite tudi termin, v katerem želite delati.
Vzgojno varstvena organizacija MOZIRJE
RAZPISUJE naslednja prosta dela in naloge:
1.	V DE Ljubno dela in naloge za 2 uri dnevno čistilke in 5 ur dnevno varuhinje s L 9. 1986 za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovni čas je od 7.30 do 16.00 ure.
2.	v DE Luče dela in naloge varuhinje in čistilke za polovičen delovni čas (104 ure mesečno) s L 9. 1986 za nedoločen čas.
Delovni čas je od 10.30 do 15.30 ure.
3.	v DE Solčava dela in naloge varuhinje in čistilke za polovičen delovni čas (104 ure mesečno) za nedoločen čas od 1. 9. 1986 dalje.
Delovni ča_s je od 12.00 do 17. ure.
4.	v DE Šmartno ob Dreti dela in naloge varuhinje in čistilke za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (104 ure mesečno) od L 9. 1986 dalje.
Delovni čas je od 10.30 do 15.30 ure.
5.	v DE Mozirje dela in naloge varuhinje pred. otrok v dveh skupinah za določen čas s polnim delovnim časom in sicer od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1987.
Delovni čas je od 7.30 do 15.30 ure.
6.	v DE Mozirje varuhinjo v dveh skupinah za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1986 dalje.
Delovni čas je od 6.30 do 14.30 ure.
7.	v DE Mozirje dela in naloge vzgojiteljice predšolskih otrok za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1986.
Za vsa razpisana dela in naloge morajo kandidatke predložiti do osmega dne po izidu Savinjskih novic naslednjo dokumentacijo:
1.	Prošnjo za sprejem v delovno razmerje.
2.	Kratek življenjepis z opisanimi predhodnimi zaposlitvami.
3.	Spričevalo o končani šoli.
4.	Fotokopijo rojstega lista.
Stanovanja ni.
Za vsa razpisana dela in naloge varuhinje je poskusna doba en mesec, za vzgojiteljico pa tri mesece.
Kandidati pošljejo prošnjo z ustrezno dokumentacijo na naslov: VVO Mozirje, 63330 Mozirje.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE MOZIRJE
OBVESTILO
Davčne zavezance obveščamo, da bodo v skladu z Odlokom o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22/85, od 7. junija 1986 dalje zaračunavali namesto do sedaj veljavnih 80%, povišane 86% zamudne obresti za neplačane davke občanov in prispevke za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
Gorenje-GLIN Nazarje delovna skupnost skupne službe
objavlja prosta dela in naloge
ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV (NK delavka)
Pisne prijave sprejema kadrovski sektor DO, kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinskih priznanj
POZIVA
gospodarske in druge organizacije, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posamezne občine k vložitvi predloga za podelitev
OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 1986
Občinska priznanja so namenjena za izjemne dosežke s katerega koli področja družbenih ali gospodarskih dejavnosti na območju občine Mozirje.
Priznanja, ki se slovesno podeljujejo vsako leto na občinski praznik so klasificirana po naslednjih stopnjah:
1.	naziv častnega občana občine Mozirje
2.	domicil občine Mozirje
J. zlata plaketa občine Mozirje
4.	srebrna plaketa občine Mozirje
5.	nagrada občine Mozirje
6.	značka občine Mozirje.
Predlog za podelitev naziva častnega občana občine Mozirje daje Občinska konferenca SZDL občine Mozirje.
Predlog za podelitev domicila občine Mozirje daje Občinski odbor ZZB NOV občine mozirje,-
Predlog za podelitev zlate in srebrne plakete, nagrade in značke občine Mozirje lahko da vsaka fizična ali pravna oseba občine Mozirje. Komisija sprejema obrazložene predloge do 10- avgusta 1986 na naslov: Skupščina občine Mozirje, komisija za izbiro kandidatov za podelitev občinskih priznanj.
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
VAŠKA OLIMPIADA 1986
—	Rečica ob Savinji
Turistično društvo Rečica ob Savinji bo pripravilo Vaško Olimpiado, ki bo dne 6. 7.1986. Na vaški olimpiadi bodo tudi igreDELO-KOMPAS-POLETJE 86.
Program:
—	4.	7.	1986 ob 20.	uri	otvoritev lovske razstave
—	5.	7.	1986 ob 20.	uri	razstava 400 tel Rečice
—	5.	7.	1986 ob 21.	uri	koncert tamburašev pod trško lipo
—	6.	7.	1986 ob 9. uri turnir v malem nogometu — ženske
6. 7. 1986 ob 15. uri igre DELO-KOMPAS-POLETJE 86 6. 7. 1986 ob 16. uri PAŠKA OLIMPIADA
Za jedačo, pijačo in zabavo je poskrbljeno.
Vabljeni
Letne prireditve
Turistično društvo Mozirje bo tudi letos pripravilo že običajno kresno noč, le da bodo prireditve trajale več dni. Zaradi pestrega sporeda bodo gotovo pritegnile veliko obiskovalcev v Mozirje.
Torej lahko računamo, da bo med 26. in 29. junijem v Mozirju zelo živahno, Kot vedno bodo prireditve v Savinjskem gaju.
Četrtek, 26. junija 1986 ob 20. uri bo koncert treh sestavov pevskega zbora iz Mozirja
Petek, 27. junija 1986 bo že ob 19. uri zabavni program, ob 20. uri pa modna revija, nato pa glasba za ples
Sobota, 28. junija 1986 bo ob 10. uri pokušnja sirov, sirnih namazov, skut in sladoledov Ljubljanskih mlekarn. Hkrati bo pokušnja vin iz kleti ERA, TOZD Vino Šmartno ob Paki. Ob 17. uri bo nastopila folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki, od 19. ure dalje pa bo glasba za ples. Igra skupjna Oliver Tvist, nastopa tudi plesna skupina Video akord, gostja večera pa bo pevka Majda Petan, vse pa bo povezoval humorist Franček Piromanček. Ta večer bodo mladinci kurili kresove.
