štev. 11 Ptuj, dne 21. marca 1958 Letnik XI Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podnižnica Ptuj štev 640-KB-19-Ž-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bsuman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 260 dinarjev Vsi no uolitue! Potrdimo še enkrat našo enotnost' Zavzemimo se vsi do zadnjega, da bodo volitve v zvezno in re- publiške ljudske skupščine eno- dušna man festacija enotnosti na- ših narodov v naporih za nenehni vzpon in vsestranski napredek naše socialistične domovine! Naši kandidati voiilcem T»v. Lojzka Stropnlkava, kcincJidat za rep. zbor v ot>čini Ptuj: Kandidiram na področju, kjer bodo {X)trebna znatna sredstva za obnovo vinogradov, sadovnjakov 'ter za podvig živinoreje. Vendar tudi to samo ne bi zadostovalo, če se ne bi pripravili na te veli- ke naloge tudi s kadrovske stra- ni. UpravTii odbori kmetijskih za- drug ter upravniki kmetijskih za- drug, na katerih bo ležala vsa teža dela pri zboljšanju kmetij- stva, bodo morali biti sposobni in voljni te naloge izvršiti, da bi naše kmetijstvo čim preje krenilo na pot velike proizvodnje. Na podeželju se opaža, da se kmetijske zadruge doslej ruiso potrudile prikazati kmetom kon- kretnih primerov sodelovaja med kmetijsko zadrugo in privatnim kmetovalcem, kar seveda po svo- je prispeva, da se zaupanje kme- ta — privatnika do kmetijske zadruge v pogledu sodelovanja pri pvovečevanju kmetijske pro- izvodnje ne p>opravi. V tem po- gledu bo potrebno v čim krajšem času podvzeti primerne korake. Dravsko-poljsko področje je v pogledu kmetijske proizvodnje precej napredovalo. Lanskoletni zastoj v prodaji krompirja nika- kor ne bo smel biti ovira nadalj- njemu napredku in borbi za nove, še višje hektarske donose. Na pKDdročju kjer kandidiram, je nekaj perečih komunalnih vprašanj, predvsem v Kidričevem. To so predvsem vprašanja, ki za- devajo delo gospodinj, predvsem ureditev tržnic, dostava mleka, otroški vrtec itd. Tudi to so vpra- šanja, ki jim bomo morali po- svetiti vso pozornost, ker so to končno sorazmerno lahko rešljiva vprašanja, od katerih rešitev pa je v precejšnji meri odvisen nivo življenjskega standarda. Vse naše prizadevanje pa končno gre za tem, da bi tega dvignili na viši- no, kot jo zahteva današnji čas in kot Si to naši ljudje zaslužijo. Kulturo vsemu liudstvu! Tov. Ivan Potrč, republiški kandidat v občini Ptuj: Teh nekajkrat, kar sem bil do- slej med volivci, mi je še bolj povedalo, kako je nujno, da kul- turni delavec, ki živi in dela v Ljubljani, pozna naše podeželje. Kajti ne moremo govoriti o kul- turni in prosvetni politiki in mi- sliti pri tem samo na naša sredi- šča — prava kulturna in pro- svetna politika je samo tista, ki nenehoma misli na splošni kul- turni in prosvetni dvig vsega na- šega ljudstva, vse do zadnjega industrijskega kraja in vse do zadnje naše va^si. Le takšne kul- turne in znanstvene ustanove za- morejo imeti zdravo vsebino in smisel, ki pomagajo pri dvigu splošnega kulturnega in znan- stvenega nivoja, ki po domače povedano koristijo republiki, to je vsem našim ljudem. Kljub temu, da pri nas od Ljub- ljane do Murske Sobote ali do Ptuja ni daleč, nekateri v Ljub- ljani zelo lahko pozabijo, da mo- rejo mesta dobro živeti le od te- ga, kadar bodo dala podeželju to, kar so mesta dolžna dati; mislim tu predvsem na naše najvišje znanstvene in kulturne ustanove. Smoter socialistične družbene ureditve je, da odstranjuje ter da povsem odstrani prepad med mestnim središčem in med pode- željem; kajti je že tako, da ne moremo govoriti o kulturi ali o znanosti pri nekem narodu, če mislimo pri tem samo na nje- gova središča. V takšnem sredi- šču, recimo v Ljubljani, se kul- tura resda ponuja tako rekoč na cesti, ali skrb nekega republiške- ga centra pa mora biti tudi takš- na, da daje kulturo tudi zaledju, da njegove znanstvene \istcinove koristijo in pomagajo vsem v re- publiki. Lepo so mi p>ovedali volivci v Markovcih, ko smo govorili o tem, da je potrebno dvigniti kmetijsko produkcijo — rekli so: »Dajte nam strokovnjakov, pomagajte nam!« Zame so to besede, ki bi jih bilo potrebno napisati na mar- sikatero znanstveno in prosvetno ustanovo. Te besede samo potr- jujejo, kako pravilna je bila p>oli- tika naše zakonodaje, ko je dala znanstvenim in pedagoškim usta- novam družbeno upravljanje, da so prišli v organe družbenega upravljanja ljudje, ki jim je bla- ginja ljudstva prva stvar. Naj še enkrat povem, da vidim v tem, da so me ptujski volivci predlagali za svojega zastopnika v republiško skupščino, veliko priznanje za svoje javno kultur- no delo, ki sem ga opravljal in ki ga opravi .jam v našem republi škem središču in pri katerem sem vselej mislil in vselej tudi mislim na našega delovnega človeka. Le talka 'poilitika pa koristi tudi naši ceflotni domovini. Tov- Goršič Mlko,član Izvršnega sveta LRS, repu- bliški kandidat v občini Središče in Ormož Mislim, da so mnoge pereče za- deve, k! so bile iznesene na šte- vilnih predvolilnih sestankih ta- ke narave, da bi se dale rešiti v okviru občine in njenih organov, s pomočjo zadruge in delavskih svetov. Razvoj naše demokracije je dal tem družbenim organom velike pravice in jim bo dal še večje, Da pa bi ta razvoj lahko prinesel dobre rezultate v korist družbene skupnosti in vsakega posameznika, je treba delu občin in organov družbenega samo- upravljanja pri urejevanju javnih zadev posvetiti veliko več pozor- nosti. Ni dovolj, da za to skrbijo le uslužbenci v teh ustanovah in odborniki. Vsi državljani morajo biti pritegnjeni k reševanju pe- rečih zadev. Samo tako bodo stvari najpravilneje rešene, re- šitve bodo zadovoljile večino, sa- mo tako bo ljudska iniciativa in koristna kritika dala svoj prispe- vek našemu napredku. Birokrati- zem in samovolja nujno obvelja- ta tam, kjer ljudje ne sodelujejo v upravljanju javnih zadev. Res je, da so naše občine in drugi družbeni organi še soraz- merno mladi in neizkušeni na ne- katerih področjih, ki danes že spadajo v njihovo kompetenco. Vsi se moramo bolj spoznati z našo zakonodajo, ker bomo samo tako vedeli, kako je treba pristo- piti k reševanju raznih zadev. Za- konitost bo uveljavljena tedaj, ko se bo vsak zavedal svojih pravic m dolžnosti. Da pa bi pritegnili čim širši krog ljudi k reševanju javnih za- dev, moramo pobijati mnenje ne- katerih posameznikov, da se ne da nič storiti, da je vse črno in napačno. Če take Ijudj poslušate se zdi, kakor da se bo zdaj-zdaj njihova hiša podrla na njihovo glavo in da se bo naša' skupna hiša zrušila na naše glave. S tem delajo veliko škodo, ker ne samo, da ne dajejo koristnega prispev- ka k reševanju občinskih in dru- gih zadev, kar bi bila njihova dolžnost, ampak odvračajo tudi druge od sodelovanja. Krivce za slabo delo v občini, na kmetij- skem posestvu, v podjetju ali v zadrugi iščejo zgoraj, samo ne pri sebi, ko imajo vendar v okvi- ru naše družbene ureditve mož- nost in celo dolžnost, da v korist cele družbe, svoje občine in v in- teresu svojega standarda sodelu- jejo pri upravljanju. Tam pa, kjer prevladujejo takšna črnogleda nmenja, bo prišlo do tega, da se ne bodo uspešno rešile niti tiste pereče zadeve, ki bi se dale rešiti v okviru lokalnih možnosti in ob dobri volji večine. Zato pa je aktivno sodelovanje čim širšega kroga ljudi pri uprav- ljanju javnih zadev pogoj za naš napredek in uveljavljanje naše demokracije. Pomenek s kandidatom tov. Zalo Drožinovo Tov- Drožinovo Zalo, ki kandi- dira za pKJfilanca v Žetalah, sem vprašal, kako namerava Zavod za napredek gospodinjstva, cigar di- rektor je ona, obravnavati vpra- šanje gospodinjstva v Halozah, kjer so drugačne gospodarske in sociailne razmere kot v Mari.bo- ru, nakar mi je pojasniJa, da se mariborski zavod loteva teh vprašanj po novem, in sicer naj- prej prouči na terenu, kje name- rava pmrediti tečaj za gospodi- nje, gospodarske, zdravstvene m sociailne razmere in ko si ustvari točno sinko kraja izdela načrt, katerih vprašanj m kako se jih bo lotil ter šele naizadnje skliče skupaj žene. Tov. Ivan Kranjčič, republiški kandidat v občini Ptuj Vprašanje: V zadnjem času ste mnogo razpravljali z volivci, zlasti na področju Slovenskih goric, kjer so vas predlagali za republiškega kandidata. Kakšen vtis ste odne- sli z zborov volivcev in drugih zbo- rovanj ? Odgovor: Dober, zelo dober! Vo- livci so živahno razpravljali o naj- različnejših vprašanjih našega družbenega življenja, ugotavljali dosežene uspehe in se tudi odkrito pogovorili o slabostih, povsod pa so pokazali željo in pripravljenost, da bi s skupnimi močmi zboljšali sedanje stanje v kmetijstvu. Raz- pravljali so o vprašanjih sadjar- stva in živinoreje, v zvezi s tem o regulaciji Pesnice, o vprašanju prometnih zvez s Ptujem, o elek- trifikaciji ter o zdravstvenih in prosvetnih vprašanjih. Tokrat sem se v osebnem stiku z ljudmi še bolj prepričal, da je na tem področju hitrejši dvig go- spodarstva mogoč, to pa predvsem zaradi tega, ker ocenjujejo tu kmetovalci svoj položaj zelo realno in se v praksi vse bolj poslužu- jejo kmetijske zadruge kot orga- nizatorja proizvodnje. V kratkem bo zaključena elek- trifikacija velikega dela Sloven- skih goric, ki pripada ptujski ob- čini, kar bo močno vplivalo ne le na gospodarstvo, temveč tudi na kulturno življenje tega področja. Prepričan sem, da bodo večja skupna odgovornost, skupna pri- zadevnost in skupne skrbi, ki smo jih sporazumno prevzeli'ob razgo- vorih o kandidaturi, rodile