81. stew. Foštnlna piečDna v gotODini. Celje, četriek 21. julija S337, Le«o IX. w torek« četrtck \n fiobot»> Stane mesečno Din 7' — za inozenistvo Din 20*—. f»os»nter.rfo ötewotka t Din. Račun poštno-Čekovnega zavoda štev. 10.660. UrednHtv© In upr»v\iLfvfl! Gclje Strossmayerjeva ulica pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tat»ifu. Telefon int. Stev. 65. Slabost vladne koalicije Na okrožni fconferenci svoje s'toran- ke je g. Davidorvic" v nedelio v Beo- gradu imel v-elik govor o pafttičnem položaju. Izvajianja g. Davidoviča so bila zelo jaisna in ostra ter so zvenela mestoroa bot očita grožnjia g. Vukilce- vficu, ka'teremu je govormik pretil s prelomom: Ze pred dvemi. tremi 1-eti, je iz- vajal g. Davidovic, sem govoril o pro- gramu; sedaj bi moral ponardjaiti oJ>- Ijube. Jaz pa si želim več del«. Tudi vi čutite, da se je veftko goviorilo, toda malo delctlo. Akc pričnem govorüi o pravicaih naroda, ki. se sodaj uprav hajduško teptajo, me lahko opozorite na tožko gospodarske problenne, ki na.s tarejo. Do sedai so se zakoni premalo .spoštovali in ustava se ni izvajala, V državi, kjier ni spoštovianja zako.nov in ustave, pa je težak napredek.« Po navedii nekaiterih primerov grdega nasiljia je nadnljeval govorn.ik z besedami: »NespostovaBJe zakonov čutiroo tudi pod sedanjim režirnom. Vi ste ci- tato, da jo pot oval predsednik vlade po Bosni, Sloveniji in Hrvatski in daja! nasvete, kaga naj vofijo za poslanoa. Ako bi dajal nasvete svojLm prijar teljem, bi mu odpustili, Toda gospoda, on je dajial niasvete policüskim urad- nikom. V državah z vdornačenim par- lainentarizmom i'zzivajjo taiki pojavii obči protest naroda. Oivi so po svoj'ih posledicah skraj.no nezgodni. Nižji po- licijski uradniki posneiiLajo svoje predpostavljene tudii v širšem krogu in z bolj iiieinkovitimi razlogi. Imamo slucaje, da, potujejo veliki župani z radikalskimi kandlklati po selih iu da svetujejo, koj?a naj se voli. Neki sre&ki pogi'avar je poklical i radi'kale i de- mokrate na raizgcmar in jih je pozvial, naj glasujejo za vladnejya kandidata. Ta poglavar pa nnn na vest.i' nic nva.nj kakor štirideset kaznjivili deianj.« Po mn-enjiu g. DavidovQ,6a so časi »zli in kar se sedaij godi, je v nasprot- j(U z na&imi nameraimi. Nas so že po- gosio vabili v vlado z raznimi radi- kal'skLmi skupinami. Nismo se- udali zato, ker nismo verovali v iskrenost in lojalnost, Ko smo vistopiH v volilno vlado, so se nase zl-e sluitnjo i,n ]>ojiazni obistinile. Kljub naäim najboljšim na- menora ne nioremo poprawti slabega policijskega aparata. Protestirali bo- mo in obtožili. Koliika ie neiskrenost v danasnji vladi, evo dva primera: Ko je predsednik viaide in minister poli- j cijo zavzel sedarnje mesto, je takoj" äiz- j premienil v svojem voliJnem okrožjm j ves policijtski aparat in to brez zna.nja naših prijateljev. Na:to je izdal dva I slaba ukaza o poiglaivarjih zopet broz n.aše Mednosti. lJrnijatelji, co se tako dela, pot em se ne more nLkclo pohva- Mti3 da i'skreno in prijaiteljsko dela. Zakaj se to ne prekime? Mi živimo v zadnjih drueh naših naporov, da vlado ujsmerim'O na pravilneiše poli drzavne uiprave. Ako to ne pornaga, homo od- lažili odgovornost. Nocemo nositi od- govorniosti za to, kar se sedaj godi v državi brez naišega znanja in odobre- mja. Zabtevamo svobodne voliiitve.« j Jasno je, da na take besede gasp. VuMcevic ni niogel dolžen ostati z od- giovorom. Pni zborovianju radikaii'näJi zaupnikov v Skoplju je imel v torek govor, v katerem je izvajal: »Razpustili smo Narodno skup- söino, ker je treba rešiti mnoga važna j vprašanja, zlasti gospodiarska. V &\-o- jem pismu, ki sem ga poslal kraJju in v katerem sem zaJiteval volilno ylado, sem nagiasil vise potrebe, ki naj jih re- si, NarocTha sknpšcina.. Zato nam je potrebna niocn«, in velika veoina in madejam se, da bomo to večino dobili. Ond dve skupini, ki sestavlja'-a dana.s- I njo vlado, dajaia zadostno garancij.o j za možnost dela broz uconjovanja s kake drug« strani. Ni dobro, da se morajio delati koalicije m deli.ti oblast, ako pa je to že storjenio, se bo sporaz- iim mied koaliraniina strainkamn ]o- jalno izvršil.« Nato je g. Vukicevic presel na ne- deljski govor g. DavidavMa. ter jo iz- jaivij, da se ga prav nic ne tree, kaj go- j V'Oi'L in iy.ja.vlja g. Davidovic, s katcrisrn ninia nj-kakogia posla in ki z vlaido mi- i ma ničesar opravHi. IVeka.i bo tiiolwi i storiti, soda o tern so ne bo razsg-ovarjial z g. Daviidovioem, niarvec sarno z de- mokraitskimd ministri. V ia boj med Davidovicefm in Vu- kicevi<*em so se vriniJi sedaj1 še dnigi zanimjivi prizorii. Radi kritične siitui- aucij-e v vlaidi se je zuin,a,nijii mdniiister j Marinkovic, ki je davidoviieevec, odpe- i 1 ljal v Skoplje na razgovor z Vukicovi- ! 