PRIMORSKI DNEVNIK p°ltrii: “T-SBrvSSr - Cena 35 lir Leto XVm. - St. 83 (5167) TRST, sobota 7. aprila 1962 Jutri v Franciji referendum o Alžiriji Dosežen sporazum o razdelitvi funkcij v alžirskem začasnem izvršnem svetu {°*e je znova pohvalil vzorno discipliniranost alžirskega prebivalstva - De Gaulle Je po radiu pozval Francoze, naj odobrijo njegovo politiko - Novi zločinski aten-fati francoskih fašistov v Alžiriji: 41 mrtvih - Velika količina orožja v alžirski univerzi 6' ~ Po današnji seji vlade je minister za o Terrenoire sporočil, da so se sporazumeli g Ti Acncuuuc opuiuui, uti su ac apuiti^uiiicii Zadevni vl funkciJ v alžirski začasni izvršilni oblasti. ” ;u r} dekret bo objavljen v jutrišnjem uradnem • -tunkcije bodo takole razdeljene: FfresdSednik Abderrahman deU*Lre,dsednik: Roger Roth, ^avki m -?a. sPl°^ne zadeve: tleu ,Mo»tefai7 (tv., •!* O gospodarske za-deie«. a'd Abdeselam, #>Kl |al za kmetijstvo: Moha- Jean ?«at 28 finančne zadeve: d^nnoni, Abds»-at 28 upravne zadeve: dei!«»k Sentuf, ega ,.2a javni red: Abd- •lisder*«23 javni red: ,>leLHasar' 1 2a socialne zadeve: del 'e.n Hamidu, k„at.za javna dela: Char- .defc1*. *ladi n1 23 kulturne zadeve: >lea.7him Bajud, a*l>tettifa 28 po^to: Mohamed Vni*ler za alžirske zadeve «ronJ se3i poudaril «mo-*ke kažejo musliman- ftotj „P.21ce kljub izzivanjem le ttpv lln,>- Pripomnil je, da •'vom j l°, obrazložiti z dej-lllhov:da jih v mestih vodijo •P« i_l .Voditelji, na podeželju , Mih;,:0 djibova tradicija«, i'lsm.ler- 23 oborožene sile lu, k,). , J® govoril o položa-;y°3im \5n««a j® ugotovil med *W|jj kratkjm obiskom v Al-,°vraJn»P?t82um o ustavitvi Jih u ?*b se izvaja brez važ-)e, j dentov. Pripomnil pa k8s1<> „.J.e, JPuino P°:rebn°. J°do i_V*toličlti komisije, ki '®e n,.na° na mestu reševale koc ebltne težav® Jhiji “A,?0 po radiu in tele-‘*, ki „daJa'i govor de Gaul-! htali 8n ga bili Prej regi-V|e p' Be Gaulle je pozval plovni?002*- naj pozitivno jk v n i° na referendum, ki J8 I Poudaril je, da ‘t«nco,ir021livnim odgovorom lilsal KO n rO k , , , 1 .. tr n n, , \ . -"veva? Prebivalstvo samo J* Vpr»A° .k rešitvi alžirske-% r.Jan,a- Zagovarjal je si. ,8r itirn,Sl.endumov in izjavi': a-m|1 1®'U' -— z referen-temeljite ^^mh“se«u ‘rt katerih do se- daj ni bilo mogoče priti kljub številnim poizkusom in neskončnim debatam. Pripomnil je da je Francija s pomočjo takega ravnanja spremenila odnose sodelovanja z dvanajstimi afriškimi republikami in Madagaskarjem. Nadaljeval je: .Po isti poti smo ob primernem trenutku priznali Alžiriji pravico do samoodločbe in hkrati do pomirjenja, prepričali voditelje upora na pogajanja in poskrbeli, da sc prepreči sleherni poizkus, prisiliti v nasprotno smer voljo dežele. Toda v nedeljo bomo vsi Francozi z dokončno in svečano odločitvijo, ki obnavlja sedanjost in sprošča prihodnost bremen, potrdili prakso referenduma, ki je ena najbolj demokratičnih. Referendum, ki ga predvideva ustava, prehaja na ta način v naš običaj in dodaja nekaj bistvenega zakonodajnemu delu parlamenta. Odslej bo o vsakem življenj, skem vprašanju za deželo lahko vsak državljan prav tako kakor sedaj neposredno pozvan, da izreče svojo sodbo in da prevzame svojo odgovornost. Nedvomno, da bo to temeljijo vplivalo na delovanje republiških ustanov*. Na koncu je de Gaulle izjavil, da bodo z odobritvijo sporazuma izrekli zaupanje v predsednika republike in v njegovo delo. V Alžiriji se je zločinska dejavnost francoskih fašistov danes še stopnjevala. Izvršili so celo vrsto atentatov v Alžiru, Oranu in . drugih mestih. Do poldne so v vsej Alžiriji ubili 21 ljudi, in samo v Alžiru so izvršili 13 atentatov, pri čemer so ubili 14 ljudi, 6 pa ranili. Do večera je število mrtvih narastlo na 26. Ze zgodaj zjutraj so v Oranu ubili 6 Alžircev. Tudi v Alžiru so začeli atentate na- vsezgodaj. Ponoči so se sli-. poldne štiri atentate, pri če- šale številne eksplozije v mestu. Davi so 4 fašisti, ki so krožili po mestu z avtomobilom, izvršili v središču Alži-ra več atentatov. Okoli poldne pa so vdrli v prostore nekega policijskega komisariata ter ranili stražnika. Isti fašisti so ubili nekega kovača, ki je včasih delal za francosko vojsko. Popoldne pa so v desetih minurah izvršili tri atentate proti Alžircem v središču Alžira. Prvi je bil ob 16.20, pri čemer so fašisti u-bili enega Alžirca. Pet minut zatem so ubili še enega Alžirca, druga dva pa ranili. Po tretjem atentatu so ranili enega Alžirca. Tudi v Oranu so fašisti izvršili po- mer so ubili 3 osebe, dve pa ranili. V Mostaganemu so fašisti u. bili davi tamkajšnjega pod-prefekta Hamido. Kmalu zatem so ubili druga dva občinska funkcionarja, enega pa ranili. Zgodaj zjutraj so varnostne sile izvršile podrobno preiskavo v notranjosti alžirske univerze. Aretirali so 35 oseb, med katerimi je 5 legionar, jev, ki so dezertirali. Našli so tudi veliko količino orožja in mnogo važnih dokumentov OAS. Našli so celo en top. Dalje so zaplenili velike zaloge vojaških oblek in druge vojaške opreme. Zvečer je prišla v Alžir de- legacija OZN, ki jo vodi visoki komisar za begunce Fe-lix Schnyder. Med preiskavo v prostorih alžirske univerze so danes a-retirali tudi oasovskega voditelja kapetana Pierra Monta-gnona. V Parizu pa so aretirali oasovskega voditelja Bernarda Ceneta. Pri njem so našli važne dokumente. Vrhovno poveljstvo franco. skih oboroženih sil v Alžiriji je zvečer sporočilo, da so ujeli 20 članov poveljstva bivšega polkovnika Gardesa na področ. Ju Ouarseois. Zaplenili so tudi mnogo orožja ter dve oddajni postaji. Razen tega so sporočili, da so fašisti ubili do poznih večerni ur v vsej Alžiriji 41 ljudi, od katerih 23 v Alžiru. V vili «CoIlina», kjer je nemški državnik na počitnicah Danes sestanek Fanfani-Adenauer Končana splošna razprava o cenzuri Komunistični poslanci predložili desetletni načrt za graditev cenenih ljudskih stanovanj Zakonski predlog PSI za povišanje pokojnin kmetom, kolonom in spolovinarjem (Od našega dopisnika) REM, 6. — Predsednik vlade Fanfani je danes dopol dne sprejel egiptovskega ministra za prosveto Okašo, nato se je razgovarjal z obrambnim ministrom Andreottijem, prosvetnim ministrom Guijem, ministrom za kmetijstvo Rumorjem in voditeljem PSI Nennijem; po kosilu pa je odpotoval z vlakom v Milan, da bi se jutri sestal z Adenauerjem, ki je na počitnicah v Cade-nabbii. Sestanek z Adenauerjem bo jutri ob 11.30 v »Villa Collina» v Griante, v bližini Coma. Prihodnji torek ali sredo ško in socialno plat odpusta l ga prireja aezeino vousivo žene delavke zaradi poroke in protifašističnih borcev in N» pojasnil zakonski osnutek, ki tev fašizma (KZ-Verband). Na razveljavlja to klavzulo v de- bo predsednik Leone razposlal 596 poslancem in 248 senatorjem vabilo na skupno sejo parlamenta, da bi izvolili novega državnega poglavarja, ki bo prevzel funkcijo 11. maja. Skupna seja b0 po vsej verjetnosti 2. maja. V poslanski zbornici so da-nes zaključili splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki vsebuje nove določbe