dobre rezultate v korist vsega našega prebivalstva. Tov. Kostanjcvec proizvajalcev Janez, kandidat za zvezni zbor Priprave za volitve v zvesnio in republiško skupščino se za- ključujejo s temeljito analizo do- sedanjega gospodarskega razvoja, in z jasno perspektivo, kaj vse bo potrebno storiti v bodoče, predvsem pa v mandatni dobi no- vo izvoljenih skupščin. Poslanci, ki bodo izvoljeni 23. marca in po- zneje v zbore proizvajalcev, imajo pred seboj jasne naloge, ki so jim jih nakazali tisoči državlja- nov na raznih predvolilnih sestan- kih. V tem dogovoru je sodelo- valo toliko naših državljanov, da priprave za same volitve upravi- čeno imenujemo za vseljudski do- govor, kako naj se razvija naš družbeni sist^tn v bodoče. Če bi proučevali in hoteli oce- niti predvolilna zborovanja v in- dustrijski skupini, moramo ugo«r toviti, da je velika pripravljenost naših delovnih ljudi za aktivno sodelovanje pri reševanju nalog, ki si jih postavljamo s perspek- tiivnim pJanom. Drobni interesa, ki so še nedavno dajaAi poliltič- no obeležje rmselnosti naših de- lavcev, so ostaili v ozadju, ugo- toviti pa moramo predvsem kre- pitev neke, laihko bi rekli komu- nalne zavesti ljudi. Namesto raz- prav ozkega interesa podjetja aH posamezEnika, se je razpravljalo skoraj izkljnjčno o problemih, ki so izrazito slorpni in družbeni problema dotionega kraja, katere lahlko uredijo le z lastnimi sred- stvi. Deilavoi so močno zaiinteresi- ranli za življenje v okviru obči- ne in za delo njeniih organov. Pripravljeni so aktivno sodelovati pri reševanju skuipn.iih nalog, kar nam dokazuje vrsta konstruktiv- nih predlogov, ki so bili podani na predvoliilnih zborovanjih. Iz istih lahko povzamemo, da so gospodarske orgamizadje priprav- ljene prispevaiti tudi finančna sredstva za reševanje stanovanj- ske problemiatike, trgovine, usluž- nostne dejavnosti itd., skratka povsod tam, kjer bi lahko najhi- treje dvignili življenjske pogoje ceflotnega prebivailstva. Na dirugi strani pa se je p>oka- zala veliika skrb in pripravljenost za reševanje problemov znotraj saimega podjetja, predvsem pa je bilo mnogo povedanega, kaj vse bodo gospodarske organizaci- je natpraviile, da bi se proizvod- nja dvignila. Za delo organov družbenega upravljanja v okviru občine je pri delavcih veliko zanimanje. Nasta- ja pa mišljenje, da se ti oi-gani ne bodo uveiljaviili pri svojem delu, če se jim ne bo posvetila posebna sikrb. Predvsem bo po- trebno te organe usposobiti za dolžnosti, za katere so bili po- st aivl jeni in jdm pomaigati pri nji- hovem uveljavljanju, ker druga- če lahko postanejo samo prive- sek nekoga, s čimer nism^o dose- gli ničesar. Delavci tudi smatra- jo, da se jih še vedno premailo upošteva pri konkretnem sodelo- vanju v teh organih. Dostikrat gre za formalno iizbolj-šanje so- cialnega sestava teh organov, v katere pridejo ljudje, ki samo formalno nosijo pnklrc de^lavca, v resniic; pa že več let opravlja- jo popolnoma druge poklice, do- čim pa so delavci iz proizvodnje še premailo zastopani. Le ti edini pa najbolj živo čutijo, kaj je po- treibno storiti v okviru občine ali samega podjetja. Velika pripravijtenost našiih de- lovn-fh ljudli, ki je prišla do izra- za. v času predvoliilnih priprav, nam je obenem tudi močno za- gotoviila, da bo naloge, ki stojijo pred namri, v talki enotnosti mno- go laže reševali. Tov, Belšak Franc, republiški kandidat v občini Gorišnica Do volitev v Zvezno Ln Republi- ško ljudsko skupščino nas loči le nekaj dni, ko bodo naši volivci stopali na volišča ter dali svoje glasove ne samo kandidatom, ampak bodo glasovali tudi za na- šo veliko socialistično skupnost ter za bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov. V pripravah na celotnem ozem- stvo že v dosedanjih množičnih zborovanjih p>okazalo veliko pre- danost in navdušeno razpoloženje ter tako manifestiralo pravilnost naše poti in izgraditve sociali- stične družbe. Vse naloge, ki smo si jih po- stavili ob pripravah na volitve v prejšnjih letih, so bile izvedene z velikimi napori ter žrtvami de- lovnih ljudi. Ob prvem sklicu smo si zadali nalogo obnoviti našopvo- rušeno domovino, ob drugem sklicu smo si zadali nalogo izvr- šiti petletni plan ter našo državo razviti v močno industrijsko de- želo in utrditi našo ljudsko oblast, ob tretjem sklicu smo prevzeli nalogo izvesti decentralizacijo ljudske oblasti in prenesti gospo- darske naloge na široki fronti na državljane same, poleg delav- skih svetov smo prišli tudi na družbeno upravljanje, razvili smo na osnovi družbenega samouprav- ljan.ia močan komunalni sistem. Izgraditev družbenega samo- upravljaja pa pomeni in omogoča slehernemu človeku, da na osnovi tega sodeluje v upravljanju na vseh področjih družbenega živ- ljenja. Na področju občine Gorišnica je politična dejavnost imela svoj odraz predvsem v izvedbi občnih zborov VO SZDL in kmetijskih zadrug, na katerih so državljani razpravljali o svojih problemih ter s konstruktivno kritiko po- magali prebroditi posamezne te- žave. Vprašanje 5-letnega per- spektivnega plana, katerega izvr- šitev je dolžnost nas vseh, je imelo pri tem glavno vlogo. Pri tem je prišlo do izraza tMČi to, da je pcw3ročje naše občine predvsem kmetijskega značaja, ter da bo nujno razen ostalih rednih del izvršiti za dvig kmetijske proiz- vodnje posamezne melioracije, predvsem ob Pesnici, obdravskih travnikov, pristopiti k intenzivni obnovi haloških vinogradov, ter izvesti na celotnem področju ob- čine, kjer še to ni storjeno, elek- trifikacijo. Tu bi prišle v poštev vasi: Bratislavci, Lasigovci, Po- lonci, Tibolci-Strmec. Prerad, Ko- renjak, Slatina in ostale. Vse te naloge, ki danes stojijo pred našo občino, bodo s sodelovanjem dr- žavljanov lahko izvršene ter s tem izvršen tudi' perspektivni plan, ki je za to področje po- stavljen. Vprašanje kmetijske kooperacije ter njenega pravilne- ga razvijanja in pa voljnost po- sameznih kmetov, da se bodo te- ga poslužUi, bo eno izmed bi- stvenih vprašanj v začetni dobi izvajanja tega plana. Moč posa- meznih kmetijskih zadrug in pa kmetijskih gospodarstev z redko izjemo bo k temu problemu bi- stveno pripomogla, da se bo raz- vil v smislu postavljenih načel. Nedeljski govor predsedniika republike Josipa Bnoza-Tita so skorajda vse svetovne agencije delno objavile in komentirale. Predsednik Tito je v svojem go- voru zelo obširno govoril o zu- nanjii politiki, posebno o pripra- vah na konferenco na najvišja ravni, o »miroljubnosti« nekate- rih dežel, omenil je napad na »Slovenijo« .n to povezal s »svobodno trgovino orožja« na Zapaidu. Dejal je, da imamo z vsemi državami na svetu dobre odnose ter obrazložil še enk3-at naše stališče do a:ktivne miro- ljubne koeksistence. Tuje agencije so komentirale govor kot eden najpomembnejših v zadnjih petnajstih mesecih. Tudi ostali so podobno ocenil; pomembnost zadnjega govora. Glasujmo za nadaljni gospodarski in kulturni razcvet neodvisne socialistične Jugoslavije - za našo socialistično demokracijo in našo lepo prihodnost! Stran ^ PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 21. marca 1958 INFORMACIJE RAZPORED DE2L RSrVA ZDRAV- NIKOV OD 3. MARCA DO 1. APRILA 1958 Dr. Matko Mrgole, Ptuj. Bez- jakova 6, telefon 80, v petek, 21. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Matko Mrgole. Ptuj, Bez- jakova 6. telefon 80. v ponede- ljek. 24. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, I*tuj, Bez- jakova 6. telefon 80. v ponede- ljek, 31. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ladislav Pire. Ptuj. Žnida- ričeva, telefon 73, v torek, dne 25. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Ptuj, Znida- ričeva, telefon 73, v torek, dne I. aprila, od 16. do 7. ure. Dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svo- bode 2, telefon 202, v sredo, dne 26. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Ptuj, Na tra- tah, v četrtek, 27. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, Ptuj. Ormo- ška cesta, v soboto, 22. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, Ptuj, Ormo- ška cesta, v nedeljo, 23. marca, od 16. do 7. ure, DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV-PEDIATROV Dr. Neudauerjeva: 24.. 26. in 27. marca; dr. Poznik: 21., 22., 23. in 25. marca 1958. DEŽURSTVO PTUJSKIH LEKARN Od sobote, 22. mairca t. L, od II. ure do sobote, 29. marca t. 1., do 11. ure dežurna »LEKARNA PRI POŠTI« v Ptuju. AMBULANTA ZA OČESNA BOLEZNI V nedeljo, dne 23. marca 1958, ob 8. uri bo začela poslovati v Zdravstvenem domu v Ptuju oku- listična ambulanta. Specialist za očesne bolezni iz Maribora, pri- marij dr. Tominšek, bo ordiniral vsako nedeljo v prostorih Otro- škega dispanzerja. Očesna ambu- lanta bo sprejemala vse paciente bolne na očeh, kakor tudi za do- ločevanje očal z napotnico od zdravnikov splošne prakse kakor tudi brez nje, vendar morajo za- varovanci predložili v takem pri- meru potrjeno zdravstveno knji- žico. S to ambulanto bo tudi na tem važnem področju izpolnjena velika vrzel o zdravstvenem var- stvu naših ljudi. S tem v zvezi naj omenimo, da imamo sedaj v Ptuju tudi optika, in sicer v Jadranski ulici. 