6em. Pred odlnodom pa se ni sestal z Davidovicem in tudi ni prej prisostvo- j val seji demokratskih mimiwtrov. Ti in drugi sličnr pojavi kažejo, da utogne- j:o priiti demokrajtom zelo nieprijetoi dogodki. Drugi slucaji pa z/opet kaže- J jo, da so tudi niekaiteri demiokratski [ ministri Davidovicevih miisli. In to j dejfStvo bi moglo razljiti to koaJicitjo. Politika. c KRFSKA DEKLARAGIJA. To sredo, dne 20. t. in., je poteklo deset let, kar je bila na otoku Krfu podpisa- iLa takozvana krfska doklarajc'ija. Z njo so bili Doloženi prvi drža.vnioprav- ni lemelji Juigosl'a.viije. Vlada kralje- vine Srbije in Jugoslorenski odbor. prva kot zastopnica že obstoječe drža- ve, drugi kot zastopnik llrvatov in Slovencev, sta «se sporazuiiiela1 glede zinaoaja in ureditve nove države, ki naj nastane iz kraljevi.ne Srbije in iz onih delov Avistro-Ogrske, ki bodo po raz- delitvi habsburske monarhije reklami- rani na osnovi narodnostniega načela za drža.vo Srbov, Hr\naito\r in Slovencev ah Jugoslavijo. Pred zunaaijim sve- tom, zlasti pa pred za,vezniki se je po- kazala enod'usna volja. po osviobojenju in iijedinjenju wseh jnžnili Si'ovanov razen Bolga,ro.u c ZA T0ÜNOST PRI VOLITVAiH. Po volilnem zakonu se nnorajo vsa pripravljalna dela o pravem času opraviti. Zato se moraj'o Vise pošiljke, ki so naslovljene na volilni oddelek rniniistrstva za notranje stvari, \iajhi- treje odpravljati in dostavljati. Ker se ne sme zgoditi, da bi se kako delo v tern oddelku po krivdi pošte aH br- zojava zavleklo, naroča direkcija vsem posta'in in brzojavöm, da vise pošiljke, postne in brzojaivne, ki gredo na ta oddelek, po najhiitrejši poti in s prvo priliko odpravijo, sicer bodo občutili tezke posledice zakonske odgovcxrnosti. Posebno jim je še narooeno, da niora- jio paziti pri sprejemanju in odpraiv- ljanj'U brzojavk. p NESLOGA DRUGII1 VZDRŽU- JE KLERIKALIZEM. Ko so se pred tedni visled Irme radidevcev razbila po- g-aja.njct. za iskupexi unstov nap rodn ill »trank v Slovoniii, jo 8LS zavri.skala. Viiielo ,st! je, kako so je klerikaloem od- val'il kamen od srea. Zakaj' oni so imeli dobro izracunanio, da' je mogooe s skupnitii nastopom naprednih sloven- skili strank na e,ni ter s skupn.iim na- stopom sociijalisticnih skupin na» dru- gi strani klerikalcem vzeti v našem mariborskem volilnem okrožju na,j- manji 3—4 mandate in jih potisniti v manjSino. Vsaka izmed muedenib kombinacij bi laliko iizbila klerikalcem po 2 man data, ker bi koaliciija SDS in SKS dobila» svojih 22.000 glasov in s tem sign rndh 5 mandatov, docion bi si združeni socijaliisti priborili tudi nad 10.000 glasov in s torn sigurna 2 man- data. Kferikailci pa bi rešili od svojih 11 le še 7, v naijugodnejžem slučaju 8 mandaitov, in ne bi imeli več pravice, da se nazivajo edine merodajne za- stopnike Slovenoev. Naravno je torej, da so si veselo oddabnili. ko je kom- binacija naprednei frantc padla v vodo visled otročje lalikomiselnositi. p MARINKOVIC 0 VOLITVAiH V SLOVENIJD. Nwinarjem^ ki so okozarili dr. Maorinkovica, da so se zaöeK. sloveniski klerikaJci po sklepu blejskega pakta z g. Vukicevicean po- služevati rnebod, ki značijo za Sloveni- jio volilni teror je dr. Mariinkovic iz- javil sledeöe: »MiisMim, d)a je g. Koro- šec med zadnjimi, ki bi smel odobra- vati tako postopanje in se posluževati tiakili metod, ki rodijo u^peh le takrat, če je on*, ki se jih posluzuje, na vladi. Kdo pa gairaintirai g. Korošcu, da bo pri visakih valitvali na vladi? Kakor vam je znaino, v Sloveniji dosfeji poli- cijski aparat ni imel vpliva na voJitve in sam g. Korošec mora priznati, da so bile doslej volitve v Sloveniji popol- noma svobodne.« p MIR IN RED V AVSTRIJL GeneraJna stavka železniških, poštniih, brzojaivnili in 'telesonskih naiiniešcem.- cev jo koncana. V pondeljek zvečer je stavko\^ni odbor. izdal nia delavstvo po- ziv, naj se tocno o polniaci vrne na die- so. To se je tudi zgodilo. Ker pa je bi- lo treba/ izvršurti raizne tehni.cne ]>red- priprave, se je otvoritev rednega pro- metii zavlekla do zgodnjili jutranjiJi udp, toda v torek je bil po vsej. državi promet vzpostavljen. Vlaki vozijo red- no na vseh progaä, a tudi posta, te- | lefon in brzojav funkcijoniira. V pri- vatnih pod jet jih se je deüo obnovilo ze tekom.pondeljika. Izšli so že vsi listi, seveda v manjsi nakJadi in obseffu. ker je bila zveza s provinco šo preki- njeona. Celjska kronika. c NAŠI 0BLASTNI SKUPŠČI- NI. Kakor smo bili po »Sloviencu« ja- vili, se je naanerarvialo, da boste imeli ljubtja'nska, in mariborska oblastna skupšcina radi posvetovanja glede ne- kateriih skupiiih zadev skupno sej^o