o cenzuri filmske proizvodnje. Pri- »v 1 % 4 $ 6, n y iiiiiifiiniiiiiiliiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmmiimimiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimmiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii v •>» Včeraj v Ženevi razprava o prvem členu načrta o razorožitvi Angleški delegat je ugotovil podobnost več členov v načrtih Zahoda in Vzhoda Predstavnika Indije in Etiopije proti zavlačevanju diskusije - Delegacija ameriških žensk zahteva od Kennedyja, naj ji odstopi eno od vojaških oporišč za ustanovitev centra za kulturno izmenjavo ŽENEVA, 6. — Ženevska konferenca o razorožitvi je imela danes svojo 16. sejo pod predsedstvom brazilskega delegata. Nadaljevali so razpravo o prvem členu pogodbe, ki jo je predložila sovjetska delegacija, in o ameriškem dokumentu z imenom «Smotri in nače-la». Govorili so predstavniki ČSSR, Velike Britanije, SZ Piše na velikih lepakih, . referendum nalepili po zidovih v Franciji nedeljski Italije, Etiopije, Indije in ZDA. Prihodnja seja bo v torek, medtem ko bo v ponedeljek seja posebnega odbora, na kateri bodo nadaljevali razpravo o odpravi vojne propagande. Britanski delegat Godber je v svojem govoru izjavil, da primerjanje med sovjetskim in ameriškim dokumentom kaze, da sta si oba dokumenta v 12 točkah podobna. To sta u-gotovila tudi predstavnika CSSR in SZ, ki sta izrekla zadovoljstvo zaradi tega zbliza-nja, toda sta obsodila dejstvo, da ameriški dokument ne ome. nja roka za izvedbo razorožitve in prav tako ne omenja likvidacije tujih oporišč. Britanski predstavnik je naštel dvanajst točk, glede katerih se sovjetski in ameriški dokument približujeta: 1. Razorožitev mora biti splošna in popolna. 2. Odprava vsega jedrskega orožja. 3. Ukinitev vo-jaških oporišč. 4. Uničenje zalog jedrskega, bakteriološkega in kemijskega orožja in druge, ga orožja za množično uničevanje. 5. Uničenje vozil za prevažanje orožja za množično u-ničevanje. 6. Ukinitev vseh vojaških ustanov. 7. Ukinitev vojaških proračunov. 8. Ustanovitev mednarodne organizacije, ki naj jamči Izvajanje razorožitve. 9. Razorožitev mora biti .............u.. sporazum v Londonu novi ustavi Kenije St|,anki KANU in KADU sta sestavili prehodno koalicijsko vlado - Oktobra V°litv® • Popolna neodvisnost bo verjetno razglašena aprila prihodnje leto Angleški veto za vstop Odinge v vlado 8vm °k^’ B. — Delegati na ferenci o Keniji C,a2C dan®s dokončen •C okvir® Poc*lagi katerega vW,er>a \r U-_oove ustave se-' - , ”eni.ji koalicijska i 1 SJ p 'i **>,* Za *»eniji koalicijska iePbilh0an° dobo- Sp0' 1*1» b Pod-1 dosežen po te- <>4 Aanjih' ki 30 tra' fov-Jl str»ni?Va meseca. Dve v u k!> ki bosta sode-Mšt, ' ki ? lcijski vladi, sta U) J (ki\)0 vodi Jomo Ke- '*lj ; Sp0a’ k' je sedaj na 'f«5 Višnji b 6 uslišane' ?b| u»Peh sporazum je ose--i i»*a knu,Vab oseb: mini-5pre°tnniie Maudlinga, t|* »la v0(jit”9. vodil pogajanj ba.ake Kax,„na.c.ion.ali9ti4- KAnu Kenjate. spora- stran- jJVer ’®hko doseči ?8,iji^bij m,aaišin»ka Predstavlja N l8la nevna v Keniji, za-uV*«onaii,rno Politiko, in H 1,1 V R ail*em. Spričo iz- /] v>em° n*d ln spr>e° de- 8 ki topili nak* razdeljeno-tegion.v’e bilo nevarno, nallzem, ki ga pod- l pirajo beli koloni v Keniji, sprejela tudi londonska vlada S tem bi šel v Keniji razvoj nazaj. Toda zaradi vztrajnosti Kenjate in tudi zaradi Maudlingovega realizma, se to ni zgodilo. Kenija bo postala enotna država z omejenimi regionalnimi avtonomijami. Popolno neodvisnost bo dobila v prvih mesecih prihodnjega leta, verjetno apri-la. Danes podpisani sporazum določa: 1. Takojšnja sestava začasne vlade 12 ministrov, od katerih bo 6 članov večinske stranke KANU in 6 članov manjšinske stranke KA DU. Nova vlada bo zamenjala sedanjo manjšinsko upravno vlado, ki jo sestavljajo samo pristaši stranke KADU. Ministrski predsednik bo angleški guverner, Kenjata in Ngala pa bosta v vladi na enaki stopnji. 2. Do konca julija bo morala komisija obeh strank ob podpori britanskih izvedencev podrobno spopolniti novo u-stavo Kenije, glede katere so Se že sporazumeli, kar se tiče glavnih obrisov, ki jih je predlagal Maudling. 3: Na podlagi ustave bodo takoj razpisali (verjetno t tobra) politične volitve, ki bodo tajne. Ker bodo rezultati dali ogromno večino stranki KANU, bo Jomo Kenjata prvi predsednik vlade v neodvisni Keniji. č!e se bodo držali sedanjih določb, se predvideva, da bodo popolno neodvisnost lahko razglasili a-prila prihodnjega leta. S tem se bo rodila nova a-friška država, ki ima nad milijonov domačih prebivalcev. Kenjata in Ngala bosta sedanji koalicijski vladi državna ministra za ustavne za. deve. Kenjata pa bo razen tega imel skrb za gospodarski razvoj, Ngala pa odgovornost za upravne zadeve. Glavni tajnik stranke KANU Tom Mboja bo minister za delo, medtem ko bo važno ministrstvo za kmetijstvo imel pred stavnik stranke KADU. Ostala mesta so enako razdeljena med obema strankama. Angleška vlada je postavila veto za vstop levičarskega voditelja stranke KANU Odinge v vlado. Kenjata je hotel, i l : š«-»rr o nnctnl e:_* _ 1 uravnovešena. 10. Okrepitev Združenih narodov. 11. Verifikacija začetnih ukrepov. 12. Prehod v drugo fazo šele potem, ko bodo izvršeni prvi ukrepi. Po mnenju britanskega delegata so nesoglasja med ameriškim in sovjetskim dokumen. tom lahko premostljiva. Pripomnil je, da je v ta namen potrebno določiti kakšen postopek naj se uvede: pozvati oba predsednika naj sestavita eno samo sporazumno besedilo? Ustanoviti odbore, ki naj obravnavajo zadevo? Ali naj se na konferenci obravnava vsak člen posebej? Po mnenju God-berja bi Dii najboljši način, če bi iz obeh dokumentov izločili skupne točke, glede katerih bi se lahko takoj sporazumeli. Ostale bi proučili pozneje. Zorin se je uprl možnosti, da bi konferenco razkosali na pododbore, ali pa da bi obravnavali delne ukrepe. Poudaril je, da obstaja popoln dokument, ki je sovjetski, in ki bi ga konferenca lahko takoj sprejela. Ker pa sta bila predložena dva dokumenta, je Zorin predlagal, naj se nadaljuje po enaki poti kakor do sedaj, t. j. da se prepusti obema predsednikom naloga, da najdeta sporazum. Italijanski delegat Cavallet-ti pa je izjavil, da diskusija še ni Izčrpna in da morajo tudi druge delegacije povedati svoje mnenje. Ponovil je, da bi bilo treba po njegovem mnenju posvetiti pozornost predvsem trem vprašanjem: uničenje jedrskega orožja, začetku nadzorstva in ustanovitvi mednarodne organizacije za vzdrževanje miru. Italijanska delegacija je tudi mnenja, da ne bi smeli opuščati možnosti, da se najde sporazum o drugih delnih ukrepih, ki bi jih izvedli čimprej. Italijanska delegacija se bo k temu še povrnila in bo predložila točne predloge. Tudi ameriški delegat Dean se je izrekel za nadaljevanje diskusije, da tudi druge delegacije povedo svoje mnenje. Predstavnika Indije in Etiopije pa sta predlagala, naj se debata zaključi in naj se poveri naloga obema predsednikoma, da se sporazumeta besedilu na podlagi predloženih dokumentov. Sinoči