List 31.
Gospodarske stvari.
Odprto pisemce
do naših gospodarjev,
kterim je letos rž polna
rožičkov ali vranjih parkljev.
Pisal P. N. Feuser.
Neznano veliko je letos semtertje na rženih klasih bilo rožičkov, vranjih parkljev ali glavnic (mutterkorn, secale cornututn), zlasti na lepih ržiščih ljubljanskega mahu (morast). Ne morem si kaj, da ne bi spregovoril besede o tej nadlogi.
Zlasti v mokrih letinah, kakor je letošnja bila, so na klasovji rženem, pa včasih tudi pšeničnem, ječmenovem, ovsenim, turšičinem itd. roženim parkljičkom podobni črnikasti izrastki, ki jih pozna vsak otrok. Kaj prav za prav se godi v takem zrnji, da se prebrne v rožičke, si vsi naravoznanci še niso ene misli; to pa je po vsem gotovo , da ti rožički nimajo tega celo nič v sebi, kar ima zdravo zrno, ampak da so skoz in skoz hudo strupeni; poglavitni strup njih je tako imenovani ergotin, drugi je fungin; so pa v njih še druge tvarine: cerin, stearin, neko mastno olje itd. itd. Ako take rožičke v moko zmelješ in z mlekom kuhaš, dobiš hud strup za muhe, pa tudi druge živali. Ko sem nekega leta pleve take rži, v kteri je bilo več rožičkov, dal prešičem, so se brž prikazale znamenja hudega zavdanja; veči prešiče smo rešili, dva mala pa sta crknila; raztelesenje je kazalo, da jih je strup amoril.
Naj bi tedaj duhovni gospodje s prižnice, pa srenj-ski župani in drugi gospodarji, kteri „No vice" ber<3, razglasili svojim ljudem, kako sila nevarna je ta pri-tiklina v rži! Pa tudi to naj jim povejo, da človek zboli; ako kruh ali kako drugo močnato jed vživa, v kteri je z moko vred bilo somletih več teh rožičkov. Bolezen ta se imenuje žitna božja s t. V Parizu je že več let komisija, ktera preiskuje na vse strani to stvar.
Nauk vsem pa naj je ta:
Rožički ali vranji parklji naj se iz žita prav skrbno izbero in sežgo; ne za živinsko klajo ne za gnoj naj se ne rabijo nikdar nikoli.
Rožički obdržijo veliko let svojo kalilno moč. Ako pridejo kakor koli na polje, začno kaliti, in kalijo tem več, čem bolj je zemlja mokra in vreme vlažno. Največ se jih nahaja ob krajih njive in kjer je žito bolj redko. Rožički so prav takrat zreli, kadar cvete rž. Varovati se je tedaj treba, da se ne pomešajo semenu,   da  ne pridejo  ne na gnojnišče  ne  v me-
šani   gnoj   (kompost).     Zato   je   gospodarjem   posebno letos treba pazljivim biti, da si za seme izbero čisto rž*
Dostavek vrednistva. Nadjaje se, da skušeni naš gosp. Feuser ni boba v steno metal s tem podukom, potrjujemo tudi mi po lastnih skušnjah, da mnogo živine je že poginilo po strupu tem, da pa gospodarji še vedili niso, zakaj, ter so krivičili marsikaj dru-zega. Da pa je tudi to res, da že mnogokrat je po po-vžiti taki moki nastala med ljudmi kuga, ki se imenuje žitna božjast (Kriebelkrankheit) in se konča s mrtvoudom in s tem, da snft (brand) napada noge in roke in celi život, pričujejo nam stari zapisniki, kteri nam kažejo , da je bila taka kuga leta 1577 v Hesii. 1588 v Šlezii, 1648, 1649, 1675 v Vojgtlandu, 1716 na Saksonskem, 1717 zopet v Slezii, v Svajci 1709, 1716 in 1717, v nekterih krajih Francozkega je bila tako grozovita, da od 120 bolnih ljudi jih je komaj 5 živih ostalo, itd. itd. Čeravno so bili morebiti še drugi vzroki vmes, vendar je bil omenjeni strup mnogokrat kriv hudega ljudomora.