Nedelja, 29. junija 1986 bo od 14. do 21. ure igral plesni ansambel, sicer pa bo obilo poskrbljeno za zabavo.
Pridite v Mozirje, ne bo vam žal!
Športniki v Solčavi
Športno društvo Solčava je tudi letošnje leto začelo z dobrimi uspehi. Najprej so imeli 19.1. 1986 občni zbor, katerega so se udeležili številni člani. Na tem zboru so najbolj aktivni'v prejšnjem obdobju prejeli plakete za delo v ŠD in sicer so bili sledeči: Lenar Gusti, Prelesnik Polde, Kramer Jože in Prodnik Anton.
Skozi vso zimsko sezono so delali na smučarski vlečnici v Logarski dolini, kjer so urejali progo, ter jo pripravili tudi za tekmovanje TOK Gozdarstva Nazarje v veleslalomu, katerega se je udeležilo 114 tekmovalcev. Vsako sredo so imeli v telovadnici mali nogomet in košarko. Take oblike rekreacije se je_udeleževalo 12 do 19 članov našega ŠD.
V letošnjem letu so sodelovali na naslednjih tekmovanjih in sicer so se udeležili:
— veleslaloma v Gornjem gradu v mesecu februarju. Iz tega tekmovanja so prinesli medalje v svojih starostnih skupinah naslednji člani ŠD: Podbre-
žnik Franci, Roban Barbika, Golob Pia in Kramer Jože. Tega tekmovanja se je udeležilo 11 tekmovalcev iz našega ŠD.
—	turnirja v košarki v Gornjem gradu
—	občinskega tekmovanja v veleslalomu na Golteh. Tu so prvikrat ekipno osvojili prvo meste. Najbolj zaslužni za uspeh ekipe pa so bili: Prepotnik Kristjan, Kramer Jože, Nadvežnik Boris in Prislan Pavla.
—	veleslaloma na Menini
—	občinskega tekmovanja v šahu v Nazarjih, kjer je njihova ekipa dosegla odlično 2. do 3. mesto.
—	tekmovanja v veleslalomu na Loki, kjer je društvena ženska ekipa osvojila prvo mesto.
—	nogometnega turnirja na karavli v Logarski dolini.
Letos so bili tudi orfanizatorji občinskega prvenstva v sankanju, katero je bilo v mesecu februarju v Solčavi.
S. Prodnik
V počastitev dneva mladosti
Občinska strelska zveza Mozirje je organizirala občinsko strelsko tekmovanje v počastitev praznovanja DNEVA MLADOSTI, ki je bilo 25. 5. 1986 na strelišču v Mozirju. Tekmovalo se je v dveh kategorijah in sicer pionirji z zračno puško in mladinci z malokalibrsko puško. Skupno se je tega tekmovanja udeležilo 10 ekip iz krajevnih skupnosti.
V kategoriji Pionirjev je prvo mesto dosegla ekipa Solčave, drugo ekipa Mozirja in tretje ekipa Bočne. Posamezno je prvo mesto osvojil Grudnik
Občinsko tekmovanje
Občinski štab za civilno zaščito in Občinski odbor Rdečega križa Mozirje, sta dne 25. 5. 1986 organizirala občinsko tekmovanje ekip PMP civilne zaščite, katerega se je udeležilo 14 ekip iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Po zelo izenačenih rezultatih je prvo mesto dosegla ekipa CZ Gorenje Glin Nazarje v sestavi Anžin Ana, Boršnak Simona, Banko Slavica, Mavrič Marinka, Rosenstein Jožica in Jurič Marjana. Ekipa je
prejela pokal in bo zastopala občino Mozirje na Republiškem tekmovanju ekip za prvo medicinsko pomoč, ki bo v Zagorju ob Savi v mesecu juniju. Drugo mesto je dosegla ekipa SMREKE Gornji grad in tretje mesto ekipa Krajevne skupnosti Nazarje.
Ekipe so prikazale zelo dobro usposobljenost in pripravljenost za uspešno delovanje v vseh možnih razmerah.
Stane Miklavžič
Obetavna prireditev
Na Rečici bo letos v času vaške olimpijade še posebno živo. Tokrat bo olimpijada povezana s prireditvijo časopisa Delo in turistične organizacije Kompas, ki že nekaj časa zelo uspešno prirejata razne zanimive igre po Sloveniji. Letos jih imenujejo Poletje 86.
Tako se obeta na Rečici velik dogodek. Že doslej je olimpijada pritegnila pozornost širšega območja. Iz leta v
Savinja
Iz trdega objema skalovja izbere Savinja si tok, na Okrešlju, kjer vrhovi gorovja, poljubljajo nebesni obok.
Tiho, kot solza po licu, utira Savinja si pot, prijazno odžeja človeka, ki mimo prišel je tod.
Do Rinke moči si nabere, v slapu vso moč si sprosti.
Ob Orlovem gnezdu prešerno se v bel pajčolan spremeni.
Pridni planinci iz Gornjega grada pripravljajo drva
Načrt gornjegrajskih planincev
Miran iz Solčave, drugo mesto Napotnik Bojan iz Mozirja in tretje mesto Podbrežnik Franc iz Solčave.
V kategoriji mladincev je prvo mesto dosegla ekipa Solčave, drugo mesto ekipa Rečice in tretje mesto ekipa Mozirja. Posamezno je prvo mesto dosegel Kolenc Andrej iz Rečice, drugo mesto Ošep Štefan in tretje mesto Novak Iztok, oba iz Solčave.