31. MARCA ZASEDANJE OKRAJNE SKLTPŠCINE V ponededjeik, 31. marca t. t, bo v Mariboru seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Ma- riiib'::ir. grcicilive ¥ mciriborskeni okrcilu v soboto, 22. marca t. 1., ho v Mffriiboru v Sindikalni d-rorani OLO konferenca predstavnikov občin v zvezi z raiZ\'ojeTn stano- vanjske izgradnje v maribonskem okraju v letih 1958 do 1961. Po dobtjsnih infcrmacijah bo porabljenih v letu 1958 v mari- borskem okraju za stanovanjsko graiditev nad 1 milijardo osemsto m.ilijonov dinari^ev. Za stanovanj- sko graditev v Mariiboru, kamor je vsako leto ve^dk dotok prebi- valstva iz vseh predelov okraja, bo poirablj'm:ih za stanovanjsko graditev nad 1 mvliiardo dinar- jev, za mesta Ptuj, Slovensko Bi- strico. Ravne na Koroškem in Sloveni Gradec nad 300 miiliJo- no^ dinarjev, za ostaile kraje v oikraju pa nad 470 miilijonov di- narjev. Zfihv^fii krvodafcs'cem ZA NJIVOHO HUMANO POMOC Žilavec Janja, Ptuj, Ljutomer- ska cesta; Vihar Marija, Ptuj, Ja- dranska ulica 18; Šatej Ivanka. Ptuj, Rajčeva ulica 4; Petrovič Mirko. Bukovci 145; Forstnerič Cecilija, Ptuj, TrstenJakova ul. 7: Galun Marija, Ptuj, Ljutomerska cesta 9: Grahovnik Julka, Ptuj. Grajska ulica 1; Mislovič Jožefa, Lancova vas 2; Vaupotič M.irko, Lancova vas 48: Vaupotič Marija. Lancova vas 48; Tašner Terezija, Ptui, Vfiinska ulica 8; Murko Bo- žali ja, Trnovci 12; Vindiš Tere- zija. Trnnvci 15; Jurenec Teja, Popovci 25; Rezek Marija. Trnov- ci 6; Sakelšek Amalija, Zq. Pri- stava 35; Požar Krista, Trnovci 35; Mlakar Kata, Sela 24; Horvat Jožefa, Sela 19; Mohorko Lucija, Zg. Pristava 40; Princi Cecilija, Sela 26; Majerič Terezija, Bari- slovci 23; Rotvajn Ivana, Trnovci 20; Ferš Margareta, Zq. Pristava 25; Murko Anton, Trnovci 12; Narat Franc. Trnovci 21; Smolin- ger Simon, Trnovci 23; Rogač Ja- kob, Trnovci 17; Turk Franc, Trnovci 9; Zupanič Jože, Trnovci 5; Sibfla Anton, Trnovci 14; Oro- vič Stanko, Trnovci 19; Pal Ru- dolf. Barislovci 15; Polanec Juli- jana, Krčevina 113: Krajnc Eliza- beta. Mestni vrh 56. Nad 242 milijonov za Zdravstveno zavarovanje (PRED SKUPŠČINO PTUJSKE PO DRU2NICE SOCIALNEGA ZAVA- ROVANJA) V bivšem ptujskem okraju je socialno zavarovano okrog 36 od- stotkov vsega prebivalstva. Iz po- ročila, ki bo podano na skupščini podružnice v soboto, 22. t. m., je razvidno, da je podružnica v le- tu 1957 izdala za vse vrste zdrav- ljenja zavarovancev, za zdravila in ortopedske pripomočke, za potne stroške zavarovancev v zvezi z zdravljenjem, za denarno nadomestilo za čas bolezni in po- rodov ter za ostale osebne in funkcionalne izdatke 242,547.280 dinarjev. Priznati je treba, da ta visoka številka pomeni v svojem bistvu porabljeni dohodek okrog 36.000 zavarovancev, torej je to važna postavka v njihovem živ- ljenjskem standardu. S tega razloga je potrebno za- varovance in vso javnost podrob- neje seznaniti z gospodarjenjem podružnice, z njenimi problemi in težavami, da bi vedeli pravilno ocenjevati pomen tega dela druž- bene porabe v korist posamezne- ga delovnega človeka — zavaro- vanca ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA V lanskem letu je zavod z re- organizacijo okrajev prešel v or- ganizacijsko obliko podružice okrajnega zavoda v Mariboru ter kot tak ohranil vse svoje dote- danje organizacijsko in delovno področje z izjemo pokojninskega zavarovanja in likvidature pokoj- nin. Da bi se delo v pogledu krat- koročnih dajatev decentraliziralo, je zavod pozval v preteklem letu podjetja z nad 50 zaposlenimi, da bi prevzeli to službo. Vendar se je od okrog 40 takšnih podjetij temu pozivu odzvalo le eno p>od- jetje ter pozneje na osebno in- tervencijo še eno. Sama podruž- nica ima 28 sistemiziranih delov- nih mest in deluje že nekaj časa v novih prostorih v novi zgradbi v Trstenjakovi ulici. AKTIVNI ZAVAROVANCI Število aktivnih zavarovancev ž vsakim letom narašča in se je p>o- vzpelo od 9642 v letu 1954 na 11.864 v letu 1957. 31 odstotkov zavarovancev so ženske. Od tega števila odpade na izpostavo v Ki- dričevem 2337 zavarovancev m na izpostavo v Ormožu 1284. Vseh ostalih zavarovancev (upo- kojenci, invalidi, družinski člani) je okrog 24.000. Od aktivnih za- varovancev jih odpade na privat- ni sektor le 595 ali 4,17 odst. in so v tem številu zastopane v ve- čini ženske. V pogledu zavairova- nja delojemalcev pri privatnikih ima podružnica določene težave, ki se le počasi zboljšujejo. KRATKOROČNI BOLNIŠKI STALEŽ V minulem letu je bil največji stalež bolnih v mesecu novembru, kar je bila posledica epidemije gripe (619 primerov), najmanjši pa januarja, ko je bilo za delo nezmožnih zaradi bolezni 68 pri- merov. Stalež bolnih zaradi ne- sreč pri delu je nekoliko nižji od republiškega povprečja, prav takš- no stanje pa je tudi v pogledu staleža zaradi obolenj. Kljub temu ugodnemu stanju pa je v nekaterih podjetjih in v nekaterih kmetijskih gospodar- stvih še vedno nesorazmerno vi- sok stalež bolnikov. To so pred- vsem Zadružno gospodarstvo »Osojnik«, Premogovnik Vičanci. KG Dravinjski vrh. KZ Ormož. Gradbeno podjetje »Drava« in »Kmetovalec« Ptuj. Kljub temu, da predpisuje podružnica v vseh primerih nadpovprečno visečega staleža bolnikov dodatni prispe- vek, se te stvari ne izboljšujejo kakor bi bilo potrebno. ZDRAVSTVENA SLUŽBA Na območju podružnice so zdravstv^e ustanove: Javna bol- nišnica v Ptuju, Specialna bol- nišnica TBC v Ormožu, Zdrav- stveni dom v Ptuju, Zdravstveni dom v Ormožu, Zdravstveni dom v Kidričevem, Zdravstvene posta- je v Majšperku, Središču in Cir- kulanah. Poleg tega ima Zdrav- stveni dom v E*tuju zdrav- stveno postajo v Juršincih, Zdr. dom v Ornvožu pa postaje v Ivanjkovcih, pri Tomažu, pri Mi- klavžu in na Kogu. Zobne ambulante so v Ptuju, v Ormožu, Kidričevem in v Sre- dišču. Zdravstvena služba ni ta- ko razširjena kakor bi bilo po- trebno. Z izselitvijo podružnice je v ptujskem Zdravstvenem do- mu nastala priložnost za razši- ritev doma, da bi za silo zadostil sedanjim potrebam. Če pa se upošteva, da je že letos računati z uvedbo zavarovanja vseh držav- ljanov, bo postalo nujno zgraditi za te potrebe nov zdravstveni dom. V Ormožu se zdravstvena služ- ba lepo razvija v svojo okolico, prav tako dobro pa deluje zdrav- stvena služba v Središču. Glede na terenske in druge težave zelo dobro deluje tudi zdrSvstvena po- staja v Majšperku. IZDATKI ZA OTROŠKI DODATEK V preteklem letu je bilo po- vprečno 3745 ttpravičencev do otroškega dodatka, ki so prejeli za 8238 otrok 238,745.690 dinar- jev otroškega dodatka. V zvezi z otroškim dodatkom je potrebno omeniti preplačila, ki so se doslej vsako leto celo ve- čala zaradi neupravičenega uve- ljavljanja pravic do otroškega dodatka. Vendar se v zadnjem času opaža — pač zaradi tega, ker se ugotavlja, da se neupravi- čeno uveljavljanje pravic do otr. dodatka slejkoprej razkrije — mnogo previdnejše uveljavljanje teh pravic. VREME OD 21. do 30. MARCA V splošnem nestalno vreme z razmeroma pogostimi, večinoma snežnimi padavinami. Razjas- nitve ne bodo trajale več kot tri dni. Začasno bo topleje okrog 23. in morda okrog 28. marca. Večje ohladitve pričakujemo okoli 26. marca. V. M. Nova lekarna in Zavod za soc. zavarovanje v Ptuju Priprave na volitve v ptujski občini Na področju ptujske občine bo za te volitve odprtih 107 volišč, ki bodo slavnostno aranžirana zlasti po sedežih krajevnih uradov. V dnevih med 16. in 19. marcem t. 1. so člani okrajne volilne ko- misije po krajevnih uradih In- struirali člane volilnih odborov, ki so se večinoma odzvali vabilu. Volilni odbori so prejeli še pis- mena navodila za postopek na voliščih na dan volitev. Naši študentje gradbe- niki povabljeni na češko Združenje gradbenikov pri Zve- zi študentov Jugoslavije v Ljub- ljani bo letos maja ali junija skupno s Fakulteto za arhitek- turo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani organiziralo za 25 čla- nov 14-dnevno ekskurzijo na Če- ško. Tehnična visoka šola v Brnu je dala tozadevno pobudo in bo našim študentom gradbeništva omogočila ogled gradbene dejav- nosti po Češki. Nosila bo tudi vse stroške obiska naših gradbenikov na Češkem. Za protiuslugo pa bo naše Združenje omogočilo 25 če- škim gradbincem-visokošolcem tekom 14 dni obiska v maju ali juniju po Sloveniji in ostalih re- publikah ogled naše gradbene de- javnosti in med drugim tudi ogled graditve avtoceste Ljublja- na—Zagreb. Predlagatelji iz Brna so svoj predlog za zamenjavo obiskov vi- sokošolcev utemeljili s tem, da bi mnogo pripomogla zamenjava obiskov k zbližanju mladine Ju- goslavije in Češke, koristila pa bi tudi strokovni izpopolnitvi grad- bincev obeh držav. Fakulteta za arhitekturo, grad- beništvo in geodezijo v Ljubljani bo po svojih možnostih podprla tako zamenjavo izletov, enako pa tudi Zveza študentov Jugoslavije. Kot pa kaže tudi pri njuni do- bri volji ne bo šlo brez znatne pomoči občin, čeprav bodo štu- dentje nekaj prispevali iz svojih skromnih sredstev. Upajmo, da bo tudi ptujska občina, kolikor bi se na njo obr- nili, prispevala v ta namen za- želeni skromni delež. Ptujski maturanti bodo zaplesali Ptujski osmošolci se priprav- ljajo na maturantski ples, ki ga nameravajo prirediti v Narodnem domu dne 12. aprila. NA PODROČJU MATIČNEGA URADA PIUJ Marija Razboršek, Ptuj — Mileno; Neža Tralela, Podlelinik — Franca; Ro- zalija Hercog, Paradiž — Danico; Apo- lonija Serbak, Kočice 28 — Ireno; Te- rezija Kajzer, Rogoznica 5 — Majdo; Marija Kokol, Brezovec 31 — Dragico; Marija Majar, Bukovci 101 — Kristino; Ana Cvetko, Krčevina 38 — Milana; Ro- ža Klasinc, Brušvink 28 — Jožefa; Ma- rija Nedeljko, Juršinci 58 — Nfilana; Marija obran, Zabovci 73 — Janeza; Ana Rozinger, Gruškovje 17 — Jožefa; Marija Kristovif, Belski vrh 42 — Mari- jo; Marija Pišek. Lovrenc — Jožefa; Ro- zalija