v Celjii. Ker pa so priprave pokazale, da so zakonska dolocila n,ejasna in ne- papolna. — tako se izraža »Slovenec« — so se morale nameravaaie skuipne seje 2sa sedaj odložiti, dokler ne bo z vlaxlo glede nejaisnih lock dtoöezeno enotno naziranje. Henry Bordeaux: I)ogodek v mlinu. Tak, kakršneffa me vidiio — je dejal doktor Chaponiiero v advokatski garderobi, kjer je čakai, da ga, poJddce sodišče k prisegi, ki jo je moral polo- žLti vsak ekspert — tak kakršnega me vidite, sem obredil mrlioa. Zdelo se je, da je res sposoben za kaj takega: samo zdravje je dihalo z njega. Vendarle! — je pripominil eden izmed prisotnih odvetnikov — druiga- če pri zdravnikih tega ni, kajti le ti so spretncj'si v pokopavianiu nego v re- ševanju fjudi. Toda zdravniku je bilo mnogo na tern, da nam pripo>veduje sviojio povest, kar je brez obofavljfnja storil. 7- Bil sem sole ob pričetku kari- jere in popolnoma neizkusen v pokli- cu. V okolici Reklicea. v planinskem Jtraju, sem zdravil .skoraj zastoni mJi- narjevo sestro. Pksala se j;e Melanija- Chantpoule m ,,o živela s slarojäim bratom Kristofom, ki je bil h-i'aden in tih človek, medtem ko je ona, dekle dvajsetiih let, dobra gaspodinja in spretna sivlja, delala, se smojaia in cebljaJa ves božji dan. Kadarkoli sem prijezdil miimo, sem se pagovarjal z njo. Rodbinska dedšeina — mlin —. je bila last obeh. Pripovedovato pa se je na vaei, da hrepeniiKristof za tern. da bi postal sam gospodar skupne po- sesti. Radi tega je baje poslal sestro v samostan, od koder je kmalu polx?gni- la. Govorilo se je tudi, da je zalezovcil i županovo hči, ki ga pa ni marala, dok- ; ler. ne postane edini laistnik. Ljudje so ! vedeli še miarsikaj drngega. Torej, Melanija je zboleta. Neke- ffa popoldneva ugiedam Krištofa, ko j^e zlagal in žagal pred hišo deske. Nje- gov obraz je imel čuden izraz, čeprav se mi je zdelo, da je vedtno takšen. — Kako je dekletu? — Slabo. Kad pa delas? ZT Saj vidiiš. Ker mlin ni obratoval, joro plcmeuiHe- | mu načrtu celjske požarne brambe, da | ustviari lasten rešiini, oddelek. Priredi- telji so prepričani, da bodo njib ple- imenÄtia in iidealwa 'Strenurjenjia našla visepovsod polnio razumevanjc in pod- poro. I c DESETLETNICA MATURE NA ! GIMNAZIJ1. TQjiarizi, ki so in,a>tuiri- j rali 1. 1917. na gimnaziji v Tlelju in J anii, ki. bi bili moral! v normialnih raz- J merah maturirati 1. 1917.. a so radi i vojaške službe napravili zrelostni iz- i pit prej ali pozneje, naj podpLsanemu ! prirwerrao naivedejo isvoje želje, kdaj in • kje narj se vršii sestanek ob priliki de- I set let nice miaibuire. Raizgiiafa nias je voj- J na predčasno, sestanimo se zopet en- | krat sedaj. — Anton Seniica, Snaai'jc | p. Sevnica ob Savi. c DIVJANJE KOLESARJEV IN AVT0M0BILOV. Kljul) prepovedi na- | gle vožnje po mestnem teritori:ju in ' kljub strogim cestnopolicijiskim prtd- ; pisom divjamje fcolosarjov in motocii- | kli&tov n/G jenja. Zlasti bolj osamljono ! uilioe so pravcat raj za take dirvjake. V '¦ veoinii shicaj'ev gre za mlajše Ijudi, ki ! se »trenirajto« in ki vprizarjaijo mod- ; sebojne tekme. Policiji bi priporosialj, j da posvieti tern pojavom posebno pfiž- ; njo 'in par taikih nepokornežev eksem- I ptarično ktazmuje. Morda bi pa ven- | darle pomagalo? I c VOJAŠKI DOPUSTI. Ministr- | stvo vojske in mornarice je odredilo, | da imajo dobiti v sez-omi zl^o in dru- i g'iih poljskili del vojaki, sinovi kmečkib I staršov, stiri tedniO dopusta, ako .^o do- | vrsili že še»tmesečno kadrs&o službo in I so bili marljiti. 1 c UREDBA 0 DELAVNIKX1. Mi- | niöter za socijalno polittiko nameraAia 1 i7>da;ti novo uredbo, s kalero se doloea j delavni red pri posamnih privatnih j podjetjdli.^ Kakor1 nekateri zatrjujeio, ! namera^a minister za socijaJno politi- ' ko ukindti osemurni delavnik. To bo j i!zzva;to v d)elav,skiih virstai]\ ogorčene p roteste. c LOTERIJSKE OBVEZNIGE TUJIH DRŽAVNIH POSOJIL PRE- POVEDANE. Finaiičmo luiinisti'tftvo je I prepovedalo v naši državi prodajio in nakup viseh Vir.sl lotoi'i.i«ki,li obvezn.ic | tuijih državnib posojil brez posebnega j dovoljenja giilom.. Zatl- ! njič ii'ekoc j- ,sede. Skliiceval se je celo na pra,vo na- rodn'ih man j sin, je govoril saamo nem- ¦ski in je colo obi'.aivnaivo so iroiiLzii'al. Bog ve, kako pravo neki veljia za na- rodno manjšilno, ki je rojena pri LK Lenartu od očeta Zadnika in miatere Žuže? c RECHTS UNTi LINKS. Raüi naše notice, ki smo jo bili zadnjdc ob- jtaivili pod gornjim' niajslvovani . zgorfl^pri Sodinf na Bukiovem zlakn koizotec z gospodair- skim poslopjem. Ker je bilo spraivljeno vse seno in žiito, jo škoda velika, a za.