Prvi ekipi v obeh kategorijah sta prejeli pokale, prvi trije strelci prav tako v obeh kategorijah pa medalje. _ Stane Miklavžič
leto seje kakovost te prireditve izboljševala, zato pričakujemo tudi letos najrazličnejša presenečenja.
Mimogrede, že sama zamisel je bila od vsega začetka duhovita, pa tudi spored iger samih je navduševal vsako leto številne obiskovalce. Letos pa se v delo vključuje novo ustanovljeno turistično društvo. Tako bo spet staro in mlado na nogah...
Za čudo pa kmalu se skrije, kot bala bi se ljudi.
V	dolini pri Plesniku pa spet se ponovno Savinja rodi.
Prijazno jo sprejme dolina, saj po njej je dobila ime.
V	zahvalo v Mozirskem tam gaju, okrasila je njegove brege.
Naprej si Savinja utira še pot, a lepša nikjer ni, kot je do tod. Savinjska dolina pravi je raj, če kdaj zapustiš jo, rad prideš nazaj.
Anica Malgaj
Letošnji delovni načrt planincev Gornjega grada je zelo zahteven in obsežen. Da bi tudi javnost bila seznanjena z nekaterimi predvidevanji marljivih planincev, objavljamo nekaj nalog iz njihovih delovnih obvez.
GOSPODARSKI ODSEK (GO) — Načelnik tega odseka je Rafko ŽEROVNIK, odse-kova naloga pa je gospodarjenje z vsem premoženjem, ki ga ima društvo. Letošnja naloga tega odseka je, da popišemo prav ves društveni inventar. Okrog našega doma na Menini pa je potrebno postaviti novo ograjo, urediti in ograditi parkirna mesta, popraviti vodovod, zamenjati nekaj oken, prebeliti notranje prostore in še veliko drugih rednih ter vzdrževalnih del.
MARKACIJSKI ODSEK (MO) — Načelnik tega odseka je Ivko POLIČNIK, odsekova naloga pa je markiranje in vzdrževanje poti na našem terenu. Letošnja naloga MO je, da pregledamo in popravimo vse naše poti, jih poma-rkiramo in namestimo nove smerne table, kjer je to potrebno.
Naš največji letošnji cilj pa je opraviti čim več dela na zadrečki poti (zadrečki trans-verzaji). Žačetek te poti naj bi bil v Šmartnem ob Dreti, od tu se bo povzpela na Šavnice in Bibo ter do doma na Menini; pot bo vodila naprej mimo planin Travnik in Ravni do prelaza Črnivec, od koder pa se bo vzpela na Kašno planino in čez Lepenatko pripeljala na Rogatec, ki je najvišji vrh na tej poti, iz njega pa bi se spustila v Gornji grad. Naj še povemo, da za to pot ne bo potrebno posegati v naravo in sekati gozda, saj so povsod tu že speljane stare poti in so tudi že markirane. Potrebno pa je le popraviti poti, jih na novo premarkirati, opremiti vrhove z žigi in izdati dnevnik z opisom poti, zanimivosti in prostorom za žige.
Za prehojeno pot pa naj bi vsak planinec dobil posebno priznanje, katera bi svečano podeljevali enkrat letno na Menini.
Ta pot pa bo popeljala turiste po našem prelepem planinskem svetu, povečala obisk v našem domu in popestrila turistično ponudbo naših krajev.
MLADINSKI ODSEK (MO) — Novi načelnik tega odseka je Gusti FALE. Odsekova naloga pa je, da vzgaja in izobražuje mlade planince ter jih varno vodi po hribih.
To zaupano nalogo smo člani odseka doslej vestno izvrševali, še naprej pa bomo vodili planinske krožke v COŠ in na obeh podružničnih šolah. Izpeljali pa bomo tpdi še deseto zaporedno zimovanje za mlade planince v domu na Menini in peti zaporedni letni tabor v hribih. Letos bomo s šolarji in mladinci planinci preživeli devet dni v Poštar-
Mladi turistični vodiči
skem domu na Vršiču in tako prehodili in spoznali kar dobršen del nam tako oddaljenih Julijskih Alp.
GORSKA STRAŽA (GS) — Njen načelnik je Zelene PURNAT. Osnovna dejavnost tega odseka pa je takšna vzgoja planincev, da bodo varovali, ljubili in znali opazovati našo naravo, katera je ohranjena samo še v hribih, a žal tudi tu ne povsod. Člani GS bomo prisotni prav na vseh društvenih izletih in akcijah, dajali bomo vzgled z svojim odnosom do narave ter opozarjali na naravne lepote, zanimivosti in varovanje okolja. Pošiljali bomo člane PD na seminarje PZS za gorske stražarje in inštruktorje GS ter sodelovali na republiških akcijah. Iz koledarja dela PD pa je razvidno, da organiziramo sami tudi dva izleta. Prvi bo Črnivec — Rogatec (ogled cvetočih jegličev), drugi pa Gornji grad — Rogatec (ogled Riharjeve hojke za Kalom in ogled zlato rumeno obarvanih macesnov).
KULTURNO PROPAGANDNI ODSEK (KPO) — To je nov odsek v PD, njegov načelnik pa je Jože REMŠAK mlajši. V odseku si bomo prizadevali za dobro obveščenost naših članov ter ostalih o delu v PD in PZS in za dvig kulturne ravni planinstva v našem kraju.