Purg, Kidričevo 39 — Silvo; Ve- ronika Horvat, Rucmanci 9 — deklico; Marija Strgar, Krčevina 106 — Branlca; Marija Moravec, Senežci 50 — Janeza; Bruna-Rozalija Kaučič, Bresnica 7 — Mi- leno; Rozina Vražič, Gorca 72 — Fride- rika; Angela Seruga, Sp. Velovlak 5 — Franca; Marija .Mikec, Draženci 87 — Vladimira; Marija Ozmec, Osluševci 15 — Petra; .M'arija Panič, Lešniški vrh 9 — Marjana; Angela Ceh, Dornava 28 — Dragico; Genovefa KeršiC. Lešje 2 — Bredo; Marta Filipič, Ormož — Petra; Angela Ketiš, Ptui — Igorja; Terezija Zeienko. lanežovski vrh 14 — Branko; Marija Kovačič, Pleterie 36 — Fran- Ciško; Milena Majcenovič. Dolane 21 — Dragico; Rozaliia Hronek, Stoperce 7 — Marijo; Gizela Zavadlal, Kidričevo 2 — Doro; Regina Letonia, Preša 28 — Dragico; Aloizija Vergan. Ilovci 26 — Jožefa; Barbara Ozmec. Cvetkovci 88 — dečka; Veronika Zeeč. Streiaci 4 — Jo- žefa: Nada Hentak. Ptui — Leonido; Leopoldina Klaneček. Ptuj — Alojza; Marija Stumberger. Cirkuiane 14 — Ma- riio; Marieta Beziak, Mala vas 39 — Mariio: Tereziia Cuš, Gabernik 20 — Frančiška; Marija Lešnik. Snuhlja 35 — Mariio; Jožefa Kovak. Kidričevo 13 — Branko; Mariia \idnvic, Gruškovje 42 — Jožefa; Jožefa Seruga, Ptuj — Mir- ka; Klotilda Rudolf, Kidričevo 40 — Ido; Marija Lešnik, Placar 12 — Jožico; Ma- rija Topolovec. ZlatoliCje 19 — Jožefa; Rozalija Solina, Slonici 126 — Jožefa; Neža Vrtič, Zabovci 6 — dečka; Pavlina Tacinger, Lešje 30 — deklico; Veronika Zinko, P-tuj — dečka; Marija Kirbiš, No- va vas 36 — Marjana. Smrti: Franc Vrtič, Spuhlja, roj. 1891, umrl 16. marca 1958; Jera Ribič, Ptuj, roj. 1887, umrla 9. marca 1958; Marija Letonja, Ptuj, roj. 1889, umrla 18. mar- ca 1958. Iz Velike Nedelje Prvi letnik kmetijsko-gospo- darske šole je končal s poukom. Tečajniki so se ob zaključku šole zahvalili učiteljstvu in kmetij- skim strokovnjakom za predava- nja po učnem programu in za vse pridobljeno splošno in strokovno znanje. Na pobudo tov. Korena, učite- lja na tukajšnji šoli, je bilo pred kratkim ustanovljeno DTV »Par- tizan«. Ustanovnega občnega zbo- ra se je udeležilo veliko mladine in odraslih. Vabilu pa se je od- zval tudi predsednik DTV »Par- tizan« tov. Milan Šonaja iz Or- moža. Po sedanjih pripravah na občni zbor KZ. kaže. da bo udeležba velika, saj vse članstvo zadruge zanima, kako sta lani gospoda- rila upravni In nadzorni odbor. Člani bodo prišli na zbor z raz- . nimi predlogi, kako bi jim v bo- doče zadruga še laže {zmagala. Osnovna šola Velika Nedelja je poskrbela, da je v šoli za vsa- kega otroka poseben hranilnik za varčevanje denarja. Koncem vsa- kega meseca bodo predalčke od- prli v navzočnosti zastopnika za- družnega kreditnega odseka ter vpisali privarčevane zneske v hra- nilne knjižice otrok. Povrtnina Čebula 60—70 din za kilogram, česen 120, fižol 60, krompir 12 do 14. petršilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25, zelje v glavah 20 do 25, korenček 40—50, ohrovt 30, kisla repa 30. kislo zelje 40. špi- nača 100. zelena 50, čebulček 400 do 500, motovileč 140. rdeče ze- lje 25, por 40, hren 100, regrat 140 dinarjev. Žitarice In mlevski izdelki Koruza 40 din za kilogram, pše-^ niča 40, ajdova moka 50—60, ko- ruzni zdrob 50, oves 40, prosena kaša 80 din za kilogram. Sadje in sadeži Jabolka 80 dinarjev. Perutnina Kokoši 250—500, piščanci 300 do 600, jajca 10 din. Maščobe Mast 325 (uvož.), domača mast 400, zaseka 400 din za kilogram. Meso Goveje meso 260 din za kilo- gram, teletina 300, svinjsko meso 400 din. Živinski sejmi v Ptuju 18. 3. 1958 in 19. 3. 1958. Dne 18. 3. je bilo prignanih 152 konjev, 156 krav, 49 telic, 54 vo- lov, 18 bikov. Od tega je bilo pro- danih 97 koniev, 83 krav, 27 telic, 31 volov In 10 bikov. Cena pri ko- njih je bila od 30-90 din za kg, pri kravah od 50-110 din, pri te- licah od 90-120 din. pri volih od 90-125 din in pri bikih 90-125 din za kg. Dne 19. 3. 1958 je bilo pripelja- nih 116 svinj do dveh let in 61 odojkov. Od tega je bilo prodanih 77 svinj do dveh let In 40 odojkov. Cena pri svinjah je bila od 90- 210 din za kg. pri odojkih od 2.500 do 3.000 din po komadu. Priključki na novi most v Ptuju V zvezi z vprašanjem definitiv- ne ali začasne izvedbe cestnih priključkov na novi most čez Dravo v Ptuju in v zvezi z zato potrebnimi sredstvi so v teku raz- prave med Sekretariatom Ivršne- ga sveta za promet LRS, Gospo- darskim odborom Izvršnega sve- ta LRS, Upravo za ceste LRS, Okrajnim ljudskim odborom Ma- ribor in Občinskim ljudskim od- borom Ptuj, in sicer v tej smeri, da bi prišlo do izvedbe definitiv- nih priključkov na levi in desni strani Drave. Pri teh razpravah gre predvsem za vprašanje 47 mi- lijonov dinarjev, ki so potrebni poleg 150 milijonov za zgraditev mosta in ureditev priključkov. V teh razpravah se Občinski ljudski odbor Ptuj odločno zavze- ma za to, da pride do izvedbe odobrenega priključka na Or- moško cesto pri železniškem pre- lazu na levi strani Drave, ne pa do izvedbe začasnega priključka na Trg svobode v neposredni bli- žini mosta in speljave celotnega prometa težkih in lahkih motor- nih vozil skozi trgovinski center Ptuja v ozko Krempljevo in Lac- kov ulico z ostrim ovinkom na Trgu mladinskih delovnih brigad. Zlasti ozka Lackova ulica ni spo- sobna za velik cestni promet v smeri Zagreb-Maribor zlasti pri poštni zgradbi, ki se že itak ved- no bolj nagiba na Lackovo ulico vsled netrdnih temeljev. Občinski ljudski odbor Ptuj je odločno proti začasni ureditvi priključka na levem obrežju Drave, ki je le za kakih 500 metrov krajši od definitivnega. Za boljšo rešitev je pripravljen na svoje stroške od- straniti obstoječe zgradbe v sme- ri defintivnega priključka na Or- moško cesto pri železniškem pre- lazu, pripravljen je poskrbeti druga stanovanja stanovalcem od- stranjenih zgradb ter zamenjati parcele s privatniki tega področja. Tudi zamisel začasnega pri- ključka na desni strani Drave za Občinski ljudski odbor Ptuj ni sprejemljiva. Začasni priključek čez Zadružni trg in sedanji most čez Studenčnico bi imel dvojno krivino in bi teke! preko dvorišča Staničeve hiše. S to rešitvijo bi se Uprava za ceste LRS izognila graditvi novega mostu čez Stu- denčnico. Ta rešitev je neekono- mična in se ne bi amortizirala. Najboljša bi bila izvedba definitiv- nega priključka z novim mostom čez Studenčnico in z odcepom pri pekarni Kor_ošec na Zagrebški ce- sti. Definitivni priključek na des- ni strani Drave bi bil daljši le ka- kih 150 metrov od začasnega. Graditev mostu samega bo stala okrog 130 milijonov dinarjev. Desni dokončni priključek in most čez Studenčnico bi stala okrog 30 milijonov, priključek na levi stra- ni proti Ormoški cesti nekaj nad 9 milijonov, razsvetljava mostu in priključkov okrog 10 milijonov in asfaltiranje priključkov okrog 15 milijonov dinarjev. Sredstev za vse skupaj je le 150 milijonov. Tudi manjkajoča sredstva bi mo- rala biti na razpolago iz republiških fondov, ker občina Ptuj niti Okrajni ljudski odbor več kot 40 milijonskega primanjkljaja v ta namen ne bi zmogla. Razprave o tem vprašanju v Ptuju in Mariboru so pokazale, da bo nujno potrebna še pomoč iz republiških sredstev, da bo vpra- šanje ptujskega novega mostu in priključkov za sedanjo in bodoče generacije dokončno rešeno in da se bo lahko promet na važni zve- zi Maribor-Zagreb nemoteno raz- vijal. O gornjem vprašanju se v Ptu- ju veliko razpravlja in ima stali- šče Občinskega ljudskega odbora Ptuj močno oporo pri vsem prebi- valstvu, zlasti pri gospodarstveni- kih, ki dvomijo, da bi bilo Ptuju mogoče v doglednem času napra- viti, kar je bilo do sedaj zamujeno, saj ima na skrbi' nešteto komu- nalnih problemov — vodvod, ka- nalizacijo, stanovanja, ki jih težko zmaguje s svojimi skromnimi do- hodki. Naknadno smo zvedeli, da je bil prejšnji teden v Ljubljani sprejet predlog ptujske občine in da bo uprava za ceste LRS dala zgraditi definitivne pri- ključke na nov most. Tudi šoferji bodo imeli svoj prapor Združenje šoferjev m avtome- hanikov Slovenije, podružnica v Ptuju, bo priredilo 7. julija 1958 v spomin na formiranje prve naše motorizirane edinice NOB v Žu- žemberku spominsko svečanost s sprevodom motornih vozil, nagra- ditvijo najboljših šoferjev n z razvitjem zastave. POMOTA Ko pride pacient, ki so ga ope- rirali na glavi, zopet k sebi. za- skrbljeno vpraša zdravnika: »Ka- ko se je moglo zgoditi, da se je ravno '-^->ni slepo črevo preselilo y glavul« Ptuj, dne 21. marca 1958 PTU;SKI TEDNU Stran 3 MESTNI KINO PTUJ predvaja od 21. do 23. marca sovjetski bai-vni film »EINAIN- ŠTIRIDESETI« in od 25. do 27. marca francoski film »NEPO- IVlEiMBNI LJUDJE«. KINO MURETINCI predvaja 22. in 23. marca ame- riški film »KLIC DIVJINE«. KINO MAKOLE predvaja 22. in 23. marca itali- janski film »ZA DVA SOLDA UPANJA«. KINO »VEDROST«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 23. marca ameriški barvni film »BAGDADSKI BE- RAČ«. LJUBLJANA NEDELJA, 23. MARCA 5.00 Budnica. 5.05 Poročila in vre- menska napoved. 5.10—7.00 »Naprej v borbo, za pravdo in svobodo ., .1" (^o- red partizanskih pesmi in koračnic) — vm... ob 6.00—6.10 Napoved časa in po- ročila. 7.00 Napoved časa, poročjla, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.15 Radovan Gobec: Svobodna zemlja, 7.30 Radijski koledar in obve- stila. 7.35 \esele melodije. 8.00 Napo- ved časa in poročila. 8.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 9.00 Poročila. 9.10 Domača zabavna glasba, lo.oo Poročila. 