je bila dolga seja pododbora o jedrski oborožitvi. Toda tudi ta seja je bila brezuspešna, ker sta Vzhod in Zahod ostala vsak na svojem stališču. Voditelj sovjetske delegacije Zorin je sprejel danes voditelja italijanske delegacije Cavallettija. Voditelj angleške delegacije Godber, ki se je danes vrnil v London, je izjavil: »Samo nepremišljen človek bi lahko trdil, da gremo z velikimi koraki naprej. Vendar pa počasi napredujemo, in ozračje na konferenci je dobro, kar je vedno spodbudno znamenje* Skupina ameriških žensk, ki je izročila v sredo predsednikoma konference resolucijo, s katero zahtevajo ustavitev jedrskih poizkusov, je poslala sedaj brzojavko predsedniku Kennedyju s prošnjo, naj delegacijo sprejme, ko se bo vrnila v ZDA. Zenske namera- šče kulturne izmenjave. Delegacija, med katerimi sta žena ameriškega industrijca Cyrusa Eatona in žena črnskega protirasističnega voditelja Kinga, je odpotovala danes v London, kjer jo bodo sprejeli v spodnji zbornici. Zenske potujejo s svičarski-mi letali, ker je ta država nevtralna, in ker nočejo potovati z letali držav, ki imajo jedrsko orožje. Thompson optimist glede Berlina WASHINGTON, 6. — Ameriški poslanik v Moskvi Thompson je po svojem današnjem razgovoru s Kennedyjem izjavil, da se novice o Berlinu v zadnjih dneh »zdijo spodbudne*. Časnikarjem je izjavil, da se bo v nedeljo vrnil v Moskvo. Predstavnik Bele hiše Sa-linger pa je izjavil na tiskovni konferenci, da nič ne ve o kakem Kennedyjevem pismu za Hruščeva. izročenem Thompsonu. Med zahodnimi državami se vanja v zvezi z obnovitvijo dvostranskih razgovorov med ZDA in SZ zaradi Berlina. Razgovori bodo verjetno v Washingtonu med državnim tajnikom Deanom Ruskom in novim sovjetskim poslanikom Dobrininom. Sedem Američanov aretiranih na Kubi HAVANA, 6. — Havanski radio je danes javil, da so včeraj aretirali ob kubanski obali sedem ameriških potapljačev, Oblasti so uvedle preiskavo. S Floride pa poročajo, da so omenjeni potapljači odpotovali v soboto s Floride in so bili namenjeni na Jamajko, da iščejo stare potopljene ladje. Ameriška vlada je zaprosila švicarsko vlado, ki skrbi za a-meriške interese na Kubi, naj doseže izpustitev sedmih A-meričanov. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je skupina odpotovala s starim čolnom in je bila namenjena v Kingston na Jamaj-medtem nadaljujejo posveto- ki. MIIIIIIIIHIMIHIIIIIMIIIlMIIMIIIIIIIIiniMIIIIIIIIIIUHnHIlllllllHinilllllllltlllllHIIIIMMIHIIUMMIII DANES da bi Odinga postal finančni ______ minister. Razgovori z« spopol- vajo zahtevati, naj se jim pre-nitev ustave se bodo nada- j pusti eno od vojaških oporišč ljevali v Keniji med predstav- j v bližini sovjetskega ozemlja, niki obeh strank. I da iz njega napravijo sredi- pet _ razorožitveni konferenci včeraj vendarle ugotovili, da se sovjetski in ameriški dokument o razorožitvi strinjata v dvanajstih točkah, od katerih so brez dvoma najvažnejše: ukinitev vojaških oporišč, uničenje zalog jedrskega, bakteriolo. škega, kemijskega in drugega orožja za množično uničevanje, uničenje vozil za prevažanle orožja, ukinitev vseh vojaških ustanov, vojaških proračunov in ustanovitev mednarodne organizacije za izvajanje razorožitve. Pri tem je britanski delegat poudaril, da so nesoglasja med obema dokumentoma lahko premostljiva, sovjetski delegat pa je predlagal, naj oba predsednika nadaljujeta z dosedanjim postopkom in naj najdeta sporazum glede besedi, la na podlagi predloženih dokumentov, tako da Je načelnik britanske delegacije mogel izjaviti, ko se Je včeraj vrnil v London: »Vendar počasi napredujemo in ozračje na konfe. renči Je dobro.« — Ameriški veleposlanik v Moskvi Thompson pa Je prav tako včeraj de jal, da se novice o Berlinu v zadnjih dneh »zdijo spodbudne.* — Nadvse zanimiva in prav tako spodbudna je tudi pobuda ameriških žensk, ki na. meravajo zahtevati od Kenne-dyja, naj Jim ZDA prepustijo eno izmed vojaških oporišč v bližini sovjetskega ozemlja, da bi iz njega napravile središče za kulturno izmenjavo. V Alžiriji so prav včeraj, ko je de Gaulle govoril francoskim volivcem o Jutrišnjem referendumu. fašistični oasovci priredili še en krvav dan: pobili so z atentati ali drugače do večera 41 Alžircev, mnogo Pa Jih ranili. Toda tudi poli-cija je imela v akciji proti njim nekaj uspeha in na alžirski univerzi aretirala 33 o-seb, med katerimi tudi vodilne fašiste ter našla skladišče orožja, v katerem Je bil celo en top. De Gaulle pa se je v svojem govoru pohvalil, da tri temeljite spremembe, do katerih do sedaj ni bilo moč priti kljub številnim poizku- som in neskončnim debatom«. Zai je v teh štirih letih zaradi teh »debatn padlo stotisoče žrtev za alžirsko svobodo. Ni dvoma, da Je rešitev alžirskega vprašanja prispevala tudi k postopnemu reševanju vprašanja osamosvojitve Kenije, za katero so včeraj pod pisali sporazum, na podlagi katerega bo v okviru nove ustave sestavljena začasna koalicijska vlada, ki Ji bo predsedoval angleški guverner; Kenjata (sedaj v oroziciji), voditelj najmočnejše kenijske stran, ke KANU, in Ngala, voditelj stranke KADU (sedaj v vladi), pa bosta v vladi kot državna ministra za ustavne zadeve, za gospodarski razvoj in za upravne zadeve. V oktobru bodo volitve, in ker bo skoraj gotovo zmagala Kenjatova stranka, bo on predsednik nove vlade ko bo Kenija neodvisna. Popolno neodvisnost Ke. nije pa bodo razglasili v apri lu prihodnjega leta. Na žalost pa kaže, da Zahodni Irian ne bo osvobojen s priključitvijo k Indoneziji brez prelivanja krvi, kajti indonezijski gverilci so morali začeti včeraj močno ofenzivo proti nizozemskim četam. Gverilci so obkolili petrolejsko središče blizu glavnega mesta Hollandie. U Tant Je predlagal, naj bi Združeni narodi prevzeli upravo v Zahodnem lrianu za dve leti, nakar bi sledil referendum. Medtem pa bi indonezijske čete in funkcionarji nadomestili nizozemske. Po pobegu zarotniških oficirjev vlada v Siriji nejasen položaj in zdi se, da vodi vrhovno poveljstvo general Za hredln, ki je ukazal po radiu napodati Naserja in zapovedal vojakom, naj surovo razženejo množico, k Je v Homsu mani-fes irala za združitev v Kgip-tom. Govori se tudi o števil hodnji torek bo govoril minister za turizem in prireditve Folchi, nato bo sledila razprava o poedinih členih osnutka in o popravkih. Nekater, komunistični poslanci so predložili v poslanski zbornici zakonski predlog o desetletnem načrtu za gradnjo ljudskih stanovanj po nizkih cenah. Po tem načrtu naj bi zgradili izključno na stroške države 5 milijonov 500 tisoč stanovanjskih prostorov, ki bi jih dali v najem, in 3 miljo-iie 200 tsoč stanovanjskih prostorov. ki bi jih zgradili s prispevki države in izročili v last onim. ki b| nanje reflekti-rali. Stroški za uresničenje tega načrta bi znašali za državo 100 milijard v desetih letih, ministrstvo za javna dela pa bi bilo pooblaščeno prevzeti obveznosti za 55 milijard v finančnem letu 1962-63, v naslednjih letih pa po 5 milijard več, tako da bi v finančnem letu 1971-72 dosegli 