To pa bomo dosegli s plakati, članki v planinskem vestniku in drugih časopisih, izdajanjem biltena PD, uredili pa bomo tudi arhiv in kroniko društva, društveno knjižnico, kjer si bo mogoče sposoditi planinsko literaturo, urejali planinske razstave ter oblikovali razne planinske prireditve in proslave. V bližnji prihodnosti pa imamo v namenu izdati tudi planinsko pesmarico, saj smo zbrali že veliko pesmi s.planinsko vsebino, v Sloveniji pa se nihče ne loti da bi jih zbral, uredil in natisnil.
ODSEK ZA IZLETE IN POTOVANJA — Ta odsek že vrsto let vodi Tone ZUPANC. Naloga tega odseka pa je, da popelje naše člane po znanem in neznanem planinskem svetu in jim pokaže njegove lepote. To je v bistvu osnovna dejavnost društva. Da pa se lahko s to dejavnostjo sploh ukvarjamo, morajo delovati vsi ostali odseki, ki nam omogočajo varno hojo v hribe. Dejavnost odseka se vidi iz plana akcij, odsek pa združuje vodnike in jih razporeja za vodenje posameznih izletov.
Pionirji .osnovne šole II. grupe odredov v Mozirju imamo dobro organiziran turistični krožek, ki ga vodi zelo prizadevno mentorica Boža Finkšt. Dobro smo povezani s poslovalnicama Izletnika in Kompasa v Mozirju.
V aprilu smo se skupaj podali v lepo hribovsko in turistično vas Šmihel nad Mozirjem. Tam smo si ogledali vzorno urejeno kmetijo pri Jesevniku. Seznanili so nas z njihovo turistično dejavnostjo, s katero imajo že vrsto let dobre izkušnje. Pojasnili pa so nam tudi razne zagate, s katerimi se pri svojem delu srečujejo. Veliko svojih izkušenj pa sta nam posredovala še Stane Podsedenšek, vodja poslovalnice Kompas in vodja poslovalnice Izletnika Robert Kle-menak.
Vse nas je veselil napovedan obisk 45 najboljših članov turističnih krožkov iz predela Novega mesta. Na ta obisk vrstnikov iz področja Novega mesta smo se dobro pripravili. Postali smo samostojni vodiči. Razkazali smo jim Mozirje, opisali preteklost svojega kraja, opozorili tudi na sedanjost. Ogledali smo si skupaj še
Savinjski gaj. Seveda smo jim morali pokazati še našo lepo knjižnico, spominsko sobo NOB in galerijo v Kulturnen®«» domu Mozirje. Tam nas je vodil Aleksander Videčnik, ki je predstavil v kratkem tudi arhivsko dejavnost mozirske kulturne skupnosti.
Nato smo naše goste povabili h kosilu v našo šolo. Tuje bilo dosti veselega pomenkovanja, tako so naši gostje odhajali z najboljšimi občutki iz naše lepe ddoline. Prisrčno so se nam zahvalili za vso pozornost z naše strani, pa saj smo to radi storili, ko pa nate,' delo v turističnem krožku navaja h gostoljubnosti in pozornosti do turistov, tudi novomeški obiskovalci so bili naši turisti.
Delo v turističnem krožku usmerja naša stremljenja k razumevanju turizma in že spoznavamo kakšnega velikega pomena je ta gospodarska veja za naše gospodarstvo nasploh. Zato čuti morda že kateri izmed nas nagnjenost k poklicnemu delu na tem področju.	**
Ivankica Rušnov OŠ II. grupa odredov Mozirje
Trideset let ribištva
Ljubenski ribiči so imeli svoj občni zbor, na katerem se jih je zbralo 168. Med poročili je opazno, da so v preteklem letu delovni načrt v celoti uresničili. Tako so vložili vsega 108.160 potočnih in lipanskih mladic. Ob tem so opravili 3500 prostovoljnih delovnih ur. V ribogojnici Podvolovljek, ki so jo ljubenski ribiči prevzeli v upravljanje nameravajo vzgojiti 270.000 zaroda potočne postrvi.
Predsednik Franc Zamernik je poročal o delu izvršnega odbora. Pri tem je opozoril na skrajno slabo vzdrževanje jezov, za katere je zadolžena DO NIVO Celje. Tako menijo ribiči, daje trditev navedenega podjetja o ustavitvi del na Jermanovem jezu v Radmirju, neprepričljiva. Danes je opaziti neugodne posledice takšnega početja, korito Savinje seje zelo poglobilo na tem mestu, to pa ne bo ostalo brez
neugodnih posledic. Zaradi velikih obveznosti v tekočem letu, so sklenili, da mora vsak izmed članov do 60. leta starosti, opraviti najmanj 24 prostovoljnih ur.
Potem so posvetili nekaj^ časa še spominu na ustano-vitev družine pred tridesetimi leti. Prvi predsednik je bil Ante Tevž, tajnik pa Franc Marovt. Obudili so tudi spomin na nekatere pomembnejše dogodke in dosežke v teh treh desetletjih. Zaslužnim članom so podelili priznanja oziroma odličja, tako so odlikovanje RZS prejeli: Janez Podkrižnik, Franc Ajnik in Ervin Kunej in sicer odlikovanje III. stopnje,
II.	stopnje pa Albin Zamernik in Franc Ateljšek, dočim je«® odlikovanje I. stopnje dobil Franc Marovt. Deset članov je prejelo znak RD Ljubno IV. stopnje, podelili pa so tudi nekaterim ribiškim družinam zlate plakete.
F. A.
V
Stipendije za obrtne poklice
Zveza obrtnih združenj Slovenije razpisuje za šolsko leto 1986/87 40 kadrovskih štipendij za poklice v obrti na območju vseh občinskih obrtnih združenj Slovenije. Štipendije so namenjene učencem in učenkam prvega razreda III., IV. in V. stopnje usmerjenega izobraževanja. Poleg tega pa je razpisanih še 10 štipendij za štipendiste VI. in VIL stopnje.