10.10 Se pomnite tovariši: 2ene pripo- vedujejo. 10.40 \fali koncert pihalne godbe. 11.00 Poročila. 11.10 Orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Uroša PrevoTška igra popularne skladbe doma- čih avtorjev. 12.00 Poročila. 12.10 Ve- dri zvoki. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Za našo vas. 14.00 Poročila. 14.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.45 Kaši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Po- ročila. 16.10 Popoldanski orkestralni spored. 17.00 Poročila. 17.10 Zabavni intennezzo. 17.30 Radijska igra — Mi- livoj Gazi — Juraj Padjen: Očetova nji- va. Režiser: France Kosmač. 18.15 Glas- bena medigra. 18.30 Naši najboljši zbori pojo. 19.00 Zabavna glasba, vmes rekla- me. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 „Po- kazi, kaj znaš" (magnetofonski posnetki javne radijske oddaje z dne 16. marca 1958). 21.30 Zabavne melodije. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 22.55 Poro- čila. 23.00—23.15 in 23.30^23.45 Od- daja za tujino (prenos iz Beograda). Še k »Krno Muretinci« Mi smo dopisniku zelo hvalež- ni za članek in tudi priznavamo gotove napake, ugotavljamo pa, da ne leži vsa krivda na upravi. Enake cene vstopnic je res ne- pravilnost, je pa uprava v začetku uvedla dvojne cene, pa so obisko- valci to izkoriščali s tem, da so kupili karte za prve vrste, za- sedli pa boljša mesta in se celo prepirali z reditelji. Pred kratkim se je tudi dogodilo, da smo pro- dajali dvojne karte na en sedež. To je nastalo zaradi odvzema električnega toka, o čemer pa od strani elektrarne nismo bili ob- veščeni. S tem je bila prva kino predstava združena z dru^o, kar- te so se pa istočasno prodajale tudi za drugo predstavo. Že dolgo stremimo za tem, da po začetku predstave zamudni- kov ne bi puščali v dvorano. To- da nekateri so tako brezobzirni, da po vratih razbijajo in delajo še večji nemir. Zelo žalostno je tudi ter celo otroško, da obisko- valec kina ne more vzdržati 2 uri brez kajenja. S tem predstavlja otroka, ki uporablja cucelj 10- krat v uri, posebno pa še, če ka- di v dvorani in noče upoštevati navodil in prepovedi, ki so izobe- šena v dvorani. Zelo težavno je tudi ugotavlja- nje, ali je film primeren za mla- dino. Uprava mnogih filmov prej ne pozna. Na filmski kartoteki piše: film dovoljen za mladino. Ko pa je film že predvajan, je že prepozna ugotovitev, da film ni najboljši ža mladino. Ta krivda leži na komisiji za prevzemanje in ocenjevanje filmov. Mi smo prakticirali lansko leto, da smo film predvajali ob sobotah in isto- časno film ponovno ocenili in s tem pri nedeljski predstavi do- volili vstop mladini ali pa tudi ne. Ker pa so obiskovalci kina iz od- daljenih krajev zaprosili, da bi se za njih film predvajal v nedeljo popoldne, smo s tem sobotne predstave ukinili in nam nič ne koristi, če v tej predstavi ugo- tavljamo filmsko vsebino zaradi mladine, ker te k večernim pred- stavam ne puščamo. Glede prevedbe naslovov fil- mov pa prosimo čiankarja, da se osebno zglasi v upravi kina ter nam pove, kaj mu ni prav. Tudi mi smo zato, da se naslovi filmov napišejo pravilno in to v sloven- ščini, kar pa včasih nj mogoče, ker so isti že v tujem jeziku zgrešeni. Vse obiskovalce prosim, da nam pomagajo propagirati pove- čanje obiska, ker se bodo tako povišali dohodki, s katerimi bomo lahko plačali reditelje, opremili dvorano s prepotrebnimi sedeži (baikon je že urejen s priklopa niki) in spopolnili vse ostale po- manjkljivosti, katerih ne manjka. Istočasno obveščamo vse zamud- nike, da po končanem predfilmu ne bomo več dopuščali vstopa, kadilce pa prosimo, naj se vzdr- žijo tisti dve uri, saj niso otroci s cuclji, ker se to res v nobenem kinu ne dogaja, da bi šli med odmorom obiskovalci iz dvorane. S tem boste zadovoljili sebe in vse ostale obiskovalce kina, po- sebej pa še upravo, ki želi, da bi kino predstave res tako potekale, kot si želi uprava in vsi obisko- valci kina MuretincL PROF. ANT)REJ KOVAC: Ptuf V zrcalu svojili ulic in trgov SLOVENSKI POLITIK IN GOSPO- DARSTVENIK JOSIP VOŠNJAK S Trga svobode zavijemo na desno v današnjo Vošnjakovo uli- co, nekdanjo Poštno ulico, ime- novano tako po pošti v vogal- nem poslopju nasproti samostana. Dr. Josip Vošnjak je znana osebnost iz zgodovine slovenske- ga političnega in kulturnega živ- ljenja. Rojen je bil 4. januarja 1834 v Šoštanju. Umrl je 21. ok- tobra 1911 v Visolah na Pohorju, b|izu Slov. Bistrice. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Gradcu, na Dunaju pa se je izšolal za zdrav- nika-kirurga. Bavil se je tudi z gospodarskimi vprašanji in napi- sal iz tega področja več razprav. Znana je njegova knjiga »Umno kletarstvo«. Slovenskim vinorej- cem v pouk iz leta 1873. Bil je med soustanovitelji »Slov. gospo- darja« (1867) in »Slov. naroda« (1868) v Mariboru. Zaslužen je za slovenski narodni preporod, saj je nastopal tudi na sloven- skih taborih kot slavnostni go- vornik. Težnje Slovencev in nji- hov narodni program je obdelal v majhni brošuri: »Slovenski ta- bOTi«, Maribor 1869. V letih 1867 do 1876 je bil de- želni poslanec v Gradcu, državni poslanec v dunajskem parlamen- tu pa v letih 1883 do 1885, in si- cer kot zastopnik Mladosloven- cev. Lotil se je tudi književnega dela in napisal leta 1889 politič- ni roman iz življenja štajerskih Slovencev »Pobratimi«. Med dramskimi deli je najboljša nje- gova »Lepa Vida« iz leta 1893. Josip Vošnjak je pospeševal pri nas posojilnice po češkem vzgle- du in napisal več člankov o ko- ristnosti hranilnic na kmetih. Njegovo delo je nadaljeval nje- gov brat Mihael. V 1. knjigi »Spcaninov«, ki jih je izdala Slovenska Matica v Ljubljani leta 1905 do 1906, opi- suje Vošnjak slovesno otvoritev čitalnice v Ftuju dne 5. septem- bra 1864. »Še mi srce veselja poskakuje« — pravi Vošnjak — »še mi spomin srečnih ur, ki smo jih uživali 5. septembra v staro- davnem Ptuju, v prsih obuja ne- fx>pisne občutke radosti...« Pi- sec ne more dovolj prehvaliti »imenitne, ne le za ptujsko me- sto in okolico, temveč za vse štirske Slovence velevažne slav- nosti.« Na teh čitalniških slav- nostih v Ptuju se je Vošnjak spo- prijateljil z narodnjakoma Her- manom in Raičem. SPOMIN NA DRAVSKE POVODNJI Vzporedno z Vošnjakovo ulico se vije današnja Dravska ulica mimo Vinarskega muzeja, nekda- njega »vodnega stolpa«, ki je branil nekoč leseni dravski most. Dve spominski plošči, vzidani v ta stolp, nas opozarjata na veliki povodnji leta 1567 in 1851. Sled- nja povodenj je nastopila od 1. do 4. novembra 1851 in napravi- la mnogo škode v mestu in oko- lici. Voda je poplavila ves spod- nji del mesta do Budine, na de- snem bregu Drave pa je segala od Rokovega hribčka pa tja do Št. Vida. Ob tej elementarni ne- sreči je izgubilo življenje mnogo ljudi v deročih dravskih valovih, deloma pa pod Razvalinami poru- šenih hiš. Pri reševanju ljudi se je junaško izkazalo mnogo Ptuj- čanov. ki so želi vse priznanje. Odlikovala sta se zlasti neki sed- i lar in kovač, ki sta s čolnom re- šila 6 ljudi. i Še en napis nas spominja na to hudo povodenj, in sicer napis v veži, kjer je danes trgovsko skladišče železa »Panonija« na Hrvatskem trgu štev. 5. NEKDANJA MITNICA OB DRAVSKEM MOSTU Na dravskem mostu je zapirala dohod v mesto še v prejšnjem stoletju stara mitnica, imenovana dravska ali štajerska vrata, 6. ok- tobra 1891 so začeli podirati ta častitljiva vrata z mansardno streho in pozidali novo mitnico. V ptujskem Mestnem muzeju je ohranjena fotografija iz septem- bra istega leta, torej malo pred porušenjem znamenitih vrat. Ohranjena slika nam prikazuje prav idiličen prizor večje skupine ljudi raznih stanov, odraslih in otrok. Še psiček se je postavil med to pestro druščino. Kot sim- bol časa i>a stoji pri vratih uni- formirani mitničar v svetlih, oz- kih hlačah. Kdo ve, če še živi kdo od te pisane družbe. Morda kdo od takratnih malih otrc^? STROJARJl V STARI MESTNI ČETRTI OB DRAVI Vošnjakova ali Dravska ulica se stekata v Hrvatski trg, nekoč Tehtnični trg (VVagplatz), pa tudi Lesni trg. Tu se je širil predel usnjarjev in strojarjev, ki se Stara mitnica ob dravskem mostu v Ptuju omenja že leta 1291 kot »vicus cerdonum«. Združeni so bili ti usnjarji kot ostaJj obrtniki v svo- jem stanovskem združenju — ce- hu, katerega red se nam je ohra- nil iz leta 1638 v Mestnem ar- hivu v Ptuju. Njihovo delo in življenje opisuje pisateljica Ana VVittula v povesti »Strojarska hi- ša« iz začetka 19. stoletja. Predno so bombe pred koncem druge svetovne vojne porušile to zani- mivo stavbo, je hišo še krasil strojarski grb s Turkom v čebru in dvema strojarskima noženm. Tu je jnelo včasih svoje prostore tudi cehovsko društvo teh obrt- nikov. Stala pa je ta hiša v da- našnji Murščevi ulici štev. 2, ne- kdanji Gornjedravski. Dravska ulica se v listinah om?nja kot Tragasse že leta 1329. Hišni por- tal omenjene strojarske hiše je krasil kamniti lev s podstavkom z vklesano letnico 1590. Strojar- ski znak je še ohranjen v sklep- nem kamnu v Murščevi ulici št. 4 z vklesano letnico 1684. V isti ulici štev. 10 je še poslopje z ar- kadami in starinskim portalom, kjer komaj razbereš letnico 1739 s slabo vidnim strojarskim če- brom. V Murščevi ulici štev. 3 je še zanimiv portal strojarja Geor- ga Khrampergerja z letnico 1690, vendar brez strojarskega simbola. NEUMORNI KULTURNI DELAVEC JOŽEF MURŠEC Jožef Muršec, po katerem se imenuje nekdanja Gomjedravska ulica, se je rodil 1. marca 1807 v Bišu pri »Živkovih«. Šest