- varovana. Na lice mesta so zurno pri,- šle p'ozarne br.ajm.be iz Trmovcilj, Te- hiarja. Gaberja in Gelja. Mamjsi poža- ri, ki jih je povzroci.la strela. .so liili tudi v drugih krajih daljnje akolifco. MESTNI KINO. Sreda 20. in če- trtek 21. julija: »Rože z jufjci«. Veli- öasiten fihn ljiubezni in plaininskili kra- sot. V gla,vnqih vlagah Hermy Porten i!n Amjelo Ferrari. »Rože z jiiga« so dosegle že pri premiijeri ogromen uspeh. ~- Petek 22., sobota 23. in ne- delja 24. julija: »Bajadent«. Velefilm fa, kako je liiitel nasproti in inalial s : klobuikom. Zazdelo &c mi je, da je to i zniak veseljta in soini ga vprašai: ; — Kaij je, mair se giblje? | — Bag obvaruj, mrtvia je. i — Daj ovßa konju. Grem paglodat. | Dve sosedi sta pobegnili,. Od stra- I hu pred boteznijo, ali od strahu pred j mlinarjem. Melanijo sem našel v Lsti i legi, kakor sem jo puistil prejenjega ve- | • oera. Ležala je nepremično; nemara je v resnticii nurtvan? To je bilo 'zame ne- vizdržno. Uporabil ,sem poslodnje sred- stvo in jii dal injekci'jo. Na mah sc je slresla in zganiila; bila jß žiiva. Imel sem torej popolnoma prav. Krištof je stal za mojim hrbtom in ni gm^orit ničesar. OJ>rnil sem se in ga pogledial. Vid'el sem že maiago obra- zov, vendax njegovega ne bom nikdar pozabil. Melanija je. ozdraiviela, se poročila in ima dam^ veliko otrok. ü — A Krištof, paziite! To je najlep- I 6e v vsej poivesti. Leto ali dve leti po ! tem obujenijui oziroana vstajenijii je po- stal žrtev nesrečnega slucaaa. Kolo v mlinii g& je zgrabilo in ga diooota zdro- bila In rakev, ki j.o je naprai"U za se- etro, so poraibili za-nj. Z&sodba « (arjevičii. Te dni se zacne v Kitjevu^ zajpiimiiv proces. Glavni obtoženiec je Petrenko, bivši vodja nabavljalne zadruge v vasi I Sošnikovo. Z lijin; je obtoženih več kmetov radi nionarhißtiene protiisov- jetske akcije, ki so jo A'awcami /ja.gre.šili s tern, da so skrivali in podpirah ne- koga mladeniča, ki se je ])otepal po Ukrajiini in izdajal za sina zadnjega carja Nikolaja II. Zbiral in organlzi- ral je pristaše, ki so ga v njegovih tež- njah Uispesno podpirali in mu šli po- vsod na roko. Kje živi in kako kraljuje, oblaisti še niso mogle ugotoviti, kar dokazuje, da je nepravi oarjevic ne samo spre- ten, teinveč da ga pristasi clobro pri- krivajo in mu dajejo sredstev za n.a- dalnjo propaigandJo. Novi pretendent na carski prestol je bil spoznan za car- jie/vega sina v nekem kijevskem saano- stanu. Podoben je bil tudi •sluoaj pu- st olovca Griske Otrepjeva, ki ,so ga v cumovskem samostanu imeli za naj- mlajsega sina carja Ivana Groznega. Kot car Dimitrij je ne samo sleparil svoje rojake, temveč je tudi v in,ozem- stvu pridobil zase ljudi in ina-terijelno podporo. Novi Dimitrij., ki se jo sodaj pojavil v kijevski okoitici, je neki Ma- lahov, ki je izredno podol>en ubitemu carjevicu. Njogovo identienoßt pa po- trjuje dojilja, ki ga j© v kritični noči skrila v neki košari. Številna poroeila o zadnjih dneh caxske rodbine dosled- no molce o dojilji, ki se je sedajji ncna- doma pojavila in potrdila idenitiltoto carjeviča. Zadeva je v. toliko roman- tična, ker jio lahkoverni kmetje sarna- trajo za resnioo. Pol eg tega sta podat- | ke dojilje potrdili tudi dve dvorni da- mi: ga. Jukova in kneginia Ofea Gu- bina, s cTmer je bil dv.om o_event aelni slepariji popolnoma izpodbit. Minulo je že celo leto od casa, ko j ¦se je prvic pojavil1 nepravi carjevič, ki inia v ukrajinskih vaseh mnogo pri- j sifašov. Obtožnica pravi, da je Malaliov slavil svoj prvi nastop ravno v vasi I Sošnikov. Petrenko je sklical shod, na katerem je carjevič po dolgi in goreči niolitvi imet na zl)i'ano ljud.sivo ucin- kujoc govor. Obljubljal je Inter kancc boljševizma in zagotavljal prisotnim, da jim bo dober m pravicen vladar. Obljubil je tudi', da bo too zemljo raz- dolit med kmete. Iz Sožnikov je odšel v spremstvu pristasev v sosednje vasi, kjer je vzbujal s svojim nastopanjem' vieliko navdušenje. Nje'gova popiilar- nost in priljubljenost med narodom je tako naraščala. da so bile sovjetske oblasti prisiljene poseči po stragih ukrepih in aretirati voditelje novega monarliislicnega pokreta ter jih pre- dati sodišču. Nepravi carjevič iin nje- govi pristasi so povsod razsirjali vest, : da je v inozemstvu dobro zna,no, da se ! živi prestolonaslednik in da mu bo ob ugodnem času pomaigalcT z vojsko in | denarjem do prestola. j Vprašanje je, bo li kijevski pvo- ces napravif konec tej propaganda ali pa so bolj dviignil ugled in sijai tega kraljevioa. ' . ^ '"'. , " r til Wmm ljubezni. strasti in pustoloviščin v 6 de- janjiiiii. V glavni Arlogi slovita Ellen Kiirti. c REDNI SESTANEK CLANOV ORG. SDS V CELjp se vrši vsako .sre- do zvooo}1 v khibovi sobi Celjskega do- ma. Začetek razprav tocno ob