Osebne prošnje morajo prosilci najkasneje do 15. julija t. I. poslati na naslov: Zveza obrtnih združenj Slovenije, štipendijska komisija, Ljubljana Celovška cesta 71.
Če pa bi želeli podrobnejša pojasnila, se lahko obrnete tudi na Obrtno združenje Mozirje. Tu vam bodo povedali kaj vse je treba k prošnjam priložiti, ker nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala.
Torej nudijo se možnosti štipendij v obrtnih poklicih in prav je, da to možnost izkoristijo tisti, kijih ti poklici veselijo in se želijo v tej smeri tudi izobraževati.
Nove knjige v knjižnici
I. LEPOSLOVJE: Frisch: Sinjeb-radec, Du Marurier: Rebeka, Vander-berg: Hetera, Taylor—Bradford: Glas srca 1-3, Lasič, V.: Kliče vir, vir, vir...,
Deforges: Hiša v Parizu
Prenovljena cerkev
III.	MLADINSKA LITERATURA: Zorman: Oh, ta naša babica, Musierowicz: Najstnica Tina, Chanti-so: Človek brez sence. Mal, V : Poletje* v školjki, Zidar: Dražba sanj
Večina naših cerkva spada v vrsto kulturnih spomenikov. Med takimi je tudi cerkvica sv.
v
Športna srečanja
Ob dnevu mladosti je Občinska konferenca ZSMS organizirala športna tekmovanja v malem nogometu za mladince in v odbojki za mladinke. Tekmovanja v Nazarjah so se udeležili tudi mladinci iz naše DO z dvema ekipama in se uvrstili na L in 3. mesto (mladinci iz DSSS — 1.
mesto, mladinci iz tozd Žagarstvo — 3. mesto).
Ob doseženem uspehu je potrebno opozoriti na tole: Zakaj se podobnih srečanj ne udeležijo mladinci iz ostalih temeljnih organizacij? Pa še tole: na teh tekmovanjih pogrešamo tudi ženski del našega kolektiva...
Urbana na Dobrovljah, ki leži na višini 661 m inje bila zgraje^ na 1426. leta kot prvotna stavba, ki sojo leta 1655 porušili in namesto nje zgradili sedanjo baročno.
Cerkev so prenovili. Načrte za oltar in sedeže je naredil arhitekt dipl, inž. Ivan Bregant^ domači rezbar Ivan Praprotnik pa je izdelal oltar. Cerkvica je sedaj tako obnovljena lep kulturni spomenik, ki si ga velja ogledati, tembolj ker že urejena zunanjost privabi obiskovalca.
Za urejenost naših naselij
Vse bolj ugotavljamo, da so v preteklosli bili storjeni spodrs-Ijaji v urbanizaciji, tako v slovenskem kot tudi v občinskem merilu. Naše bralce bo gotovo zanimalo kaj menijo o urbanizmu kot dejavniku urejenega okolja in ohranjanja prvobitnega stavbarstva strokovnjaki. Naprosili smo profesorja ljubljanske fakultete za arhitekturo dr. Boruta Juvanca za nekaj pojasnil glede tega. Strnil jih je v daljši sestavek, ki ga bomo objavljali v nadaljevanjih. Ker je pripravljen tudi odgovarjati na razna vprašanja, nam pišite.
Arhitektua okrog nas je nova in stara: raje živimo v novi, ker je udobnejša, bolj praktična za vzdrževanje in zato tudi cenejša.
Kaj pa stare rešitve: so res za v koš?
Že s tem, ko so se obdržale do danes in niso propadle, so dokazale, da imajo pravico do življenja. S tem, ko so živele stoletja in stoletja so dokazale svojo življenjsko dobo in s tem svojo ceno. Dvakrat dražja rešitev, ki ima štirikrat daljšo življenjsko dobo, je dejansko za polovico cenejša od tiste na videz cenene.
V črni kuhinji ne bomo več živeli, kopali se bomo vsak dan in vozili se bomo z avtomobili in ne s kočijo. Zato ne bomo jokali za vsem starim, ne bomo uporabljali starih receptov, pač pa tiste resnice in izvedbe, ki so še vedno aktualne, ki so danes uporabne kakor pred. sto leti ali pred dvesto leti ali še prej.
Katere in kako: to pa je vprašanje.
RAZISKOVANJE
Raziskovanje na področju etnologije proučuje način življenja in odgovarja na vprašanja kako in kje, na osnovi teh odgovorov pä sklepa od kod in kam.
Predvsem slednji sklep je pomemben za današnje načrtovalce: a bodočnost lahko gradimo le na temeljih izkušenj preteklosti. Zato moramo preteklost poznati: izluščiti moramo pravila. Ta pravila so idejnega ali materialnega značaja: nekatere rešitve so take, ker take morajo biti, druge pa take hočemo. Prve so take predvsem zaradi tehničnih možnosti, okoliščine za druge imajo širše osnove: zgodovina, tradicija, vera, ideja, protokol, razlikovanje itd. Raziskovanje
v arhitekturi ima to dvojnost še posebej poudarjeno: materialna plat se kaže v dimarizi-jah in v konstrukciji, nematerialna pa v izvedbah in v postavitvah.
Dimenzije kozolca so navezane na človeka in na gonilno sredstvo transporta (konj, govedo). Kozolec je grajen v razsežnostih človekovega dosega in v odvisnosti od gabari-tnih mer voza s senom: voz pa je prilagojen moči vlečnih živali in prevoznim potem. Zato so v dolini kozolci večji kot v nedostopnih hribih, njihovo obliko oziroma tip določa teren. Konstrukcija kozolca je ne glede na njegovo postavitev vedno enaka: vsak ima stranice z letvami, prosto sredino, zavetrovalno jadro, ki je lahko bolj ali manj izkoriščeno, in streho (ki se razlikuje le v materialih kritine in v izvedbah).