100 milijard lir. Socialistični poslanci Avolio, Cattani, Brodolini, Valori in še nekateri drugi poslanci so predložili v poslanski zbornici zakonski predlog, ki predvideva povečanje pokojnin za kmete, kolone in spolovinarje ter spremembe v upravljanju s posebnim skladom INPS. Osnutek predlaga, da se po sebni sklad INPS za pokojnine teh kategorij vključi v pokojninski sklad za delavce in nameščence kot njegov sestavni del. Na podlagi tega zakonskega predloga bi kmetje, koloni in spolovinarji, kj s° dopolnili 65. leto starosti, prejemali mesečno 12.000 lir, oni pa, ki so dopolnili 75. leto starosti, pa bj prejemali 13.000 lir na mesec. Polovico bremena za to pokojninsko zavarovanje bi nosila država, drugo polovico pa delodajalci v indu. striji in kmetijstvu. Analogno kot za ostale kategorije upokojenci, bi tudi to povišanje stopilo v veljavo s 1. julijem letos. V senatu so po govoru ministra Pastoreja odobrili zakonski osnutek, ki predvideva naknadno finančno pomoč Kalabriji v višini 50 milijard. Socialistični senator Alberti je vprašal predsednika vlade ministra za zdravstvo in ministra za kmetijstvo, ali nameravajo sprejeti potrebne ukrepe proti pojavu potvarjanja živil in dodajanja živilom več ali manj nevarnih pripomočkov za njihovo konzerviranje. Na ministrstvu za delo so se danes sestali predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev in izrazili svoje načelno soglasje z namenom vlade, da razveljavi pogodbeno klavzulo, na podlagi katere se žena delavka odpusti, čim se poroči. Na koncu razprave je minister Bertinelli pozvai prisotne, naj mu dostavijo v čim krajšem času morebitne pripombe in priporočila glede tega ukrepa, da bi ustrezni zakonski osnutek mogli preložiti že na prihodnji seji ministrskega sveta. Sklenili so, da bodo prihodnji četrtek obravnavali vprašanje o morebitnem podaljšanju zakona o veljavnosti «erga omnesii kolektivnih pogodb. Na tiskovni konferenci je minister Bertinelli obrazložil lovnih pogodbah. Minister je hkrati izrazil upanje, da bi raztegnil tudi na nameščenke ugodnosti, ki jih že uživajo žene delavke pred porodom in po njem (80 odst. plače), dokler se (tri mesece po porodu) ne vrnejo spet na delo. Diskusija o poročilu Mala-godija na IX. kongresu liberaL ne stranke se nadaljuje brez posebnih novosti, če izvzamemo zamisel, da bi tudi liberalna stranka morala poseči na sindikalno področje in organizirati del tiste ogromne množice italijanskih delavcev, ki se sploh ne zanimajo za sindikalno dejavnost in niso včla. njeni v nobeni sinidkalni organizaciji. In teh delavcev res ni malo. Ce vpoštevamo, da je v Italiji okrog 25 milijonov delavcev in nameščencev, sind'-kalno organiziranih pa komaj okrog 9 milijonov, jih je na razpolago liberalcem kar 16 milijonov: toda dvomimo, da bodo na sindikalnem področju imeli kaj več uspeha kot so ga dosegli na političnem področju. A. P. Protifašistično zborovanje v Celovcu CELOVEC, 6. — Celovški • Slovenski vestnik* objavlja naslednji članek o protifašističnem zborovanju v Celovcu s pozivom koroškim Slovencem, naj se zborovanja u-deležijo: Jutri ob 15. uri popoldne bo na Novem trgu v Celovcu zborovanju bo govoril podpredsednik zveznega vodstva KZ-Verbanda župnik Erwin Kock z Dunaja. To zborovanje spada v o-kvir prireditev, ki jih protifašistične organizacije letošnjo pomlad prirejajo po vsej Avstriji v spomin na nacistično okupacijo leta 1938 in hkrati z namenom, da demonstrirajo proti pojavom neonacizma ter manifestirajo svojo odločnost v boju za neodvisnost in nevtralnost Avstrije. Kako važne so take prireditve, kaže že dejstvo, da r.o danes spet na delu sile, ki sicer govorijo o »Evropi* mislijo pa zopetno priključitev Avstrije k Nemčiji. Pri tem pa ne smemo pozabiti, kolikšne žrtve je morala doprinesti naša država ko je kot Ostmar-ka spadala v okvir Velike Nemčije: samo v času od 1938 do 1945 je bilo v Avstriji zabeleženih 380.000 padlih, 15.000 žrtev bombardiranja, 87.000 u. morjenih protifašistov ter 150 tisoč vojnih invalidov, katerim je treba prišteti še na desettisoče vdov in sirot. Med temi žrtvami so častno zastopani tudi koroški Slovenci! In vse te žrtve naj bi bile zaman? Saj so spet na dnevnem redu čečkanje kljukastih križev, skrunjenje pokopališč in spomenikov, dinamitski a-tentati ter druga neonacistična izzivanja in pri nas na Koroškem še posebno zaostrena hujskaška gonja proti slovenskemu ljudstvu in s tem proti mirnemu sožitju obeh narodov v deželi. Ker pristojne oblasti le zelo redko kdaj nastopijo proti vsem tem oblikam motenja notranjega miru, je potrebno, da vsi protifašisti združijo svoje sile iiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiMiiimiiiitimiiiiiiiiiiitimiiiiimiiiimiiimiiMiiiiiitiiiitiitiiiimiiiiiiiH Delo ljudske skupščine FLRJ Nov zakon o loteriji £ Kardelj bo poroča! o pripravah za novo ustavo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Zvezna skupščina bo jutri na skupni seji začela razpravo o poročilu 'zveznega izvršnega sveta v preteklem letu. Pričakuje se, da bo dopolnilno poročilo podal podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič. Poleg tega se predvideva, da bo na jutrišnji seji predsednik ustavne komisije podpredsednik zveznega iz-vršneg i sveta Edvard Kardelj obvestil skupščino o dosedanjem delu komisije za izdelavo osnutka nove ustave in verjetno tudi povedal, kdaj bo osnutek predložen skupščini v odobritev. Kot je znano, je zvezna skupščina decembra 1960 ustanovila komisijo z. izdelavo nove ustave. Komisija je s svoje strani ustanovila pet podkomisij, ki so na številnih sejah pripravile material, na podlagi katerega bo izdelana nova jugoslovanski ustava. Poleg poročila o delu zveznega izvršnega sveta bo zvezna skupščina razpravljala o predlogu zakona o ustanovitvi komisij za izvajanje predpisov o razdelitvi čistega dohodka gospodarskih organiza-cij m ustanov. S tem zakonom se predvideva določitev splošnih meril za razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Namen tega zakona je vskladiti dohodke s produktivnostjo dela. Pod predsedstvom* Edvarda Kardelja se je sestal danes zvezni izvršni svet, ki je sprejel več zakonskih osnutkov in predpisov s področja socialnega zavarovanja. Sprejeti zakonski osnutki o zdravstvenem zavarovanju omogočajo nadaljnji razvoj družbenega samoupravljanja v zdravstvenem zavarovanju in večjo za-interesiranost zavarovancev gospodarskih organizacij in komun za delo te službe in za racionalnejšo uporabo sredstev socialnega zavarovanja. Osnutek zakona predvideva enotno zavarovanje za vse za. varovane osebe. Zvezni izvršni svet je prav tako sprejel zakonske spremembe pokojninskega zakona, ki predvidevajo povečanje minimalnih o-sebnih in invalidskih pokojnin za udeležence v narodno-osvobodilni borbi pred 9. sep. tembrom 1943. Novi zakonski osnutek o jugoslovanski loteriji, ki ga je zvezni izvršni svet prav tako danes sprejel, predvideva, da se razne igre na srečo lahko prirejajo samo za socialno-humanitarne, kulturno-prosvetne