pol de- vet ih c za Clane, sds v okolici. Clanski sestanek in odbarava seja kra- jevme organlzacije SanTostojne demo- kratske stranke za Celje-Okolico bo v četrtek, dne 21. jmlija ob 8.30 zveeer v gostilni Sokolski dom v Gaberju. Člani niaj i>ov,a.bi.jo Ik sestanku tudi svoje prijaitelje. Dopisi« d MEŽICA. Sokolsko druslvo pri- redi dne 31. t. m. javen maistop in vrt- no veselioo. Na prireditvi sodelujeta Sokoliski druištvi Čermo in. Prevalje ter Geljska ¦sokolska župa. Na -nredveger prireditvo se predviaj«a v sakol&ki dvo- rani v Žerja-vu film p zadnjem vseso- kolskem zfetu v Pragi. Polovična voz- nja z vßeh pasta j. Slownije do i>asta.je Prevalje in obratno je zagotoivljena za dneve 30. in 31. tekoeega ter l. priilrod- njega meseca. Tudi je preskrbljen go- stom l>rezplacen prevoz s postaje Pre- va,lje v Mežioo oziroma Žerja.v in na- zaj, Clanom in prijateljem Sokolstva pripoi'ocarno, da se te važne obinejne prireditve v čim večjem številu ude- • leze, zlasti ker sc jim nudi obonern priliki obiskati ponosno Peco. na ka- teri se gradi koča SPD. — Z(Jravo! Gcisp<»ilaii*stvo. ¦g SLABA LETINA KROMPIR- JA. Po povočilih^ ki jih jG prejelo mi- nistrstvo za kimeitiij.stvo in vodo, se obe- ta letos zeto slaba letina krompirja. Glavni vzrok temu je po teh podatkili suša, ki se je začela baš takrat. ko je bila potrebna velika vlaga za dobro razvijanje ploda. Kolikor ie znaiio po privatnih vesteh se v Sloveniji j;ami si^ ne obota najboljša, wndar pa priličnio povioljna letina krompirja. Nedvomno je gori omenjena slaba vest pretirana. g POLOŽAJ NA TRŽIŠČU JAJC Dovozi jajc so v zadnjem času v naii državi, zlasti tudi v Slovenijo lmsui'1^- ker je produkcija spričo veYikc X1'?^' ne manjša in se zaradi pol.i«kih del m stevilnega najetega dda^istv'a konjSU- mira mnogo jajc doma pri kmsednikom bo izvoljen daticiii pesnik, oegar delo bo izzvalo v gledaliäcu tak Skandal, da bo pu.blika zahtovala povra^ilo vstcp- nine. Namen kluba je, norcevati se iz okusa sodobnih obiskovalcev gledalisč. s • 8'. * N 0 7 A D C B A c r POTRES V PERZIJI. V Perzi- ji je te dni p öftres napraivil vetiko ško- : de Mnog'O oseb jo bilo ubiti'h. i r PRED NOVIM PREKOOCE- •A.NSKIM POLETOM. Po poročilih iz Londona se pripravljata amgleška le- talca polkovniilc Mincbon in ka.petan Hamilton, da poletita v 14 dneh iz Clifdona v New York in od tu na Dunaj. r STRAŠNA NESRECA V AVTO- GARAŽI. V Nantesu je v neki večji avtogaraži eksplodirala velika bencin- ska poRodia in na m>ah zanetila velik ogenj. Od šoferjev in detavcev so bili pri tern trije mrtvi, 16 pa težje ra- njenih. r ŽRTVE SILNE VROClNE V AMERIKI. Vrwindri val, ki je dosegel pred nekaj dnevi svojo kulm'niacijio v Evropi, se je pojavil sedaj v Severni Aineriki nad New Yorkom in vso vz- hodno obalo. V sredo je dosegla vro- čkia v send 32 stopinj Gelzija. V New Yorku je zbolelo nosteto ljurii na soln- carici in jih je sedem oelo zo umrlo. r Kazni za rnučiteije žtvali. Na Angleškem strogo kaznujejo mučenje živall. Nedafno so nekega moža, ki je psa potolkel s sekiro in pa potem na pol mrtvega zagrebel, obsodili na me- sec dni težke ječ"e. Drugega, ki je pre- tepal starega, na pol hromega konja, so pa obsodili celo na tri mesece težke ječe. Ostre kazni za mučitelje živali bi bile povsod umestne in potrebne. r 123 steklih ciganov. V Bolgariji uporabljajo cigane za raznolične posle, ki se jih nihče drug noče lotiti. Cigan ni samo rabelj, ampak je tudi konje- derec. Tako je döb'lo v Burgasu celo cigansko krdelo nalog, naj zagrebe kravo, katero so morali ustreÜti radi stekline. Cigani so sklenili spraviti kravo proČ na svoj način in so začeli kuhati in pražiti njeno meso. Ciganski tabor je imel voliko poj^dino. Te po- jedine so se udeležili tudi psi in celo taboriSče je postaio steklo. V akcijo je moral stopiti večji oddelek DOlicije, da je cigane privedel v zdravniško oskrbo. Od ciganov jih je že 40 pomrlo od stekline. r Pred stavko v berHnski filmski iudustrijl. Berlinska filmska industrija zaposluje na tisoče delavcev raznih strok. Delavstvo se je sedaj organi- zirolo v posebni organizaciji in. je sta- vilo svoie zahteve filmskim podjetni- kom. Podjetniki so večino zahtev od- klonili ter odbili nadaljna pogajanja z organizacijo, kj ie vse stroke združila. Majbrž piide do stavke v filmskih obratih. V $8r»€»m domovine. š BODITE PREVIDNI! Svoje dragioceno perMo ismete praii le s ScbiictDtoviim terpentirLavim milom, ker I sicer propade. š VELIK TUJSKI PROMET V NASEM PRIMORJU. Kakor poroča- 30 s Sušaka, priihajaao v naiše Prinior- je še vedno tujci in izletniki. Raeuna- jo3 da je v gornjem Primorju okoli 15.000 goat or, na srednjem Jadra.nn 12.000, v južn,em delu pa