Nematerialna plat se kaže predvsem v dogovorjenih 'odnosih: dva kozolca nista povsem enaka, ne konstrukcijsko, ne dimenzijsko in ne oblikovno. Stalni pa so odnosi razdalj osnovnice proti višini, notranjih razdalj in elementov.
Sličen primer je pri prevžit-karskih hišah na Slovenskem:
materialno so te hiše vedno manjše od lastnikove (do prav ekstremnih rešitev na Dolenjskem, ko merijb v širino le slaba dva metra). Dokaz višjega statusa lastnika pa je v postavitvi: medtem ko leži lastnikova hiša praviloma vzporedno s plastnicami in kaže v dolino stranico naivečiih razsežnosti, je preužitkarska bajta postavljena v teren pravokotno na plastnice, s krajšo stranico v razgled, z daljšo pa običajno omejuje gospodarsko dvorišče.
Raziskovanje je lahko le analiza, ki ne more in ne sme biti sama sebi namen, je lahko le gradivo za kasnejšo sintezo, ki analitične izsledke uporablja kot gradivo za sklepanje o tem, kako je bilo grajeno.
Mnogo bolj* enostavno in brez zmot in zablod bi bilo, če bi lahko govorili s takratnim načrtovalcem ali bi prebrali navodila, po katerih je bilo projektirano. To je nemogoče iz tehničnih razlogov in pa zato, ker so mnogi (tudi veliki arhitekti) svoja izhodišča skrivali, kajti potem je bil rezultat njihovega dela težje razumljiv in na videz bolj pomemben.
Tistemu, ki ga arhitektura zanima, jo je treba predstaviti v realizaciji, s teoretično obdelavo in z opisom izhodišč. To lahko izvedemo na dva načina: v muzeju ali v naravi.
a)	Objekt je lahko razstavljen v muzeju: to je mrtva predstavitev, čeprav vanjo lahko vključimo tudi simulacijo delovanja.
b)	Objekt je lahko del muzeja na prostem: v tem primeru je postavljen element sicer v naravo, a to je umetno in ne avtentično okolje. Zaradi koncentracije informcij več vrst je to na vsak način boljši način kakor razstavljen eksponat V muzeju.
c)	Objekt je postavljen v naravi, v naravnem okolju, a zaradi težav v zvezi z vzdrževanjem in s tehničnim znanjem oskrbnika ne deluje.
d)	Najboljša rešitev je, če je objekt postavljen v avtentično okolje, če funkcionira, služi svojemu prvotnemu namenu in nadaljuje tradicijo. Taka postavitev je najbolj zahtevna tako za strokovnjaka kakor za .obiskovalca (izbor lokacije, dostop), a je istočasno tudi najbolj nazorna.
UPORABNIKI
Uporabniki arhitekture so navadilo ljudje: radi pa živimo dobro, udobno. Temeljni materialni pogoj za to je okolje: arhitektura, hiša. Ta naj bo prilagojena človeku in okoliščinam. Ljudje smo različni, živimo na vasi in v mestih, v novih hišah in v starih. Mesta in nove zgradbe nudijo mnogo več udobja kot stare. Toda kdo rad živi v muzeju? Zakaj bi današnji človek živel v svetu od včeraj? Kdo ga sili, da živi slabše od drugih? Pravico ima do dosežkov današnjega dne. Odnos do včeraj pa dviga njegovo kvaliteto življenja.
Pri tem se nam odpirajo vprašanja novega in starega.
Kaj lahko naredimo z novo in kaj s staro arhitekturo?
Nove rešitve:
a)	zidati staro
b)	zidati v stari obliki
c)	zidati z elementi starega, v okviru potreb in možnosti novega
a) Zidati po starih načrtih je mnogokrat nemogoče: kot vezivo uporabljati jajca je neizvedljivo predvsem iz ekonomskih razlogov; živeti v črni kuhinji je nesmiselno in nehigiensko.
Dalje prihodnjič
V
Seidl v spodnještajerski Švici
Johann Gabriel Seidl je prišel vse do Logarske doline, pri vračanju pa se je ustavil v Mozirju v hiši, kjer je ravno svatba. V zadnjem delu potopisa so torej popisani ženitovanj-ski običaji, kot je zanje slišal in jih videl avstrijski potopisec v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Fant, ki se misli ženiti, si nora predvsem najti moškega, ki bi govoril zanj pri starših dekleta, za katerega se poteguje. Tak posrednik se imenuje mešetar (1). Ta skuša zvito izvedeti od gospodarja: »Ne bi imel nič naprodaj? Na primer vino, žito, živino? Če ni od vsega tega nič na razpolago — ali ne bi imel v svoji hiši česa drugega, kar bi bil pri volji oddati? Morda svojo hčer N.
N.	za ženo kmetu N. N^Pokli-cati bi moral tudi gospodinjo, Ja še ona pove svoje.« Če ni pomislekov, se določi dan, ko želijo starši s svojo hčerjo obiskati hišo ponujenega ženina, da bi si ogledali zemljišče in celotno posestvo. Če ženin nevestinim staršem in nevesti v vsem ugaja, dobi dovoljenje, da določenega dne pride s svojo pričo v hišo nevestinih staršev, da bi se dogovorili bolj natančno.