in fizkuk turne namene. B. B. iiiiiiiiiitiHiui mi iiiinitiii ti iitiiiiiiiiiiaiiiiiiiMitmiiiiiiiHiiitiiiiiiaiiiit umit iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii m n im m umi n iiiitiiiiiiitiiiiitittiiHiiiiiiiiB Dejavnost indonezijskih gverilcev na ozemlju Zahodne Nove Gvineje Obkolili so petrolejsko središče blizu prestolnice U Tantov predlog za dveletno upravo OZN DŽAKARTA, 6. — Indonezijska agencija «Antara» poroča, da so indonezijski prostovoljci začeli prehajati z otokov Waigeo in Gag na ozemlje Zahodne Nove Gvine-je. Otok Waigeo je pod celotnim nadzorstvom protiho-landskih sil, na otoku Gag pa so še v teku boji. Omenjena agencija javlja dalje, da so indonezijski gverilci začeli močno ofenzivo proti nizozemskim četam, ki jih sestav- ljajo skoraj sami mladi rekruti, ki so brez izkušenj. Nizozemci so imeli velike izgube. Dalje pravi agencija, da so bataljoni gverilcev, sestavljeni iz domačinov Zahodne Nove Gvineje, praktično obkolili petrolejsko središče So-rong, severozahodno od Hollandie. Iz Haaga javljajo, da se bo nizozemska vlada sestala konec tedna in razpravljala .o predlogu tajnika OZN U Tan- ta, naj bi Združeni narodi prevzeli za dve leti upravo na Zahodni Novi Gvineji. Po tem času bi razpisali referendum med domačim prebivalstvom, ki naj odloči o prihodnosti tega ozemlja. Glede tega ne dajejo v Haagu nobenih izjav. Baje predvideva U Tantov načrt, naj bi indonezijske čete in indonezijski civilni funkcionarji nadomestili nizozemsko vojsko in funkcionarje. . «' je »v zadnjih štirih letih z re- nih aretacijah v krogih, ki so ferendumoiu Francija dosegla tej združitvi naklonjeni. Gospodarstvo v državah Latinske Amerike Iz poročila ministrstva za kmetijstvo ZDA se je kmetijska proizvodnja v Latinski Ameriki v letu 1960 zmanjšala za 2 odstotka v primerjavi z letom 1959. Danes proizvajajo v Južni A-meriki manj šiviljskih izdelkov, računajoč po prebivalcu, kakor v letu 1938. Prebivalstvo Latinske A-merike šteje danes 200 mili-jonov. Latinskoameriški strokovnjaki cenijo, da se lahko število prebivalcev poveča do leta 1975 na 300 milijonov. Upoštevajoč sedanji tempo gospodarskega razvoja teh držav, pričakujejo, da se bo lahko od povečanega števila delovne sile, ki se ceni na 65 milijonov samo del vključil v proizvodni proces. Realno razmerje med u-vcznimi in izvoznimi cenami se je v latinskoameriških dr. žavah poslabšalo za 6 odstotkov v razdobju med 1951 in 1956. Ekonomska kriza v letih 1957 in 1958 je privedla do znižanja cen večine surovin, ki jih izvažajo države Latinske Amerike, medtem ko je prišlo do dviga cen industrijskih dobrin, ki se uvažajo v Južno Ameriko. Čeprav je v sredini leta 1958 priišo do poživitve poslovne aktivnosti in do zvišanja cen nekaterih surovin, se vendar položaj za latinsko-ameriške države ni zboljšal, ker so izvozne cene izdelkov industrijskih držav ostale v glavnem zelo visoke. Sredi 1960. leta je bilo realno razmerje med uvoznimi in izvoznimi cenami v Latinski Ameriki slabše kakor v dobi največje krize. Zaradi tega položaja so se močno znižale zlate in devizne rezerve držav latinskoameriške celine. Kot je izjavil predsednik neke družbe, se je devizni dotok Latinske Amerike v letu 1959 od izvoza enakih količin blaga kot v letu 1951, zmanjšal za milijardo dolarjev. Poleg tega se je v preteklih letih vse bolj zoževal trg zahodnih držav za izdelke latinskoameriških držav. Tak položaj je privedel do negotovosti, ki se je povečala tudi zaradi tega, ker je položaj latinskoameriških držav na mednarodnih trgih odvisen od cen kakih 15 surovin in živilskih izdelkov kakor tudi od povpraševanja po teh izdelkih. Brazilija, Argentina, Gua-temala, Kolumbija, Kostarika, Nikaragua in Salvador so odvisni od izvoza kave, na katero odpade nad 50 odst. njihovih izvoznih zaslužkov. Banane so glavni izvozni pridelek Hondurasa, Paname in Ekvadorja. V Dominikanski republiki ima najvažnejšo vlogo sladkor, v Argentini in Urugvaju meso in volna, v Boliviji in Čilu kositer in baker, v Venezueli pa nafta. Od 17 glavnih izvoznih izdelkov Latinske Amerike so v začetku leta 1960 samo kositer, cink in laneno olje prinesli pozitivnejše rezultate. V letu 1959 je prišlo do določenega zvišanja cen pri pšenici, mesu, bombažu, volni, bakru in sladkorju. Lani pa so se nekoliko znižale cene nafte, kave in sladkorja zaradi močnega pritiska in nadpro-dukcijo. Predvidevajo, da se bo povpraševanje po tradicionalnih latinskoameriških dobrinah v razdobju 1960 do 1975 povečalo za 3 do 4 odstotke letno, medtem ko je njeno povečanje v prvih letih po vojni znašalo 5,4 odstotka. Latinskoameriške države so v letu 1959, t. j. v raz-dobju splošne poživitve trgovine izvozile blaga v vrednosti 9,7 milijarde dolarjev, kar je le prav malo več kot v letu 1956, to je v razdobju krize, medtem ko so bili rezultati v letu 1957 za 400 milijonov dolarjev večji. V letu 1960 je izvoz stagniral na ravni leta 1959. Plasma izdelkov se ni izboljšal, ker so v državah proizvajalkah še nadalje imeli večji presežek. To velja posebno za 10 najvažnejših izvoznih surovin Latinske Amerike. Izvoz Latinske Amerike je v glavnem usmerjen na Zahodno Evropo. Glede na to je ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti povzročila v državah Latinske A-merike vznemirjenost. Te države so se bale, da bo njihov plasma surnvin v Zahodni Evropi naletel na velike ovire, ker bodo članice EES v prihodnje kupovale ob ugodnejših pogojih kavo, sladkor, meso in druge izdelke te vrste v pridruženih afriških državah. V Južni Ameriki prevladuje danes prepričanje, da lahko Latinska Amerika reši svoje osnovne ekonomske probleme z ustvaritvijo enotne ekonomske moči. Po mnenju strokovnjakov se industrializacija latinsko ameriških držav najlaže doseže z ustanovitvijo regionalnega skupnega trga. V tej smeri se prizadevajo že več let. Teoretično že obstoji skupni trg med Gua-temalo, Hondurasom in El Salvadorjem. 9. januarja 1960 so predsedniki teh treh držav podpisali deklaracijo o ekonomski integraciji. Ze 6. februarja so podpisali trojni sporazum o ekonomski združitvi. K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge države Srednje Amerike. V decembru leta 1960 so štiri države Srednje Amerike v Managvi podpisale 3 nove listine o gospodarski integraciji. Gre za splošni sporazum o gospodarski integraciji Srednje Amerike, za protokol o izenačevanju carinske tarife in za sporazum o ustanovitvi srednjeameriške banke za integracijo. Države podpisnice so bile: Guatemala, Honduras, Nikaragva in El Salvador. Kostarika, ki je sodelovala v preliminarnih razgovorih je kasneje sporočila, da za sedaj še ne bo pristopila k tej ekonomski skupini. Svoje stališče je utemeljila s tem, da bi pristop k Skupnemu trgu Srednje Amerike škodoval njenemu gospodarstvu. Splošni sporazum, s katerim so ustanovili Skupni trg držav članic, je imel prvotno 20-letni rok trajanja, lahko pa ga podaljšajo na nedoločen čas. S tem sporazumom predvidevajo ukinitev vseh carin in dajatev