ököüi 18.000. ™;skvuPaJ bi torej bilo pri.bl.izno 45.000, se enkrat več kakor lanr. Za- iiimivo je, da so lani v Grikvenici aa- beležili maksimaim 1617 Rostov, le(o,s pa jiih je tarn že okoli1 2500. Sedaj od- liajajo prvi gostje ter propugc-ajo rvo- ja mesta drugiim. š B0RBA S STEKLIM V0LK0M. V strajšni vročini, ki zadnje case vla- da v Hercegovini, je steklo zemnogo domac-ih živali, a besneti je zacela tu- di divjačina. Neki vecer se je priklaLil v neko planinsko stajo pri Izg>oru ste- kel volk. Začel je divje trgati ovee. tastnik Novica Cutukcwic, ki je spail v staji, se je prebudiil in se z golimi ro- icajiii vrgel na volka. Razvrla se je W na ,h0Th3" V'olk ie s Cloveka trgal mSvto ' ffa podrl na tla ™ hQ m^Ž I TCV'ariL V tern je prihitel majsi brat s seUro in ie volka tako srecno treščil po hrbiiSt,, «i • u zver takoj poS Cü' da Je ^m S PETROV BLAGOa Dne 16 t m. 'dopoMne je sodni nradnik Unt-nfin Preželj v Metliki pri kopanju v KnM yjel 1.30 m dod.gftga dn 21 kg težkega 0oma. Ko ga je junaöko nesel skozi mesto, je bilo oibilo offlediovanja in ob- čudovanja. š SEDEM ŽRTEV STEKLEGA PSA. V selu Badoviau pri Šabcu je stekel pes obgrizel sedem yemsuwxv. Končno je ljudem uspelo, da so psa po- j tolkli, poskodovance pa odpravili v | Pasteurje-v zavod v. Valjovu. iTO-postaje^zobBnajboljšo! Š ORIGINALEN SLEPAR. Pred tedni se je pojavil v Ljubfjani origi- nalen jsilepar, ki se je izdajal za člane miednarodne higijenske družbe ter do- povedoval lahkovernim ljudera, da iin;i v Jugoslaviji važno milsijo. Gustavu Eckelu, tako mju je bilo ime, je nasedlo vec ljudi, med njiimi tudi neki rokn- delski pomočnik, ki je jarrucil za Eeke- la pračilo za stanovanje in hrano v Dalniatinovii ulici. Po vec tednih brez- plaičnega žMjenja, r>a je Eckel nena- doma izgimil iz Ljubljane, osleparjeiii pomočnik pa bo moral plačevaiti zamj ! njiegove dolgove. Š ODKRITJE PREM0GOVNE ŽILE V RAJHENBURGU. Gospa El.i- zabeta Kunej, posestniica v gorenjem Rajhenburgu, jchotela napraviti pri svoji bisi tik pod Lurško cerkvo juvnio za smeti. Pri kopanju so delavci takoj trčili na zefo lep preinog. Plast prera'o- ga obeta bi'ti zelo mocna. Globlje ko se koplje, tern svetlejisi in lepši je pre- mog. Tržani kite skupaj in obcud'uje- jo bogastvo pod trgom. Trboveljska premogokopna družba je obvesoema o stvari in izvrsi tozadev'ni komusijonel- ni ogled. Domineva se? da je cela doli- na od Rajhenburga do Senovega poi- na najibaljÄega premoga. Š MATI DA SVOJO KRL DA RE- SI HCERKO. Iz Osijoka porocajo o giitnljivem slučajiu maiberinle ljubezn.i. Povodiom nodavne železniške nesrofo pr,i Osijeku jo bila težko poškodovana 16-lotna miadenka Olga Filokovic. — Stanje mladenke se je radi nastalih komplikacij v zadnjom ca.sii znatnio poßlabsalo in zdrav.niki so izjavili. da je brezpogojno potrebna traiKssuzija krvi zdraive osebe, ce se lioce mladenko resi.ti. Mati je takoj pristala, da od- stopi lastnemu otrokli zadostno koli- cino krvi. Operacrja bo izvršena v ne- deljo dopoldne v Osijekn. Uradniška stavbena zadruga v Celju. Pred 15 Jk>f.i je bila v (k'lju usln- novlj/eiia Obceikoristna uraidniska sta\r- bna zadruga, remitstronaina zadriiffa. v. omejono zavezo, ki so je zaoela zadnja leta zopet gibaiti in topo razvjjaiti. I'o lanskeins obcnein zboru sn jc namrea priglaisilo 22 zadrugarjev, kii si .naxiie- ravajo zgraiditi laistne doniovo. Nostat- nos-t uradniistva, ki jo je vlada podalj- šala v letnem proračunu 1926/27, pa je vecji del tell zaidrugiarjev prestrašlla in odvrnila od nakane, da niso zaceli zidati. Ob petnajstletnici Obcekoristne ! uradniške .savbne zadruge v Celju so nam zdi primer no, da p. n. članstvu nakratko poročarno o iiaista.nJku in o petnajstletnem clelovanju te zadiurgo. Due 25. aprila 1911 se je zbralo 16 držaivnib in 2 privatna uradnika ter 2 adborniika miestniega zaistopa, ki so skfenili osnovaiti' staivibno zadrugo. Pri' tej priliki so se tudi sprejela pra- vila, ki so se danes z nialimi spreinem- bamd v veljaivi. Prvatna praviiila so bi- la vpisajna v zadružni register 1. maja 1911, Na, izrednern obcneni1 zboru z dne 15. juliijia 1911 je takratni podzupan Rauseller kot zadružni načelniik zago- tovil zadrugi, da prevzame mestna hranilnica deleiev za 20.000 K:, kar pa ^e kljufo priivolitvi bivšega naiiuestni- štva v Gradeu ni realiziralo. Po za- stopniku biv&ega minklrstvia za javna defa n,a Dunajiu je billa tudi obljiublje- m subvencija za oitroško igraliwce. Pa subvencija je izostaila. Odbor inestne oboine je sklenil prevzeti deležev za Na obenem zboru z dne 18. jamu- arja 1912 so se sprejeli pripravljeni nacrti zia zidavo ene rodbinske hiše s stirkni stanovanji ter treh lastnih hi- sic. Posla