Zjutraj tega dne pošlje ženin najprej nekaj mer vina ad captationem benevolentiae (2); zvečer pride sam. Pri skromni večerji, na katero povabijo tudi sosede ali sorodnike —od teh enega zaprosijo za pričo
(starešina) (3); se dogovorijo in določijo vse potrebne točke. Ženin da nevesti prstan in nekaj tolarjev are. Naslednji dan uredijo stvar pri zemljiški gosposki in pri duhovščini. Če ni zadržkov v nobenem pogledu več, določijo tudi dan, ko naj bi bil duhovniški blagoslov
(4)	.
Tega dne pride ženin s svojim spremstvom, pričo, drugom in povabljenimi gosti v spremstvu več godcev pred nevestino stanovanje. Hišna vrata so zaklenjena, zato prišleki trkajo in prosijo, naj jih spustijo noter. Na vprašanje: »Kaj iščete?« ženinov starešina
(5)	zahteva nevesto. Prisotnim najprej pokažejo majhno deklico, nato staro sosedo in tudi kuharico v hiši — in ker pričakujoči niso zadovoljni z nobeno od teh oseb, pride končno sama nevesta, ki jo pozdravijo z muziko. Gostje zdaj vstopijo, se pozdravijo, malo pozajtrkujejo in odidejo z godci na čelu k poroki. Spredaj gre ženin s svojimi in nevestninimi pričami, z drugom in ostalimi moškimi gosti. Tem sledi nevesta z družico, svojo materjo in gostjami. Zatem je blagoslov (4) in nato vpis v župnišču. Od tam se sprevod napoti v kako gostilno, kjer kaj malega pojejo. Prava svatbena pojedina pa je šele zvečer v nevestini hiši. Zdravice vsem navzočim se menjavajo s plesom in šalami. Po večerji pojejo svete j>esmi. Ceremo-
niar je starešina (5). Ta pripravi tudi zbiranje za nevesto in prvi položi svoj tolar v skledo, ki jo nato poda nevestinemu drugu. Ta mora dati tudi za družico, za katero plača vse. Potem pridejo na vrsto drugi gostje. Na enak način zbirajo večkrat za godce, nazadnje tudi za kuharico. Družica ima tele stroške: blagoslavljajočemu župniku da pred poroko šopek iz umetnih rož in črn svileni robec, svojemu drugu prav tak šopek in robec ter vsem povabljenim gostom šopke, za kar jih odškoduje nevesta iz svoje zbirke. Ženin povrne stroške mešetarju (1) in starešini (5). Svatbena pojedina traja do jutra, nato zajtrkujejo, opoldne spet kosijo in nadaljujejo do večera (6), nakar odpeljejo nevesto iz hiše njenih staršev v ženinovo stanovanje in tam nadaljujejo pojedino, ki traja do polnoči. Potem se gostje odstranijo. Tretji dan pojedino ponovijo; zberejo se v ženinovi hiši in sele naslednje jutro proti osmi uri se razidejo.
Naslednjo nedeljo povabi mladi zakonec ženine starše s sosedi in sorodniki k večerji, pri čemer starešina nazdravi vsem prisotnim. Slovenci imenujejo to zdravička (7). In ravno k tej zdravički (7) smo prišli. Čeprav lahko bereš dobrim ljudem pretrpele užitke že na njihovih neprespanih obrazih, jim ne manjka razigranosti. Se naprej korenjaško
(8. del)
j
popivajo, se gostijo in pojejo, in čeprav ima večina pesmi sveto vsebino, tudi iz ne prene-žnih ustnic zazveni med njimi marsikakšna nežna pesmica, kot je tale (9):
Kje so moje rožice, pisane in bele?
M oj gg srca ljubice, žlahtno so cvetele.
Oh, pomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz!
Kje so moje ptičice, kam so zdaj zletele?
Oh, nedolžne pevčice, kak so žvrgolele!
Zanke ble nastavljene, ptičke so se ujele vse.
Kje je tista deklica?
V vrtu je sedela.
Lepa kakor rožica pesmice je pela.
Hitro hitro mine čas, mine tudi lep obraz.
Kje. je fantič zdaj vesel, ki je to popeval?
Da bi enkrat še zapel, kratek čas nam delal!
Hitro hitro mine čas, oh, ne bo ga več pri nas!
Opombe
(1) Seidl piše samo slovenski izraz: Mascheter. — (2) Latinsko: da se pridobi naklonjenost. — (3) Seidl tu piše: Beistände (Starashina). — (4) Torej poroka. — (5) Seidl piše tu samo slovenski izraz: Starashina. — (6) V originalu Seidl dodaja: drugega dne; v prevodu izpuščam, da se izognem dvourrtju. — (7) Seidl, piše samo slovenski izraz: Sravizhka. — (8) V originalu je objavljena najprej slovenska pesem Valentina Orožna (brez njegovega podpisa), nato pa dober Seidlov nerimani prevod. Za tukajšnjo objavo sem nedosledno bohoričico zamenjal z gajico, popravil napake in prilagodil ločila in pravopis.
Prevod (razen pesmi) in opombe Peter Weiss
Nekdanja šolska stavba v Mozirju, kot jo je videl risar leta 1833
Veterinarsko dežurstvo
16. 6. do 22. 6. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 23. 6. do 29. 6. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 30. 6. do 6. 7. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 7. 7. do 13. 7. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 14. 7. do 20. 7. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 21. 7. do 27. 7. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
Dežurna služba elektro Celje Nadzomištvo Nazarje za mesec julij 86
Od 30. 6. do 6. 7. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 Od 7. 7. do 13. 7. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 14.'7. do 20. 7. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 21. 7. do 27. 7. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 28. 7. do 3. 8. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877
V slučaju kakšne spremembe pokličite Elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije.