raz- redov gimnazije je končal v Ma- riboru, 7. in 8. razred (licej) ter bogoslovje pa je zaključil v Grad- cu. V Ptuju je služboval kot du- hovnik ▼ letih 1833 do 1839, med drugim tudi v invalidskem domu in invalidski bolnišnici. Ko je leta 1836 razsajala v Ptuju kolera, je Muršec tudi sam zbolel za to kuž- no boleznijo. Po nekaterih vesteh je takrat umrlo v Ptuju 80 do 100 ljudi. Že zgodaj se je Muršec začel zanimati za slovensko slovstveno in kulturno življenje. To nagnje- nje mu je še okrepila družba li- terarnih ljudi, kot so bili Miklo- šič in Vraz. Slednji ga je navdu- šil za zbiranje narodnega blaga, med drugim se je Muršec začel zanimati za ljudsko poimenovanje rastlin. V Ptuju sta nanj vpli- vala narodna buditelja Krempl in Davorin Trstehjak. — Temeljito se je poglobil v študij slovenskih in romanskih jezikov ter mnogo storil za širenje slovenske knjige. Tudi sam se je preizkusil v književnosti in izdal leta 1847 »Kratko slovensko slovnico za prvence«. Njegova pomembna za- sluga je ustanovitev {>olitičnega društva »Slovenija« v Gradcu 16. aprila 1848. — On sam je bil tajnik in duša tega društva, kjer so bili včlanjeni zastopniki skoraj vseh avstrijskih Slovanov, največ je bilo seveda članov — visoko- šolcev. Bachov absolutizem je le- ta 1850 zatrl to ognjišče narod- nega prebujenja. Umrl je v Grad- cu za pljučnico v visoki starosti 89 let, 25. oktobra 1895. Iz Grad- ca so ga prepeljali v domovino in pokopali v domačem kraju. KOPAL1.ŠCE IN POVODNOVA HIŠA V MURŠČEVI ULICI V hiši štev. 8 je umrl ptujski zgodovinar Simon Povoden v vi- soki starosti 88 let, v letu 1841. Na tega pomembnega kronista nas spominja bela marmornata plošča, ki jo je vzidalo Zgodo- vinsko društvo leta 1953 v steno hiše, kjer je umrl pokojni bene- ficijat pri ptujski mestni cerkvi. Kopališče v tej ulici oa so sve- čano odprli 29. juija 1890. Mala Anka piše v spisu: »Se lani sem verovala v Miklavža, da mi nosi darila, pa ni bilo nič res. Bil je očka, ki me je obdaroval. Tudi Božiček je bil očka. In tu- di velikonočni zajček je bil oč- ka. Zdaj sem dobila bratca in pravijo, da mi ga je prinesla štorklja. Najbrž je tudi tokrat bil samo očka.« Prcfesor Andre] Kovač SO-letmfi Za debelim zidovjem bivšega ptujskega dominikanskega samo- stana je njegovo delovno torišče. Tam je ptujska študijska knjiž- nica s 40.000 knjigami. Tam de- la naš profesor Andrej Kovač. Kot bibliotekar urejuje knjižnico že deset let. Dobro ga poznajo dijaki ptujskih šol, ki jim navadno kar na pamet zna poiskati med vrsta- mi visokih knjižnih {x>lic zažele- no knjigo. Ustrežljiv mentor in svetovalec je vsem obiskovalcem in bralcem, saj prav dobro pozna našo domačo in tujo literaturo. Še širšemu krogu ljudi pa je znan prof. Andrej Kovač s svoji- mi poljudnimi članki v »Ptujskem tedniku«. Tu je priobčeval lani skoraj skozi vse leto razpravo z naslovom »Ptuj in okolica v pesmi in povesti«, v kateri nam je v preprosti obliki opisal vse pesni- ke in pisatelje, ki so v svojih de- lih opisovali ali vsak omenjali naše mesto in njegovo bližnjo in daljnjo okolico. Mnogi med njimi so bili rojeni Ptujčani ali pa so bivali v Ptuju. Celo vrsto nam jih je prikazal, od Povodna in Raispa pa do najnovejših: Ingoliča, Cajn- karja, Vošnjaka in Lobnikove. V letošnjem letu nam na isti po- ljudni način opisuje »Ptuj v zrcalu svojih ulic in trgov«. V tem delu govori o nastanku in razvoju ptujskih ulic in trgov, o izvoru njihovih imen in o ljudeh, po ka- terih se ulice imenujejo. Obe razpravi sta zahtevali mno- go podrobnega študija in potrpež- ljivega iskanja po arhivih in knji- gah, prav tako pa tudi ogled in povpraševanje na opisanem me- stu. Marljivemu bibliotekarju, pri- jaznemu mentorju in prizadevne- mu publicistu želimo pri njego- vem delu še mnogo uspehov, ob- enem pa mu voščimo ob petdeset- letnici še mnogo zdravih let. P. P. noua iteuiika reulfe ^lodolinD gosdodinistuD'' Pred tedni je izšla februar- ska številka revije »Sodobno go- spodinjstvo«; tiskana na lepem papirju in v večjem obsegu kot lani je postala še bolj privlačna. Za čedno zunanjo opremo ne za- ostaja tudi vsebina, k: zajema najširše področje gospodinjstva. Da je revija s svojo vsebino zna- la najti pot med naše družine, je dokaz stalno naraščanje na- ročnikov. Februarska številka prinaša poročillo o prvem konzervimem centru v Sloveniji, ki bo imel velik pomen za vso svojo okolico. Zelo zandmiv je članek o alumi- nijastih ovojih, v katerih lahko hranimo vroče in mrzle jedi. Tisti, ki želijo lepše urediti stanovanje, bodo našli v vsaki številki naše revije nekaj nasve- tov. Ta številka priporoča čedne pisalne mizice, primerne za mestno in podeželsko stanovanje ter lep jedilni kot. Strokovnjak pdše o uporabi sintetičnih pral- nih sredstev za pranje različnih tkanin. Zelo pomemben po svoji vsebini je članek o kuhanju ži- vil, kakor tudi članek o nepre- kuhanem pasteriziranem mleku, ki bo odgovori! na vprašanja rrmogih gos;p>odinj. Kot vsaka, ima tudi ta številka navodila ' za pripravljanje različ- nih jedi, za pletenje in za šiva- nje . Vsaka družina, ki ima vrtiček, pa je že komaj čakala nasvetov za delo na vrtu v tem mesecu. Članek o posodi za mleko je namenjen mestnim in {x>dežel- skim potrošnikom kakor tudi pro- izvajalcem. Revijo lahko naročite p>o pošti ali osebno pri upravi »Sodobne- ga gospodinjstva«, Ljubljana, Miklošičeva 4. Letna naročnina stane 400 dinarjev. Lahko še na- ročite celoten letošnji letnik, barvno harmonijo celote. Požarno varnostni teden v Lešju Letos so prostovoljna gasilska društva, vključena v Obč. gas. zvezo Lešje, zelo dobro organizi- rala razna predavanja, vršila va- je, čistila orodje v društvu Ptuj- ska gora in Naraplje. Tam se tu- di pripravljajo za izpite za izpra- šane gasilce. Upravni odbor Obč. gas. zveze je imel 5. marca 1958 sejo, na kateri so razpravljali predvsem o preventivnih ukrepih. V nedeljo, 9. marca 1958, sta prišla sekretar Okrajne gasilske zveze Maribor in tov. Privšek Al- bin, zastopnik tajništva za notra- nje zadeve Maribor, ki sta pred- vajala filme: Požar na vasi in v mestu. Nevarnost elektrike. Do- godilo se je v ponedeljek in še razne druge poučne filme. Zju- traj ob 8. uri je bila prva pred- stava v Makolah, druga je bila v dvorani tovarne volnenih izdel- kov v Majšperku, tretja je bila v šoli Stoperce, zadnja pa spet v dvorani tovarne volnenih izdel- kov v Majšperku. Ta je bila na- menjena gasilcem iz okolice Majšperka. Udeležba pa je bila povsod zelo velika. Dvoršak Ali na) nekdanji kapu- cinski samostan še dalje stoji? Ptujski urbanisti in gradbena inšpekcija se zadnje čase bavijo z vprašanjem, ali bi kazalo zgra- diti na mestu nekdanjega kapu- cinskega samostana iz leta 1623 levo od Ožbaltske cerkve, ki je po ukinitvi samostana 1786. leta služil drugim namenom, novo tri- nadstropno zgradbo ali pa pu- stiti to zastarelo stavbo še dalje ob tako prometni cesti kot je Ljutomerska in v bližini novih stanovanjskih blokov v Ciril-Me- todovem drevoredu. Urbanisti .so mnenja, da na tem mestu ne bi kazalo graditi drugo kot stano- vanjsko zgradbo, čujejo pat se tudi predlogi, da bi se dal ta prostor uiporabiti za druge na- mene. Na licu mesta je bila tudi že komisija zastopnikov občine Ptuj in JLA Maribor. O tem vpra- šanju so razpravljali tudi na ob- činski seji v sredo, 5. marca t. 1., vendar še zadnja beseda oziroma odločitev o tem prostoru ni pa- dla. Osnovna šoln leskovec ima težave Osnovna šola Leskovec ima te- žave z nekaterimi starši, ki ne pošiljajo — zlasti v višje razrede — svojih otrok redno v šolo, ne- kateri pa celo dovolijo, da nekaj otrok sploh ne obisikuje šole. To vpliva kvarno na druge starše, ki se zgledujejo po prvih, zlasti če ostane tako ravnanje s šoloob- veznimi otroki brez posledic. Uprava šole in šolski odbor si prizadevata z direktnim stikom s starši nanje pozitivno vplivati, da bi otroci prišli v šolo in da ne bi imeli starši težav pred oblastjo zaradi zanemarjanja šolskih dolž- nosti otrok. Najteže je s starši učenca Friderika Feguša iz Ve- likega Okiča 35 in s starši Jožefa; Merca iz Strmca 48. Vsako pri- zadevanje šolske uprave 'in šol- skega odbora pri starših glede prihajanja sinov k pouku je bilo zsman. Friderik Feguš še v letu 1957/58 doslej sploh ni prestopil šolskega praga, Jožef Mere pa je do 9 januarja 1958 manjkal 24- krat neupravičeno, po tem d^^- mu ga pa sploh ni več v šolo. Uprava šole v Leskovcu in šolski odbor sta se v tej zadevi obrnila na Občinski ljud.ski odbor Ptuj, fci bo moral ta primera neOTavil- nega odnosa do šole raziskati in priimemo ukrepati, da ne bosta otroka trpela škode in da bodo starši izoolniJi svojo nalogo do šoloobveznih otrok. Tudi v Vidmu smo proslavili 8. marec — dan žena. Proslavo je pripravila mladina pod vodstvom učiteljic tov. Polanec Mire in Sam- bolec Marije. Na žalost je bil obisk žena slab zaradi vremen- skih neprilik. Mladina je na dveh dobro ob- iskanih sestankih pripravila plan dela. Organizirala se bosta dra- matski in recitacijski krožek; mladina se bo v čim večjem šte- vilu vključila v telovadno dru- štvo, v popoldanskem času pa se bo izvedel mladinski izlet. Kino Videm predvaja redno vsako soboto in nedeljo filme, ki so zadnji čas kar zadovoljivo ob- iskani. Vendar si prebivalstvo želi tudi gledaliških predstav. Te so v zadnjem letu odpadle, ker v dvo- rani ni odra. Na seji upravnega odbora KUD »France Prešeren« je bil sprejet sklep, da se v naj- krajšem