je bilo s pred.pripra.vami obilno. Pra,vo uspešno poslovanje za- druge je prJcelo due 12. julija 1912, ko je zadruga s kupiiio pogodbo prevzela potrebna zemljasoa za stavbe v prvotni. izmeri 97.44 a za 14.974 K 57 v. Z zgradbcimii se je takoj pričefa in je bila I. rodbinska hiša 1. junija 1913 zgo- tovljena. II. rodbinska hiša je büa zgo- tovljenai juJjija 1914 in so je iakrat pricelo tudi z zidanjem III. rodibinske hdiše, ki pa je bila zg'otovljena se le le- ta 1917. Aiko. bi bila zadrugia .izkorisitiilla zgoraj navedena nakazila za 50.000 K deležev, bi se v isti dobi se laliko bila postavila četrta rodbinska hiša. Umo\r- no je, da .se ta akcija \isfed svetovne vojne ni izvedla. Od leta 1912. do 1917. je zadruga potemitaikem zgradila tri rodbinske hi- še ter tri lastne hišico, katere so pre- šle po izpolnjenih pogojih v last re- flektamtov. Ob previratu, to ie koncem leta 1913. je bilo včlanjenih 40 državnih im 7 privatnih nastavljencev ter 4 iz prostih poklicev, t. j. 51 članov. Iostna uradnika, 1 daveni uradnik, 1 ma^istratni uradnik in 1 ucitelj. Mod s\retovn,o vojmo in po prevra- tu je bilo staivbno gibanje za.virano, ker je priinanjkovalo denarja in je bi! stavbni kredit vobče predraig. Po omi- ljenju obrestne mere se je zainoglo zo- pet misliiti na zidanje sianovanjskih his. Zadruga je na swjih zadnjili obc- nih zborih poročala o težkocali in ovi- rah za zidanje rodbinskih hiiš. Na an- keti leta 1925. se ji je po strokovnjakih odsvetovaJo se spviščali v dolgove. Na več sestankih elanov reflektantov na kstne bisice v lctu 192(5., h ksterim je prišlo tudi večje število neclaniöv. se je razmisljalo, kako bi se po diobljenih ins ormaci jah in nasvetih g. Z up ana. aThitekta zadruge »Stan in d(oma« v Ljubljaini dalo stavbno gibanje tudi v Celju oživiti. Dognalo se je, da zado- stuje samo posogilo pod ugodnimi po- goji, da se odpravi v najkrajisein času visa sedanja stanovanjteka beda. Ker občekoristna uraidni'ska stavb- na zadruga po svajem ,imenu in na- menu ni mogfe sprejeti elanov izven uradniškiJi poklicev, se je v preteče- nem letu osnovala »Splosna gra.dbena zadruga« z istimi cilji kakor jih ima nasa zadruga. Obema zadrugama se je posrečiTa akcija za odpravo stainovainjske bede potom zadruiništvia. Po uvidevnasti celjskega mestnega zastopa je mestna občina prva priskočila obema zadru- gama na pomoč z garancijo za poso- jila visaki po 1,000.000 Din. Mestna hranilnica pa je obema zadrugama po primeroma nizki obrestni nieri da la na razpolaigo navedene kredite. Obema faktorjema gre zahv^la. da ste pričeli obe zadrugi z efektivnlm delom. Že danes se vidi precejšen uspeh te skupne akcije. Na bivšem svetu celis-ke inestne obcine, to je na Jozefovem hribu in ob Zrin.isko Frankopanki kar mrgoli de- lavcev in iz tal se dvigajo lästiä domo- vi v ponos članiom, obema« zadrngania pa v zadioscenje. obvezom poglejte te nizke cone cevljev : BOKS moški ame- riksnskl ali pnl Simi 159 Din, BOKS nizki moäki ali žen- ski 140 Din, dam- ski šovr. 109 Din. damskl lak 199Din SANDALI 26 do 29 Din 4«' — 30 do 3K Din 62 -. , Södo 41 Din.81'— Izbira novih mocie- lov vedno velikanska! Veleirgovina R. SlermecbU Celjs. Oglojte si izloibe! ] Zbirüjte lisün -a ¦ nagrai. Francosho, ifsilpnsfto inongleiftc worn poučeva! od septembra naprej. Po uspešni praksi v Gradcu lahko iarnčim za dober pouk. Cozzi, Celje, Glavni rrg 17 I Pristvia sliwowka | za namakanie borovnic, g)t*i$t#*i fimalisnovec vedno svež^i žgana kava se dobi pri josip joao'jic, C;ljc, Blouni trg. Teden^ki tzksi mestne klavnice o klanju In uvozu od 11. VII. do 17. VII. 1927. j Zaklana živina UvožeiiO ITBSOV Kg | o"Ou.cuaj>>oO'riaj > > o o sia>^hhwO«yO|h ^ 5 ^ g j Dečman Ferdinand 2 —; —(---------------1-----------— — ____ ! Esih Matija ....-------2:-------22------------------58- -~ -j Friedrkli Ivan ...--------j —!--------1--------— _ _ — _ _ _ _ I Gorenjak Josip . .-------¦— 4-- 22 — —--------50 —; — — — i Gunžer Frldrik . . 4 —'--------------------------------— — — — — —I ! Hole Martin . . . .-------1--------------------------------53 -- - - -i Hohnjec Viktor . .-----------1 1- 2---- 47 - - - -Hohnjec Stefan ".-------1-----------2----------— - - - -I Janžek Marija . .--------------------------------— — — — — — — — Kroflič Alojz ....-------------------1 — - — — — — — — _ — Lapornik Ivan ...-------1-------1—_ — _—-- __ _ _ __ Leskošek Ivan . . .----------1----------~~~~| ~~ 28 ~ ~ *~ Junger Ludvik . . —------1------1— — — ¦ — — — — __ — Rebeuschegg Franc------613 - 92--_-522--------__ Reicher ivan ....-------2 — — 3 — _ —--------— _ _ _ _ Urbančič Adolf . .-------3—~ 2 1 — -_ — 106---------_ — Voisk Rozalija ...