Šolska obveznost do 15. leta. Na Angleškem in Češkoslovaškem in drugod so se resno začeli zanimati za vprašanje podaljšanja šolsko obveznost do 15. leta. Na Češkoslovaškem je svetnik pri ministrstvu prosvete 3r. K. Velleminski referi= ral o navedeni potrebi: Štirinajstletna mla* dina zapušča po osmih letih šolo in ni niti telesno, niti duševno zrela, dočim je pa 15., 16. in 17. leto najvažnejši termin v človeškem življenju za sprejema'hje uka. To potrebo dokazuje tudi na ta način, da je preveč učne snovi. ki se sedaj mora obvladati v 8 letih, kar je pa zaradi obilice učne snovi'nemo* goče. Nadalje se je pa v današnjih časih ozi= rati na gospodarsko-kmetijsko stran. Proti temu izvajanju so se oglasili Tazni pedagogi, ki navajajo. Ako naj obiskuje učenec 9 let šolo, bo zato za celo leto pozneje izučen svoje obrti in starši ga morajo preživljati. To vprašanje je vzrok, da se na Angleškem itoCiko časa ne morejo odločiti za ta podaljšek šolanja. Tam se je tudi že predlagalo, da se bo star- šem, ki bi bili na ta način oškodovani, dala mesečna podpora za vzdrževanje otroka. S podaljšanjem učne dobe se podaljša tudi doba študiranja, tako, da bodo absolventi visokih šol, ki sedaj končajo svoj štu* dij povprečno s 24. leti, na omenjeni način gotovi ikomaj s 25. leti. Ta doba pa je že dokaj pozna za vstop v praktično življenje. Nadalje bi bilo potreba več 'razredov, več učiteljskih moči, katerih število še danes ne odgovarja na Ineščanskih šolah. — Končno pa pridemo do na.jvečje ovire — šolski pro= stori bi bili premajhni in treba bi bilo gra= diti nove šole. Odprto vprašanje je tudi, kam s takim razredom: aM ga pridružiti osnovni šoli ali pa k meščanski. Ako bi ga pridružili osnovni šoli, bi bilo na mestu do« bro premisliti ta korak, oziraje se posebno na enorazrednice, kjer bi bila prevelika sta- rostna razlika med učenci posameznih oddelkov. Učitelj bi bil na taki šoli nemogoč od preobilice dcl'a. Na Češkoslovaškem nameravajo ta razred pridružiti meščanski šoli, kakor obliga.ten 4. letnik. Nekateri predlagajo tudi, pustiti osnov^ no šolo v sedanjem položaju, pač pa uvesti" nadaljevalno šolstvo. Tako bi bil n. pr. va= jenec zaposlen dopoldne pri mojstru, popoU dne pa naj bi posečal1 šolo. Šolski pouk bi na ta način mnogo pripomogel praksi pri moj= stru. V glavnem zahtevajo tak način pouka praktiki v Nemčiji, kjer je nadaljevalno šolstvo na višji stopnji ka.kor pri nas in so njihove zbirke učil mnogobrojnejše in popolnejše od naših. Drugod pa zopet priporočajo (tako, kot je sedaj v naši kraljevini) pomakniti šolsko obveznost od 7. lcta dalje in bi bil na ta na* čin učenec prost šolskega pouka, ko je pre* bil 8 tet v šoli torej, ko je dovršil 15. leto. Na ta način bi. bil učenec Tazumnejši in učno snov bi bilo mogoče hitrejše obravnavati. Kakor razvidno, je predavanje pokazalo do= bro in slabo stran tega vprašanja, gotovo pa je, da bi bilo vredno o tem vprašanju spre^ govoriti tudi pri nas, posebno sedaj, ko se snuje zakon za obrtno nadaljevalno šolstvo. Iz češčine prevedel: Kus Viljem.