Kino Mozirje v juliju
1.	MORAM VPRAŠATI MAMO, ameriški film
2.	HIŠA GROZE, ameriški film
5. 6. PETERKA MOČNIH, ameriški film
8.	GANGSTERJI Z NEŽNIM SRCEM, francoski film
10. LETO NEVARNEGA ŽIVLJENJA, avstralski film
12.	13. NORCI S STADIONA, francoski film
15.	SODBA, artieriški film
17. PIRANHA — II. DEL, italijanski film
19. 20. ALI JE PROSTOR ZA LJUBEZEN, ameriški film
22.	VRNITEV MOŽA IMENOVANEGA TRINITA, italijanski film
24. POROČNO POTOVANJE NA ŠVEDSKI NAČIN, švedski film
26. 27. MEČ RUMENEGA TIGRA, hong-kongški karate film
29.	JOR — LOVEC BODOČNOSTI, italijanski film
31.	SMOKEY JE RAZBOJNIK, ameriški film
Kino »Dom«
Gornji grad v juliju
1.	in 2. julija film »NINDŽA MAŠČEVALEC« Ameriški film
2.	5.-6. julija film »DIVJE NOČI GOSPE »O« zapadnonemški film
3.	9. julija film »NORCI NA STADIONU« franćoski film
4.	12—13. julija film »LETEČA BANDA« japonski film
5.	16. julija film »SEKSI IGRA V INTERNATU« zapadnonemški film
6.	23. julija film »LJUBEZENSKA PISMA REDOVNICE« zapadnonemški film
7.	26—27. julija film »FANI HILL« angleški film
8.	30. julija film »SARKIRJEVA MAŠINA« ameriški film"
Kino Nazarje v juliju
2. LJUDJE STADIONA, francoski film
5.-6. GNEČA NA KARIBIH, francoski film
9.	KRILASTI ZMAJ, ameriški film
12,—13. KAMION SMRTI, ameriški film
16.	LJUBEZENSKA PISMA KA-LADŽE, zapadno nemški film
19.—20. POBEK IZ EL DIABLA, ameriški film
23.	DAN KRVAVEGA VALENTINA, kanadski film
-26.-27. KKRADLJIVCI ZLATE KOBRE, italijanski film
30.	FANI HIL, zapadnonemški film
Kino Ljubno v juliju
■ 1. VII. BREZ PROBLEMA — domači film
5.-6. Vil. KONAN — avanturistični film
8.	Vil. ČLOVEK S SREBRNE REKE — vestern
12,—13. VIL DIVJE NOČI GOSPE O — seksi komedija
15.	Vil. KRUL — znanstvenofantastični film
19.—20. VIL RAJSKA OAZA LJUBEZNI — ljubezensko avant, film
22.	VIL PARAZIT — grozljivka 26.-27. VIL PLANETA PREKLETIH — znanstvenofant. film
29.	VIL ČARL1 ČAPL1N — komedija
Matična kronika za maj 1986
POROKE: Krivec-Jože, star 40 let, Podolševa 20 in Vrančić Tanja, stara 23 let, Podloševa 20. Trogar Mirko, star 22 let, iz Lepe njive in Ugovšek Marija, stara 26 let, iz Lepe njive, Jakop Ivan, star 23 let iz Savine in Bogdan Elizabeta, stara 20 let iz Savine, Sedovšek Ivan, star 35 let iz Mozirja in Brezovnik Angela, stara 27 let iz Mozirja, Markelj Stojan, star 26 let iz Sp. Rečice in Brancelj Romana, stara 21 let iz Lok pri Mozirju, Zupančič Miroslav, star 21 let iz Radmirja in Rakun Marjeta, stara 21 let iz Radmirja, Lah Jože, star 22 let iz Bevč in Fale Marija, stara 27 let iz Gornjega grada, Žerovnik Dušan, star 23 let iz Gornjega grada in Zagožen Julijana, stara 20 let iz Šmartnega /Dreti, Brunet Renato, star 27 let iz Prihove in Škotnik Bernarda, stara 23 let iz Pustega polja, Semprimožnik Marjan, star 24 let iz.Skornega in Hriberšek Alojzija, stara 24 let iz Lepe njive, Papazov Atanas, star 27 let iz Nazarij in Belak Bojana, stara 23 let iz Nazarij, Pustoslemšek Franc, star 29 let iz Radmirja in Černevšek Terezija, stara 26 let iz Nazarij, Dolar Stanislav, star 28 let iz Šoštanja in Sovinek Natalija, stara 19 let iz Radegunde, Vodovnik Vid, star 25 let iz Lok pri Mozirju in Arnič Jožica, stara 21 let iz Strmeča.
SMRTI: Kozič Peter, star 62 let iz Nazarij, Bele Angela, stara 83 let iz Rovta pod Menino, Pečovnik Stanislav, star 49 let, iz Raduhe 66, Hudej Neža, stara 78 iet iz Poljan 33, Bider Jožefa, stara 86 let iz Poljan 46, Štrucelj Marija, stara 63 let iz Prihove 30, Prislan Valentin, star 43 let iz Radmirja 67, Naglič Vinko, star 65 let iz Ljubnega/Savinji 144, Sušnik Elizabeta, stara 90 let iz Primoža 1, Pustoslemšek Branko, star 26 let iz Florjana 12, Purnat Janez, staar 84 let iz Bočne 166, Rajter Ivana, stara 82 let iz Bočne 46, Suhoveršnik Peter, star 49 let iz Tirosek 47, Fedran Apolonija, stara 94 let iz Bočne 5, Pistotnik Janez, star 80 let iz Šmiklavža 12, Brezovnik Janez, star 46 let iz Lok pri Mozirju 34/a, Visočnik Fortunat, star 74 let iz Lepe njive 19.
msmmmi
„Savinjske novice" Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.