času postavi oder. Za otvoritev pa dramski krožek že pripravlja kmečko burko v treh dejanjih. Pevski odsek pod vodstvom tov. Maksa Vaupotiča je v minu- lem mesecu za radijsko oddajo »Med našimi pevci in godci« na- študiral venček narodnih pesmi, kar je ekipa radijske postaje Ma- ribor posnela na magnetofonski trak v dvorani Videm in v od- daji tudi že prenašala. ^■ V sredo, dne 12. marca 1958, je poveljnik gasilskega društva Vi- dem, tov. Sodeč Ignac, obdržal dvoje predavanj za šolsko mladi- no. Učencem je govoril o požarni preventivi, kajti največkrat sta ravno predšolska in šolska mladi- na povzročitelj požarov, ki so v škodo posameznikom in skupno- sti. ★ V minulem tednu je Imelo dru- štvo za telesno vzgojo »Partizan« Videm svoj tretji redni letni obč- ni zbor, katerega se je udeležilo nad 70 članov in člMiic, ki so z zanimanjem poshišali poročilo upravnega odbora in načelništva. Številna udeležba je dokaz, da je upravni odbor TVD pravilno usmerjal dek) in s tem pritegnil mladino v to društMa Na občnem zboru je bil sprejet program bodočega dela s števil- nimi nastopi doma in pri sosed- njih društvih. I^^l^dinske organizacije v občini Lešje delajo nove načrte Mladinske organizacije LMS v občini Lešje bodo po sklepu ne- davne občinske konference LMS v bodoče poskušaie najti več sti- ka z mladino teh haloških p>od- ročij in ji tudi pomagati bolj kot doslej pri splošnem in strokov- nem izpK>poInjevanju, pri njenem razvedrilu in pripravah na bo- dočnost. Predvsem si bodo orga- nizacije prizadevale navezati sti- ke z mladino, ki namerava ostati v kmetijstvu ter ji bo poskušala z organizacijo klubov mladih zadružnikov na lastni parceli, ki jo je obljubilo KG Makole, r>o- sredovati veselje in strokovno - znanje za obnovo domačih sado- nosnikov in vinogradov. Posebne skrbi je potrebna mladina s pod- ročja Žetail, Stoperc in Narapelj, ki se bo začela združevati, čim ji bodo njeni predstavniki 2niali zainteresirati za organizirano de- lo, izobraževanje Ln razvedrilo. Za mladinsko cesto Ljubljana — Zagreb se je že prijavilo okrog 100 mladincev in deklet. O tej akciji razpravljajo na mla- dinskih sestankih in se mladina še vedno prijavlja. V bod<>če bodo v vseh organi- zacijah LMS v občini Lešje pri- pravili v zveffl s sprejemom no- vih članov primemo slovesnost z večjo udeležbo mladine in s kul- turnim sporedom. Ptuf dobi reklamne stebre Kakor v drugih mestih, je tudi v Ptuju na dnevnem redu leplje- nje reklamnih plakatov po re- klamnih deskah. Ker je teh pre- Tna:lo, bo mestna komunalna usta- nova v Ptiijoi sporazumno z Ob- čiinsklim ljudskim odborcHn E*tuij priskrbela lične tri- ali štirloglar- te reklamne stebre višine 2.80 m, ki bodo postavljeni na dožočenih mestah in ki bodo primerni za lepijenje manjših plakatov. Stran i PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 21. marca 1958 S ^ ^ Tf KEGLJANJE Novo ustanovljen kegljaški kro- žek »Panonia«, Ptuj, je odigral prijateljsko borbeno partijo s krožkom »Torek« in zmagal s 369 proti 363 podrtim lesom. V okviru spomladanskega kola medkrožkovnega tekmovanja je kegljaški klub »Panonije« odigral dvoje tekem. V prvi je bil boljši od krožka »Torek« z rezultatom 369 proti 360. Pravo presenečenje pa je poraz krožka »Četrtek« proti krožku »Panonije«. Izid 385 proti 361 v korist »Panonije«. SLAB ZAČETEK DOMACIH NOGOMETAŠEV... ALUMINIJ : SLOGA (Cakovec) 0:0 (0:0) V kolu pomladanskega dela prvenstva MVC lige je gostovalo v Kidričevem zelo dobro moštvo Sloge iz Čakovca. Po zelo težkem terenu je bila odigrana prva nogometna tekma, ki -se je po obojestranski slabi igri končala brez gola. Pohvaliti je treba požrtvovalne goste, ki so se borili za vsako žogo, vendar zaradi težkega terena niso znali izkoristiti več 100% prilik. Zaslu- ge, da gostje niso odnesli obeh točk iz Kidričevega, nosi vratar Aluminija Trop. ki je s svojimi intervencijami večkrat rešil svoja vrata. Tudi njegov nasprotnik v vratih ni bil nič slabši in je bil trud napadalcev Aluminija zaman, kajti branil je požrtvovalno in je bil vedno hitrejši od napadalcev Aluminija. Tudi obramba gostov je bila solidna. JEDINSTVO : DRAVA (Ptuj) 4:1 (1:0) Domačini so v nedeljo gostovali v Čakovcu in odigrali svojo prvo prvenstveno tekmo z domačim Jedinstvom. Igralci Jedinstva so nadkrilili goste, ker so igrali zelo požrtvovalno in borbeno, se bo- rili za vsako žogo in tako brez velikih težav prihajali v polje go- stov. Igralci Drave, čeprav so igrali v zelo močni postavi, niso pokazali ničesar, igralci so se le- j^mo sprehajali po igrišču, tako da domačini, predvsem obramba, ni imela mnogo dela. Nogometa- šem Drave se pozna, da se niso preveč dobro pfipravili in da jim manjka volja do igranja ter tudi vigranost moštva. V drugem pol- času se je vsem igralcem poznala utrujenost. Jedinstvo je bilo očit- no zadovoljno z doseženim rezul- tatom in je nato do konca igre še povečalo rezultat na 4:1. Častni gol in enega od ffajlepših golov na tekmi je dal Modrinjak. Trenutna tabela nogometnega prvenstva MVC lige: V vodstvu je še vedno sloven- ski predstavnik Rudar iz Trbo- velj, dočim na repu lestvice prav- tako vodi slovenski predstavnik Drava iz Ptuja. Ostali rezultati prvega kola: Rudar (Trbovlje) : Zagorac 5-J.; Sloboda : Kladivar_ 2:0; Aluminij : Sloga (Čakovec) 0:0; Jedinstvo (Čak.) : Drava 4:1; Maribor : Tekstilec (Orosl) od- ložena. Pa. DVOSOBNO STANOVANJE v Ptu- ju zamenjam za enako v Ptuju. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. HRASTOVO JEDILNICO prodam. Naslov v upravi lista. Podrot^nosti o rtrkr. ki je ponesla „Razlskovalca" Podjetje »North American Avia- tion, Inc.« je c^javilo zanimive po- datke o motorju rakete, ki je po- nesla ameriški satelit »Raziskova- lec«. Po teh podatkih je motor rakete na tekoče gorivo Hydyne omogočil vzpon rakete do mnogo večje višine kakor bi se raketa povzpela, če bi za motor uporab- ljali alkohol. Motor te rakete je šel pred upo- rabo skozi vrsto najtežjih preiz- kušenj. Čeprav je manjši kakor motor šp>ortnega avtomobila, pro- izvaja pline, katerih toplota do- sega 2760 stopinj. Gorivo, ki kro- ži v votlih stenah, se uporablja za hlajenje. Posebna črpalka dovaja gorivo v cilinder, kjer izgoreva. Turbino te črpalke poganja para, ki na- staja pri razpadanju vodikovega peroksida v enem malem gene- ratorju. Gorivo Hydyae je sestav- ljeno nalašč za prvo stopnjo ra- kete Jupiter C, ki je usmerila »Raziskovalca« na njegovo pot. Eden od strokovnjakov, ki so delali pri gradnji rakete, je iz- javil, da pričakujejo, da bodo no- va tekoča goriva po vsej verjet- nosti razvijala dovolj pogonske sile za mnogo večje satelite, tudi za takšne, ki bodo imeli človeško posadko. Strokovnjaki, ki so gradili mo- tor za raketo prve stopnje, so se odločili za motor rakete Redsto- ne, ki je bil preizkušen in ki je dokazal svoje odlične lastnosti, katerega domet pa je bil premaj- hen. Povečali domet rakete, ne da bi vgradili v njo večje rezervoarje za gorivo, pa je bilo prav tako nemogoče, kakor ni mogoče fk)- večati hitrost avtomobila, ne da bi se dotaknili motorja in karbu- ratorja. Rešitev v tem pogledu je pri- šla v obliki tekočega goriva, ker so mesto alkohola uoorabili ke- mikalijo na osnovi derivata Hi- drazina, ki ima vse lastnosti al- koholnega cif^riva, ustvarja pa mnogo večji pritisk. Irc! ni!fv©č pojodo Irska je dežela, kjer ljudje največ pojedo. Vsak Irec poje dnevno okoli 3000 kalorij. Hra- na Amerikancev, Belgijcev :n Švicarjev pa nima več kot 2700 kalorij. Med deželami, kjer naj- slabše jedo pa sta prav gotovo Indija in Burma, kjer prebivalec ne pK>je dnevno več kot 2000 ka- lorij. NAJNIŽJA TEMPERATURA NA ANTARKTiKU Po poročilu observatorija »Mir- ni« na južnem polu so na sovjet- ski polarni postaji »Pionirskaja« zabeležili najnižjo temperaturo na Antarktiku. Ob 13. uri po mo- skovskem času je termometer pokazal —62.5 stopinj. Pred tem je 21. julija 1934 ameriški po- larni raziskovalec Richard Byrd zabeležil na postaji »Baringo«, 180 km južno od glavne ameri- ške baze na Antarktiku — Little .America — temperaturo —61.1 stopinj. Motor tretjega, zadnjega dela rakete, ki je pognal satelit v hi- trost 28.800 km na tiro, je na svoji poti razvil neverjetno silo. Maj- hen, da je lahko bil vgrajen v zadnji del satelita, ki ima premer 15,2 cm, je razvil silo petih Die- selovih lokomotiv, od katerih vsa- ka lahko vleče 100 aH več nalo- ženih vagonov s hitrostjo 80 do 96 km na uro. Sovjetska odstrefna baza za sputnike z raketo vred PREŠERNOVA DRUŽBA Ob koncu leta bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejet za redno članarino 320 dinarjev pet. za 550 dinarjev pa celo sedem knjig. — Ena izmed njih je Pcilludnoznunstveno delo »STEPSKE IN PUŠČAV- SKE ŽIVALI« Glavni odbor Prešemc^v«!: uinižbe je namreč sklenil, da izda to knjigo namesto napovedane »Kr uh«. To bo prva samostojna knjiga iz zbirke »Po živalskem svetu«, ki bo imela 4 do 5 zvez- kov. V teh knjigah ne bo suho parnih opisov posameznih živali, temveč bodo zbrani najboljši se stavki očividcev-naravoslovcev, lovcev in ljubiteljev živali od A. Brehma pa do W. Disneyja. V prvi knjigi »STEPSKE IN PUŠ ČAVSKE ŽIVALI« se bomo srečali z živalmi, ki se bore v prostra nih stepah in puščavah za svoj obstoj. Izredno trdo življenje je ustvarilo v teh področjih nemalo svojskih in zanimivih živali. Tu so doma najboljši tekači, kopači in skakači. Tako bodo v prvi knjigi zbrani pripovedni sestavki o