za okoli polovico kmetijskih in industrijskih izdelkov, s katerimi se trguje v blagovnih izme-njavah med državami članicami. Za druge blagovne skupine je potrebno, da se trgovinske omejitve v petih letih popolnoma ukinejo. Države podpisnice so se zavezale, da bodo odstranile vse ovire »prostemu prometu ljudi, dobrin in kapitala« v svojih državah. Razen drugega so se članice dogovorile, da bodo po preteku petih let razpolagale s skupno zunanjo tarifo nasproti tretjim državam. Države podpisnice predvidevajo, da bodo dobrine, ki jih izdelujejo v samj skupnosti, lahko plasirane brez kakršnihkoli motenj na trgih držav članic. Ta pravila zajemajo izdelke skupnih industrijskih proizvodnih središč, ki bdo obstajala v okviru industrijske integracije. V prvo skupino spadajo izdelki, ki sestavljajo 50 odstotkov medsebojnih. trgovinskih izmenjav. Izjeme pa so tiste vrste blaga, katerih proizvodnjo lahko omeji obstoj svobodne trgovine. Pogodba ima prav tako določila o potrdilu glede izvora blaga. Ekonomska Integracija bo odklonila umetno ustvarjene ovire v trgovinski izmenjavi med majhnimi državami Centralne Amerike. Te države štejejo 10 milijonov prebivalcev. Ko bodo združene, bodo ustvarile trg velikega pomena tudi, če pride do nadaljnjega razvoja. Vsekakor pa se bo njihova kupna moč za nekajkrat povečala. Zunanjetrgovinski promet teh držav znaša danes nad 925 milijonov dolarjev letno. V februarju leta 1960 je bil podpisan sporazum o u-stanovitvf latinsko-ameriške svobodne trgovinske cone. Ustanovitev ekonomskih skupin v Latinski Ameriki bo privedla nedvomno do strukturnih sprememb uvoza iz tretjih držav, čeprav to morda ne bo vplivalo na celotno raven uvoza. Na podlagi neke ocene Ekonomske komisije OZN za Latinsko A-meriko se bo v razdobju med letoma 1960 in 1975 povečal delež strojev in opreme od 32,5 na 41,6 odstotka. Nakup teh izdelkov se bo do leta 1975 količinsko povečal za 80 odstotkov, medtem ko se bo notranja proizvodnja tega blaga povečala 27-krat. Medtem ko pričakujejo v tigovim Latinske Amerike na čezmorskih območjih povprečen letni dvig od 3 na 4 odstotke, se bo blagovni promet v samem ekonomskem bloku v znatni meri povečal. Pričakujejo, da bodo do konca leta 1975 okrog 50 odstotkov uvoznih potreb držav Latinske Amerike lahko krili z uvozom drugih držav članic svobodne trgovinske cone, medtem ko znaša sedaj ta odstotek 10. Med drugim bo do leta 1975 nastalo v Latinski A-meriki letno povpraševanje po avtomobilih v višini 1,8 milijona enot, kar bo vsekakor obremenilo gospodarstvo teh držav, če bo treba celotne potrebne količine motornih vozil uvoziti iz inozemstva. Isto velja tudi za jeklo, katerega proizvodnja se mora do leta 1975 občutno povečati. Pri tekočem gorivu bo stanje tako, da bo v prihodnje treba uvoziti le manjše količine iz čezmorskih območij, čeprav se bo povpraševanje podvojilo. V letu 1975 bo povpraševanje po bakru v Latinski Ameriki S-krat večje kot danes, 80 odstotkov teh potreb pa bo krila lastna proizvodnja. Jla podlagi tega se bo morala interregionalna trgovina povečati petdesetkrat. Po cenitvah Ekonomske komisije OZN za Latinsko A-meriko- bo potrošnja mleka, svinjskega mesa, bombaža in rastlinskih vlaken 3-krat večja kot v razdobju od 1954 do 1956. Glede sladkorja, govejega mesa, kakaa in kave se bo potrošnja podvojila, potrošnja pšenice, rža in banan po skoraj podvojila. Razen pšenice in mlečnih izdelkov, ki se bodo morali v letu 1975 še delno uvažati (v višini 8 odstotkov), bo proizvodnja drugih omenjenih izdelkov lahko krila notranje povpraševanje. Meddržavna trgovina s temi proizvodi se bo v istem razdobju potrojila. Gagarin in Titov pojdeta v ZDA? hn[!qe ^ t/lprlrtli&čo MOSKVA, 6. — Sovjetska kozmonavta Gagarin in Titov se baje pripravljata na enotedenski obisk v ZDA na povabilo kottliiije OZN, ki it u-kvarja z vesoljskimi problemi. Po zatrjevanju krogov, iz katerih je prišla ta vest, bi Gagarin in Titov odpotovala o-krog 15. aprila, to se pravi kmalu po slavnostih ob obletnici Gagarinovega poleta (12. aprila 1961). Ni pa nikakega uradnega potrdila te vesti in časnikarjem ni uspelo, da bi prišli v stik z obema kozmonavtoma. Veselje v predoru pod Velikim Sv. Bernardom, ko so se srečal; delavci, ki so vrtali z italijanske in švicarske strani Včeraj se je v neuradnih krogih govorilo o potovanju v ZDA, medtem ko je NASA zanikala, da bi bile ZDA povabile sovjetska kozmonavta ali pa da bi nameraval Glenn potovati v SZ. Po današnjih vesteh pa naj bi do potovanja prišlo na povabilo OZN. Bilo bi prvič, da bi sovjetska astronavta potovala skupaj v inozemstvo. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM DOLOČEN »POSTOPEK* V Las Vegasu razporoka Fisher-TayIor LAS VEGAS, 6. — Elizabeth Taylor in Eddie Fisher bosta razvezala poroko v Las Vegasu v Nevadi, torej v istem mestu, kjer sta se pred tremi leti poročila. To je povedal lastnik hotela Joe Weljs, ki je dejal, da je bilo med pogovori med Rimom in New Yorkom včeraj zvečer odločeno, da se zahteva za razvezo zakona predloži tukajšnjemu sodišču. Joe Wells pa je bil naprošen, da rezervira za Elij zabeth Taylor v svojem hotelu stanovanje za šest tednov; toliko časa bivanja je namreč treba, da je mogoče zaprositi za razporoko, kot določa zakon te države. Fisher, ki ima sedaj 33 let, in Taylor, ki jih ima 30, sta se poročila v Las Vegasu 12. maja 1959 v sinagogi Beth Sholem po židovskem obredu. Kot je znano, je Elizabeth Taylor za to priložnost prestopila v židovsko vero. Obsežne naloge novega sputnika » Včeraj izstreljen Kozmos-2 z znanstvenimi inštrumenti Te vrste sateliti bodo služili tudi izpopolnjevanju novih tipov kozmičnih ladij MOSKVA, 6. — Radio Moskva je zvečer sporočil, da so v SZ danes izstrelili satelit »Kozmos-2«. V satelitu »e nahajajo znanstveni instrumenti. Poleg tega je v satelitu telemetrični radio z več kanali, radiotehnične naprave za merjenje satelitove poti ter oddajna postaja za kratke valo-ve, ki oddaja na dveh frekvencah: 20,005 in 90,0225 me-gacikla. Po prvih podatkih se satelit giblje po orbiti, ki 3e le malo razlikuje od naprej določene. Največja razdalja od Zemlje znaša 1560 km, naj. manjša 213 km. Podatki, ki prihajajo s satelita, dpkazujejo, da vsi inštrumenti v redu delujejo. fiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimmimiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Proces v Messini P. Vitale je imel pištolo v celici Salemi protestira proti izjavam Stuppie MESSINA ,6. — Pri današnjem nadaljevanju procesa zaradi dogodkov v Mazzarinu so najprej prebrali zapisnik zaslišanja bivšega stražnika Gio-vannija Stuppie, ki je svoje izjave podal kar v bolnišnici v Mazzarinu, ter Elene Cola-janni, ki je tudi pričala v Mazzarinu. Ko je obtoženi Salemi slišal, da ga je Stuppia spet obtožil, se je dvignil, da bi zaprosil za besedo, toda njegov odvetnik ga je prosil, ...... P J ... Trije otroci igralke Elizabeth Taylor se igrajo, ne da bi kaj vedeli o muhavostih svoje matere Telestar - za televizijske