-------21 1 52---------------- _---------__ Zany Viktor ....-----------1-----------— -_— — — __ — _ Zavodnik Alojzija------2-------5--------_— — _. _ - ._. Gajšek Franc . ..-------1-------3 - ------------------ - - - -Giltšvert Franc ..----------1—2--------------------_ _ __ _ _ Plešivčnik Ana . .-------------------1-----------------347- -- - _ Reberšak Anton . — — — — — — i------__ — — _ — _ Bernard! Diago . . |—--------------—------------------52 — — — _ Robek Anton ..--------------— 1--------------— — — _ _ j _ Kus Miha.....----------------- _-_ Skoberne Fric .---------------------\----------170— — — — — Hlavač (Celj. dom).----------------------------------------58 — _ — _ Perc Karol . ¦ .--------------------2 —------— — — — — — Skupno . . . J 6|-|21|23| 2j38|17|-|-|-||l70j I404J 28 j -1 - | -1| Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 81. Koncesijonirana zobotehnica f Erika Kunst je otvorila samostojni zobotehniški atelje v prostorih svojega očsta dr. Kunsta, zobozdravnika v Celju, KRALJA PETRA CESTA 26. lstotam se takoj sprejme zobotehniški praktikant inteligenten ter poštenih staršev. Prazna soba se išče s 1. avgustom t. 1. Naslov v upravi lista. 2-3 - Premofi zriiW MovelislM in \i in tostmiljii in dom n mestn in Mm Franjo Jo&t, Celje, Aleksandrova ul. 4 Sadjevec razpošilja A. OSET, Maribor, 6 Štajerska klet. 10 Proda se poceni dobro ohranjen siwalni str>©j ter železna postelja. — Vpraša se - v trafiki na Slornškovem trgu. - Poprovild {isiih sfqjev hitro, eksaktno in poceni izvrSuie specijalni mehanik z dole;oletno prakso in koncesijo v Celju. —Pr»ovr»tna dokazSSa na r-azpoBago. — Pi- salni stroii novi im rabljeisn v zalog?, JOSIP PUKL, Gelje KRALJA PETRA CESTA 4. V magacinu „Javnega SkladiŠČa" d. d. se bode prodajalo due 23. julija 1927 ot> 10. uri dopoldne potom licitiranja 2i komadov pcrzijskih preprog. — Oddajali se bodo tudi posamezni komadi. Učenec za trgovino z mešanim blagom v mestu, kateri ima par razredov srednje Sole, če mogoče z znanjem nemščine, brih- ten in zdrav, stannvanje in hrana even- tualno v hiši s© sppejme. Pismene ponudbe s prepisom spriče- vala na upravo lista pod «K 202'--». Učenec j s predpisano šolsko izobrazbo se | sprejme v trgovini Franc Čuk, Celje. Oglašujte! Zaradi preselitve se proda" raznovrstno pohisfuo po nizki ceni. Ogleda se lahko Polule št. 4, vhod v dvorišču. Učenec za kleparsko obrt z dobrimi Solskimi spričevali se takoj sprejme. FRANJO DOLŽAN, CELJE. Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta K!epap>stwo in naprawa sti*elovodov. PokE«ivanje sfreh in zvonikov. inštatacije, naprava moderno» higijeničnih kmpalnih sob, kEosetov in zdravstv. napra«. Vsa v to stroke spadajoča popravila se izvršujcjo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — ProraČuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v siaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! ' LASTNI OOTVf Gbrestuje hranllne ^^ ®/n vloge po %JP /v Večje stalne vloge po dogovoru najugodnejc. lamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbš xneska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. \z malega raste veliko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Zahvala. Vsem, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika, gospoda Cirila Dolzono na zadnji poti, izrekamo tem potom našo presrčno zshvalo. Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. R a i š p u za nje- govo požrtvovalnost za časa pokojnikove bolezni, čč. du- hovščini, železničarski godbi v Celju ter vsem prijateljem in znancem za številno spremstvo in podarjene vence in cvetje. CELJE, dne 20. julija 1927. Žalujoči ostali. Zahvala. Ko nas je tako nenadno zapustil naš dragi pokojnik. gospod Franc Tajnšek mizarski mojster v Celju smo prejeli Stevilne izraze odkritega sočuvstvovanja, za kar se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa še izrekamo Cč. duhovščini, mizarski zadrugi in lovskemu društvu v Celju za častno spremstvo ter sploh vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in mu okrasili jamico z vend in cvetlicami! Bog plačaj'vsem ! CELJE, 19. julija 1927. Žalujoči ostali. Pupilarnovaren in javmokor»isfen denavni zavod celjskega mesta Cellska mestna lirantlnica Ustanovl/ena leta 1864. V lastni palaci jpi?i kolodvopu. VsIliranllnliMiPO8ll»e!zvršu|eJo naJKulanlneJe, hltro lnj©*11 no. Ugodno obresiovanie. PolasnUa In nasvett brezplacno. Pod trajnim dri. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s eelim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocjo. TIska In Izdaja Zveicna tlskarna. - Odgovorna sta za izdajatelja in tlskarno Milan Č«««« I » redakcijo Vinko V. Gabero. - Oba v Celju.