ži- rafih, velblodah, gazelah, antilo pah, o cebri, noju, levu, leopardu, bizonu, jastrebu, klopotači, kobili cah, selkah, mravljah, termitih in raznih drugih. Prepričani smo, da smo s to spr emembo programa in tem večlet- nim načrtom ustregli prav vsem ljubiteljem knjig. POHITITE Z VPISOM! ČLANE VPISUJEJO POVERJENIKI PRE- ŠERNOVE DRUŽBE, KI SO SKO RAJ V VSEH ŠOLAH IN VEČJIH PODJETJIH, VSE KNJIGARNE, P DRUŽNICE SLOVENSKEGA PO- ROČEVALCA IN LJUDSKE PRAVICE TER UPRAVA V LJUB- LJANI. ERJAVČEVA CESTA 14 a. NOVA PIRAMIDA Egiptovslc strokovnjaki za an- tična raziskovanja so 26 km juž- no 'i Kaira odkrili do sedaj neznano piramido. Piramida je stara okoli 4500 let m ima osnov- no površino 12.996 kvadratnih metrov. Piramida je zelo razru- šena, vendar njeni odkopani te- melji in hodniki kažejo, da je mnogo starejša od piramid, ki jih sedaj poznajo in prav verjetno predstavlja eno najbogatejših egipčaoTskih grobnic sploh. V kratkem bodo pričeli z odkopa- vanjem vseh podzemskih prosto- rov in grobnic. Arheologi priča- kujejo pomembna umetniška in zgodovinska odkriitja. Požeruhi Ko zdaj, na zimo, spet jemlje- mo iz omar plašče in drugo zim- sko obleko, marsikoga neprijetno preseneti luknja, ki so jo naredili molji. Ti požeruhi imajo res zavi- danja vreden apetit, saj par mo- ljev in njegovo potomstvo požre v enem letu približno toliko vol- nene tkanine, kolikor jo dobimo iz volne 12 dobrih ovac. Športni rekord! manj vredni na ekvatorju Fiziiki so ugotovila, da razlika v zemeljski težnosti na različnih delih sveta vpliva na športne re- zultate, ki jih isti človek dosega pri enakih pogojih v raznih kra- jih. Atlet, ki tehta na tečajih 100 kg, je na ekvatorju za četrt kilograma lažjii. Osem kilogram- ska krogla je lažja na ravniku za 20 g. Te razlike so posledica slab- še zemeljske privlačnosti na ekvatorju. Raziskovanja so poka- zala, da more atlet skočiti v trop- skih krajih vedno nekaj centi- metrov dalje ali dva do tri cen- timetre više. Disk, kopje in kla- divo letijo na ekvatorju 20 do 30 cm dalje kot na polih. — Kam greš. Janez? — — Nikamor. Kam pa ti? — Nikamor... No potem gre- va skupaj. »Hej, Miha, povejte no, kdo je bila tista žena, s katero sem vas sinoči videl?« »Eh. to ni bila žena, to je bila moja sopioga.« VLJUDNOST »Ljubica, si pripravljena nocoj z menoj večerjati?« »Da, dragi!« »No, potem se dobiva ob osmih pri tebi.« ★ »Zdaj vidiš, draga hčerka, ka- ko malo prida je tvoj mož. Mojo fotografijo je obesil na najbolj vlažno steno, čeprav ve, kako hudo revmo imam.« ★ Gost: »Natakar! Meso je trdo kot usnje, a nož skrhan ...« Natakar: »Potem pa obdrgnite nož ob meso. da ga nabrusite!« ★ »Da boš vedela! Jaz sem glava v hiši in počenjam, kar mi je prav!« »Kar bodi glava, jaz sem pa vrat in jo obračam, kamor jaz hočem.« ★ Mož (svoji ženi): Dragica, konč- no se mi je povišala plača! No, zdaj si bova lahko dovolila živeti, kakor sva do sedaj živela. SRAMEŽLJIVOST PA TAKA Precej daleč izven zaliva Seattle v ZDA so mornarji izvle- kli iž morja nekega že na pol mrtvega mornarja. Izjavil je, da sta ga nekoliko prej reševali dve ženski z motornim čolnom, a sta ga, ko sta opazili, da je popolno- ma gol, pustili v vodi in odbrze- li s čolnom dalje. PRAVA MATI Zakaj ostane toiliko otroških vprašanj brez odgovora? »Moja mamica nima časa zame,« slišimo neštetokrat ;z ust naših otrok. Prezaposlene matere nimajo ča- sa, da b. odgovarjale otrokom, kaj šele, da bi se z njimi pogo- vorile o njihovih težavah in uspe- hih. To se pozneje maščuje, ker se otrok odtuji. Zaupanje otroka si mati kaj lahko pridobi, seveda je treba začeti s prv'm dnem, ko se otrok zaveda. Ko otrok dora- šča in gre svojo pot, je za zau- panje že prepozno. Sin ali hčerka, ki je že v prvih letih zaupal ma- mici vse težave, bo tudi kasneje, ko bo napravil napako, najprej prišel k njej po nasvet. To je pov.sem naravno, če ji je kot majhen zaupal vse, bo prišel tudi tedaj k njej, ko gre za večje stvari. Olajšajmo otroku pK>ložaj, mimo ga posluša jmo, da nam pove vse, in skušajmo ga razu- meti, kadar je v stiski in priča- kuje naših nasvetov. Prava mati živo čuti in trpi z otrokom. D. DVE CHURCHILLOVI ANEKDOTI K slavnostni večerji, ki jo je Churchill priredil po sprejemu Nobelove nagrade za književnost, je bil povabljen tudi neki vidnejši slikar, ki pa ni užival posebne sla- ve. Kislega obraza je čestital Win- stonu in mu pikro pripomnil: »Umetnost, dandanašnji, sodijo laiki. Na zadnji razstavi sem propadel samo zaradi tega, ker so v žiriji sedeli ljudje, ki nima- jo nobenega osebnega kontakta s slikanjem — niti eden še ni nikoli nič naslikal...« »Jaz pa to razumem,« je odvr- nil Churchill, »tudi jaz takoj spo- znam, če je jajce klopotec, če- ravno nisem nikoli nobenega zne- sel ...« V kraju, kjer je Churchill ho- dil v šolo, so odkrili spominsko plo.ščo. Ko je Churchill to zvedel, je namignil svojim prijateljem, da bi na tej zgradbi m.orali posta- viti spomenik šibi. Iz te šole so malega Winstona morali vzeti ven, ker »mu ni šlo«, tepen pa da je bil tolikokrat in tako, da bi v sedanjem času prišlo do viharja v parlamentu, če bi kak učitelj tako pretepal otroka, v kateri ko- li šoli na Angleškem. PRAKTIČNI NASVETI Surovo maslo, ki že smirdi In nd več dobro, pregnetimo 2 vo- do, ki ji dodamo nekoliko jedil- ne sode. Vodo potem odlijemo. Ne vrzite proč jajčnih belja- kov, četudi j;ih ne potrebujete za kuho. Dobro jih umeša jte in pre- mažite z njimi usnjene predme- te, torbice ali čevlje. Usnje bo dobilo svoj prejšnji lesk in bo kot novo. Radi bi vedeli, če je riba sve- ža? Stisnite s prsti njeno meso. Če bo odtis vaših prstov takoj izginil, je riba sveža, v nasprot- nem primeru pa je seveda že ne- kaj časa na suhem. Ščurke odpraviš, če zmešaš po- lovico zmletega boraksa in polovi- co sladkorja v prahu ter ga več- krat natreseš na mesto, kamor prihajajo ščurki, najboljše pred njihova izhodišča. Boraks se v že- lodcu mrčesa strdi in mrčes pogi- ne. Ponavljaj to večkrat in kmalu se znebiš ščurkov. Lak za železo si lahko narediš sama. Nad ognjem raztopi nekoli- ko asfalta in mu pridaj toliko pe- troleja, da postane tekočina red- ka. Ta lak je zelo dober in lep. IVERI Reven ni tisti, ki ima malo, temveč tisti, ki želi več. Ne bodi suženj drugih. Ne trpi, da bi ti tvoje pravice nekaznovano teptali! Ne sprejemaj dobrote, ki bi jo lahko pogrešal! Ne bodi zajedalec, niti slepar in niti berač! Kdor se sam napravi črva, ne sme tožiti, če ga pohodijo! Ne delaj dolgov, za katere nimaš polnega kritja! KMETIJSKO GOSPODARSTVO DORNAVA PRI PTUJU proda zaradi zmanjšanja obdelovalne površine; TRAKTOR STEYR S KOSILNICO, PLUGOM, PRIKOLICO, IZ- RUVAČ ZA KROMPIR, JERMENICO, KROŽNO BRANO IN TROSILCEV ZA GNOJ. TRAKTOR »CHELMERS« Z DVOBRAZDNIM PLUGOM IN JER- MENCO. Oba traktorja sta naprodaj po zelo ugodni ceni in ugodnih pogojih. FRANC PETERŠIC vljudno naznanja, da opra vlja v Domavi štev. 64 KROJA- ŠKO OBRT. — Izdeluje vsa krojaška dela po novih vzorcih in nizkih cenah. 2:adružno trgovsko podjetje »SLOVENSKE GORICE«, Ptuj, sprejme: 1. VEČ KMETIJSKIH TEHNIKOV ; 2. VEČ KLETNIH DELAVCV IN DELAVK za sezonsko delo; 3. ENEGA KLJUČAVNIČARJA. Prošnje z navedbo strokovno izo brazbe in delovne dobe pošljite na upravo podjetja. Zahvala Smatram za svojo dolžnost, da tem potom izrečem najglobljo za- hvalo primariju kirurgičnega od- delka ptujske bolnišnice dr. Ku- harju za uspešno operacijo in zdravljenje. Vsem zdravnikom, vsemu me- dicinskemu in strežnemu osebju lepa hvala za skrb. zdravljenje in materinski odnos v času moje bo- lezni. Vurberk, dne 1^ marca 1958 ......_________.....^ .J^^ OBJAVA Društvo prijateljev mladine v Ptuju vabi vse starše in vzgoji- telje na predavanje »O NALOGAH IN CILJIH DRUŽINSKE VZGOJE«. Predaval bo profesor Gustav Šilih v ponedeljek, dne 24. marca 1958, ob 19.30 v dvorani občinskega ko- miteja ZKS v Miklošičevi ulici. Starši, ki se zavedate važnosti vaše naloge pri vzgoji in ki imate ■'■r: tem težave, pridite polnošte- viino! _ Za dom in družino Kadar bel stanovanie Strošek, ki ga moramo odšteti za slikanje stanovanja, je izreden in precej velik. Zaradi tega mo- ramo dobro preudariti, kako bomo prostore preslikali, da bodo stene čim delj ohranile svežino barve. Barva močno vpliva na razpolo- ženje človeka. Zaradi tega obar- vamo prostore po namenu, ki mu služi: delovne ali bivalne prosto- re poslikamo živahneje od onih ki nam služijo za počitek. Do neke mere je tudi slikanje stanovanj podvrženo modi. Bile so dobe, ko so prevladovale težke temne barve, pa tudi take, ki so cenile ornamente. arabeske in idi- lične slike po stenah ali celo stro- pih. Že v dobi našega življenja se ie način slikanja sten nekajkrat nremenial. saj je tudi razam^ivo: kadar barvamo sami, se le redko odločimo za iste barve in iste vzorce. Ker so današnja stanovan- ja ekonomično izrabljena in se ne moremo bahati s prostori, se na- vadno odločimo za mirne svetlej- še tone. Današnja doba ceni oran- žne, rumene ali zelene tone v vseh odtenkih, njena prava posebnost pa so barvne kombinacije, včasih tudi v velikih kontrastih med svetlimi in temnim' toni ali v mirnih in živahnih barvah. Orna- mente ali vzorčaste stene odkla- nja. Prav tako niso več v navadi bordure iz črt. ki so ostro ločile barvo stropa od sten. Dočim je bila v polpretekli dobi sobna sli- karija v stanovanjih sila bogata — so bili stranski prostori in ku- hinje samo pobeljeni. Danes le obarvano celo stanov^n-i-