oddaje ki bodo sprejemljive po vsem svetu NEW YORK, 6. — Ameriški in tuji novinarji so si ogledali prvo telefonsko in televizijsko centralo, usmerjeno proti vesolju, ki leži v Andoverju v državi Maine, na griču »Spa-ce Hill». Ob tej priliki so sporočili značilnosti satelita »Telestar*, ki bo razširjal v Evropi in Ameriki programe «World Vision*, namreč televizijske oddaje, ki jih bo moč sprejemati po vsem svetu (razen v Aziji in Avstraliji). • Telestar* tehta 80 kg, ima obliko krogle in 72 okenc s sončnimi celicami, ki bodo o-s-krbovale električne naprave satelita. »Telestar* ima dve anteni, ki bodo usmerjene proti Ekvatorju, da bi oddajale ali sprejemale televizijske znake. S tem satelitom bodo oddajali mednarodne programe, glede katerih se bodo sporazumeli med evropskimi in ameriškimi televizijskimi družbami. Satelit bo dosegel 500 morskih milj v perigeju in 3.000 marskih milj v apogeju. Televizijske znake bo sate- lit okrepil deset milijard-krat in jih oddajal na posebni frekvenci. »Telestar* je grajen tudi za omogočanje 600 telefonskih razgovorov hkrati; toda v prvi fazi ga bodo uporabili izključno za oddajo televizijskih programov. WASHINGTON, 6. — Ken-nedy in njegova soproga bosta 29. t.m. priredila v Beli hiši kosilo v čast vseh osebnosti ameriške celine, ki so prejele Nobelovo nagrado. naj bo miren. Danes je bil prvič . navzoč tudi brat p. Agrippina Paolo Jaluna, ki je tudi duhovnik. Sedel je poleg p. Ferdinanda, ki je kapucinski provincial iz Siracuse ter docent fizike na univerzi v Cataniji. Pričal je najprej kapucin p. Mario ali. Giovanni Barone, ki ima 35 let. Ta je bil v Mazzarinu gvardijan oktobra 1956, preden je prišlo do dogodkov, zaradi katerih so danes na sodnem stolu štirje patri in trije laiki, Ker je bil malo časa v Mazzarinu, ni mogel spoznati tamkajšnjega ambienta. Pravi pa, da je spoznal,' da je bil vrtnar Lo Bor-tolo pravzaprav gospodar samostana. Potem je bil zaslišan p. Vitale, ki je imel pisalni stroj. Stroj so mu zaplenili, ko so skušali ugotoviti, na katerem stroju so bila pisana izsilje-valna pisma, p, Vitale pravi, da stroja nj mogel nihče rabiti, ker ga je imel pod ključem. Razen tega si je dal malo prej premenjati ključavnico svoje celice, potem ko mu je iz miznice zginila kuverta z 20.000 Hrami. Med drugim je pater povedal, da Je po atentatu na p. Agrippina kupil pištolo ter jo imel v celici. Kadar je slišal kake sumljive glasove, je sprožil kak strel. Ko je pričal p. Tommaso, je povedal, da ga je nekoč Lo Bortolo na cesti ustavil ter ga opozoril, naj se ne vrne v samostan pozneje kot ob 18,30. Zakaj je bil ta nasvet, p. Tommaso ni nikoli zvedel. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek. «Nunzia Parello* se je potopila LA SPEZIA, 6. Pet sto-ton-ska motorna ladja »Nunzia Parello*, ki je bila natovorjena z moko in železom, in bila namenjena v Cagllari, se je potopila v bližini otoka Tino. Od osmih članov posadke je izgubil življenje kapitan Gennaro Scotto; tri pogrešajo, štiri pa so prepeljali v bolnišnico. Pogrešane mornarje še vedno iščejo. Ladja se je potopila sinoči okrog 21. ure. Malo pred tem je ladja zaprosila za pomoč in javila, da se potaplja. Na opozorilo radijske postaje iz Genove, sta holandska ladja »Alchiba* in irska iadja »Irish Havvthorn* odpluli proti kra- Računski center na Zemlji proučuje podatke, ki prihajajo. »Kozmos-2« ima za nalogo, da nabavi podatke za študij koncentracije nabitih delcev v -ionosferi, korpuskularnega sevanja sonca in delcev slabe energije, sestava Van AUenovih obročev, sestava primarnih kozmičnih žarkov ter sprememb njihove jakosti, zemeljskega magnetnega polja, kratkovalovnega sevanja sonca in drugih nebesnih teles, gornjih plasti zemeljske atmosfere, meteorske erozije, oblikovanja sistemov oblakov v zemeljski atmosferi. Izstrelitve sputnikov «Koz-mos« bodo služile tudi za izpopolnjevanje novih tipov kozmičnih ladij. Znanstvenik Valerij Lutsky iz moskovskega planetarija je danes zvečer poudaril, da je orbita «Kozmosa-2» »nenavadna« v primeri z orbitami drugih satelitov. Apogej novega sputnika je znatno dlje od Zemlje kot pri prejšnjih satelitih. Tako bo satelit prišel v stik z močnimi koncentracijami nabitih delcev, ki «bi lahko predstavljali nevarnost za bodoče polete človeka proti Luni in drugim nebesnim telesom«. TURIN, 6. — Brata Judica Cordiglia sta od 23,28 do 23,36 poslušala znake s «Koz-mosa-2», ki so bili zelo jasni. V Bolgariji odkritja petrolejskih ležišč DUNAJ, 6. — Velika ležišča visoko kvalitetnega petroleja so odkrili v bližini vasi Dolnji Dabnik in Gigen v severni Bolgariji. Tako poroča radio Sofija. Pri odkritju so sodelovali tudi sovjetski strokovnjaki. Centralni komite bolgarske komunistične stranke je poslal brzojavko s čestitkami bolgarskim geolo- kast strup, vendar je še vedno skrivnost, kako je »trup prišel med njihovo hrano. Prebivalstvo je zaradi tega dogodka zelo ogorčeno. ----«»---- Poroka v zaporu SIENA, 6. — Kaznjenec Vin-cenzo Pastorti (30 let) iz Ancone se je danes poročil z mlado Sicilijanko, ki ima komaj 20 let. Novoporočenca sta se danes videla prvič. Dekle je pred nekaj meseci dalo v neki časopis oglas, da išče delo kot služkinja. Pastorti je pisal na naslov poštnega predala in obrazložil svoj položaj in izjavil dekletu, da je pripravljen se z njo poročiti. Tako sta si začela dopisovati, kar se je sedaj zaključilo s poroko. Pastorti bo ostal v zaporu še nekaj mesecev, njegova žena pa si je sedaj najela sobo v Sieni, kjer ga bo počakala. glnhba ^ bliU ■n Jubilej Lojza Drenovca Igralec, pevec m dolgoletni predsednik Združenja dramskih umetnikov Lojze Drenovec bo 10, aprila slavil petdesetletnico gleda li-ikega udejstvovanja. Na jubilejni predstavi bo odigral vlogo grofa Hohemoarta v Kreftovih «Kranjskih komedijantih«. Loren ln Newman ter Bryan in Finch LONDON, 6. — Britanska akademija za film, ki je včeraj zvečer podelila svoje nagrade za l. 1961, je proglasila Sophio Loren za »najboljšo tujo igralko» zaradi njene vloge u ttCiocia-ri>. Naslov najboljše britanske igralke pa je prejela mlada in Se malo znana igralka Dora Bryan. Paul Netvman in Peter Finch pa sta bila proglašena za najboljšega tujega in britanskega igralca. Dve novi knjižni zbirki Založba «11 Gauguinu u Bologni pričenja svojo dejavnost z dvema novima literarnima zbirkama: Parole del Diavolo (proza) in La luna e la terra (poezija). V teh dveh zbirkah bodo izhajal a dela italijanskih in tujih avtorjev, zlasti novih ali takih, ki se še niso ut>e-ljavili Založba ima za letošnje leto v programu izdajo dvanajstih, petnajstih knjig v obeh zbirkah, s katerimi se namerava udeležiti tudi raznih natečajev za literarne nagrade. Oskrunjen spomenik odporniškega gibanja ANCONA, 6. — Preteklo noč so neznanci oskrunili marmorni spomenik, posvečen padlim v odporniškem gibanju. Odnesli so bronaste črke napisa na spomeniku. Razstava keramike v Faenzl z bogatimi nagradami Mesto F.aenza razpisuje XX. natečaj za dela v keramiki, za katera so določene