Položai m iapon§8f€ni. Ruski general N. Golovin jc bil leta 1919 in 1920 na Japoaskem, kjcr je proueeval ondotne razmere. Kot sad tega proučcvanja je pozneje izdal skupaj z admiralom Bubnovim knjigo »Tihookeanskega problema v 20. stoletju.« V tej knjigi navaja zanimive podatke iz Japonsko, izmed katerih hočem nekatere tukaj navesti. Prebivalstvo Japonske se jako n-aglo množi. Zdaj ima 76 miiijonov duš. Iver pa znaša prirastek vsako leto približno 700.000 duš, bi koncem tega stoletja Japonska imela že nad 110 milijonov prebivalcev. Ljudstvo jc zelo gosto naseljeno, tako da se vkljub skrbnemu obdelovanju zemlje ne more več doma preživeti. Že leta 1919 je Japonska uvozila za 250 milijonov jenov jedilnih produktov, zdaj gotovo šc mnogo več. Vsled tega mora Japonska gledati v tujc kraje, kamor naj bi se izseljevaio doma pregosto ..as.ljeno Ijudstvo. Začeli so se izseljevati v Ameriko iu so zasedli že več krajev v Kalifomiii ob Tj> hem morju. Toda Amerika jih je odklonila. Kalifornija jo izdala lGf.a 1913 m lota 1921 posebue postave proti naseljcvaiiju Japoncev. Jediiako je odklonilaAvsiraiija Jliiliovo naseljev-Tije. Vzhodno rusko Azijo bl JapflUC-i iia.jbrž.^tudi radi imeli, a za naseJjevanj. bi „„ pi1.šla v poštcv, ker jim j. premrzla. 1i se namreč naseljuj.jo le juži;o od 45. paralelnika. Dokaz _ato je, da je severni japonski otok Tesso najslab.e obljadcn in se ljudstvo šele z^.dnjih 50 let tja izseljuje. In južui dei Sahalina jo _e o& lcta 1905 japonski, a stalno se je naselilo na otoku šele 17.000 Japoncev. Dn.igi prihajajo tja čez poletje, a jeseni zopet odhajajo. Japon.cc so torej povsod zavrnili, oziroma jim ne ugaja podnebje, le v Mandžurijo jim je bila odprt.i pot. Zato so lansko leto planili tja tcr so jo osvojili, da bi se mogli kam izseljevati. Prevelika obljudenost doma — to je tudi glavni vzrok sedanje kitajsko-japonske vojnc. Na ."apon.kem se je po evropskem vzorcu razvila industrija, katera pa ne more konkurirati z angleško in amerikansko. Še leta 1918 je 52% vsega uvoza na Kitajsko pripadalo Japonski, leta 1920 je padel ta uvoz že na 30%. Japonsko je izpodrinila Amerika. Odtod izvira napeto razmerje med»obema državama. Zato general Golovin v omenjeni knjigi razpravlja na dolgo in široko o bodoči japonsko-amerikanski vojni na Tihem morju. Zanimivo je tudi Golovinovo pripovedovanje o načinvi japonskega boja. Piše namreč, da se je po Tihem rnorju vozil s starim japonskim profesorjem DžinDžutsu. Ta rnu je pravil, kako navado imajo Japonci v boju. Pravil je: Vi Evropcjci skušato, kadar se borite, nasproti sili svojega protivnika postaviti svoja lastno silo. Japonci pa skušajo izkoristiti proti protivniku tudi njegovo lastno silo. Dokazoval je to svojo misel na sledečem primei _: Dva borca želita drug drugega vreči na tla. Prvi sc upira v začetku svo.jemu protivniku, da bi