sledeče nagrade: zlata medalja predsednika republike, zlata medalja predsedstva senata, zlata medalja ministrstva za javna dela, nagrada «Faenza» hranilnice v Faenzl v znesku 750.000 lir, nagrada pokrajinske uprave iz Ravenne 300.000, nagrada ministrstva za industrijo in trgovino 300.000, nagrada ENAP'1 300 tisoč in še druga nagrada ENAPI 150.000, nagrada trgovinske zbornice v Ravenni 300.000, nagrada turistične ustanove v Raoennt 200.000 ter še nagradi 200.000 in 100 tisoč. Razpisan je tudi natečaj z mtfjhnimi nagradami za učence umetniških inštitutov in šol. Razstava sama bo t) Faenzi od 26. junija do 22. julija. eNe ubijaj« v italijanščini Družba Zebra Film je predložila ministrstvu za turizem in prireditve novo, v italijanščini sinhronizirano izdajo filma «Ne uMf' Napravljenih je bilo tijdi.f V ’ kaj popravkov. Seda) film pretresla revizijska misija. BB zelo dragocena zaradi tujih valut Bripitte Bardot si naslov «francoski način"® kapitel«. Po zadnjih st®"^ kah pridobi Franciji manj kot polovico tujin«, lut, ki jih pridobi Ren,\, najpomembnejša /ranC°L tovarna avtomobilov. L. nj je BB pridobila za FranCI( milijardo novih frankov tujih valutah, medtem K® j,; je Renault pridobil 2 ^ jardi in 350.000. *** FIRENCE, 6. — BriK Bardot, ki se nahaja v .< rov '»ki 'v6| rencah zaradi snemanja I ma aPočitek vojščaka». 4 svoj drugi dan bivanja v . rencah uporabila nečiujj za avtomobilske izlete. * -pred dvanajsto uro >e , odpeljala v mesto, nat° J !® se je za kosilo vrnila " Fiesole, kjer stanuje. Pc-u ---» dne so drugi člani 5llh skupine pod vodstvom " -j ma snemali neke scene, pa se je spet odpel)® j«— Firence. Zvečer so ji ^ ;* dentje zapeli serenado, kar je Brigitte pozirala \ isi tografom. V prihodnjik v. . pa se bo tudi zanjo z8C r® 1 delo. ko: bde »lili kilo *»k. »»ki frak iti Aldo Ciccolini Je imet pred dnevi HI ‘M kt^>> recital v Ljubljani, kP‘^ if^ ............................................................iiiMiiliiiiiiiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii,iiiitmiiiH,Mi,lii,iiiiii„iiiiaii,ii,liiiiiiii|l,o dolgi pre-t0 fl.ln Pa dejstvo, da se za UH, da'a nikakršna pojas- najye*ta bila ves čas predmet Pa; ,t6lu's.Va1'’ kakšen je neki tij, '~J<:Sa zanimanja politič- Vnra!°Pazovalcev, ki so se "Sevali t.i,!.. .a; tj,] Vjfok. To se je vsem Kon„ em bolj čudno, ker je VrstjFes 'm®l razpravljati o ttj. ze'° važnih vprašanj, politični in golo, : skl razvoj dežele, ka-»dobri, ’mel tud> sprejeti in odl0v „ vrsto načrtov ter kilo nV' *tater'b odlaganje je In P?Vsem škodljivo. kolikor je to zatišje ji Nv j* .^ongresa nastopilo <* tov oV. »asu največjih napo-o# ttlro eze'e> da bi s pomočjo ili“ ‘v,imenovanega sistema i I1 itY0(jn skokov« razvila pro- ziv predsednika republike. Toda, tudi o tej seji je malo znanega. Sporočeno je bilo samo, da sta predsednik Liu Sao Ci in premier Cu En Laj imela važne govore o sedanji situaciji in o glavnih vprašanjih dela. Vsebina teh govorov pa do danes ni bila objavljena. Pekinški politični opazovalci in dopisniki pa so, v pomanjkanju drugih virov, skušali vsaj nekaj izvedeti iz poročil v tisku, pa so zato svojo pozornost posvetili nekemu članku, ki je izšel v osrednjem glasilu «Zen Min 2i Bao», o katerem smo v torek že poročali v našem dnevniku. Iz vsega pa se da sklepati, da se je na Kitajskem t !( j •" ha vseh področjih, 1 velikim zanimanjem grej -°Va*°' kaj bo Kon-»utnt Veda* Slede na tre-Perspektive razvoja. iazvuja. i, hekatl oc‘tn0 ie bilo, da so 1« 1 Ntk,/* Pvejšnje metode in (I* Pa j 51 doživeli neuspeh, » ®raks' 2a*em bilo treba v (I ^stve« .Pr'stopiti k njihovim N0 'm popravkom. 0 0 se je že zdelo, da !aset] pgres sklican, je bilo ,aisetznova odloženo za ie k'ini' Navsezadnje pa lVenrta_, °nKres konec marca » Defst e ses‘al. ... Paiv'1!-’-, da se seie vrše P1 jimecj* tajnosti, ne da prisostvovati nbil0 '..tujci, katerim je lJ0Vqli *eiSnja leta vendar i^Ore ° P°sluSati nekatere KU Je ustvarilo v opa-j * Prepričanje, da bo ®°v°ra zasedanju bržkone ° izredno važnih zu„ ,la kitajske notranje r)( pa Je Politike. To mne- 1 Potrjuje še neko dru->0>rej' v°: Radio-Peking ni >sedaJ.v hasprotju s svojo l Prakso, doslej niti i.^Sa a|P° omenil govorov C^jskih* drugega naj višjih " v«ri0, Predstavnikov, ki Opil, n° tudi tokrat prvi ter iznesli najvaž-n*vneir(rob>leme, ki so na Pedu zasedanja. 56 ve sam0’ da |k|"Tih ,”a5v • i »n čr*sa P.aed. zasedanjem Kon-J ri°Vbe a vršila seja Vr-i ”koRa ria.vne konference, i. VodiV«i8tali "ajvišji kitaj« li Wi * J1’ ^uenlaj pa da Poročilo o delu tik«' državn- 0hiJcT‘“vnega foruma, , ^Nevanajno sestaja zaradi iM^beJilh naivečjih in al dejej b Političnih vpra-""i,,,.. e' in sicer na po- |, 1 ^vlja: E^zamišl KNJIGE jenost >t0,n» lite«sJ°Venska humo-w,rj|li . afura skromna po «> osPe0binS‘e,,Uu del- Pa 0 !**o r,°lni> moramo vsa-iti h J > V° knjigo še toli• ii# aa °°v prinesla pra-r>ekn^e} humor in 1 *Vr*t "°oe0“ v to li' Ja ^ 'd*/beiei,1- T°da ko knji-.. pr ,ajo la,n0’ sm° navadno 1 «!* dala r?Zoč“rani. kajti ' •» f H, * nrie \,steoa, kar smo -nJ iJ '6|/ no^a^vail. Tako je pd >k ,e. ki ■ knjigo Dušana ' 1 L,.d ?aJ*„Pod naslovom l. i4n)ižni 7«Sl3enosf“ Prišla rfl, ob„ ealofP ® izdaji man- <&. >irn5 Coa ,°bzor^ Ta fil>f *« jnQf' humoresk in avtorja nas ab .„,1 jPooe r*. nam marsikaj te- ° V !. iB°Pe, n„ • nani marši ■p® ,!» ens,c*mi Pisa' i Č £ \°,°Vi vztrajnosti izdane knji- t«dla“,saJa tuBa m »at.nč- »k.^Pke rin pikre, J, ’ Satn0G'edaltŠke burno- «!•/&?«‘-"“.S St. Hu. 6. strani) r a CUENLAJ razpoloženje sprevrglo proti metodam »velikih skokov«. Zaradi tega se zdaj v Pekingu z napetostjo pričakuje, kako bo Kongres formuliral «nove koncepcije«. Realno je pričakovati, da se bodo najprej objavili dokumenti o izpolnitvi plana in glede proračuna za 1. 1961. Na osnovi teh dokumentov, bi se prvenstveno potegnili tudi posredni in neposredni zaključki o ukrepih, ki so bili sprejeti v poljedelstvu. Zadnja leta je bilo namreč poljedelstvo proglašeno za najvažnejšo gospodarsko pa-pogo, zaradi česar so tudi bile zmanjšane investicije ha drugih področjih. Spre-.menjene so bile vrhu tega prvotno zamišljene koncepcije glede vaških ljudskih komun, glede sistema nagrajevanja, zatem v pogledu o-hišnic, dovoljeni so bili vaški sejmi, spremenil se je odnos do intelektualcev itd. In te novosti niso bile le mnogoštevilne, marveč so tudi pomenile bistvena in velika odstopanja od dolgoletne politike. Poleg tega je bila dana pobuda za maksimalno povečanje proizvodnje potrošnega blaga, povečanje kapacitet v rudarstvu, v kemični in lesni industriji, za izboljšanje kvalitete in asortimana blaga, za zmanjšanje porabe surovin itd. Najvišji državni organi pa so sporočili, da se bodo te mere začele izvajati letos in se bodo zatem izvajale še vrsto let. Vsi ti novi ukrepi na področju gospodarstva so takega značaja, da nehote navajajo človeka na misel, ali ne pomeni morda vse to začetek odstopanja od doslejšnje politike «treh rdečih zastav« — velikega skoka, generalne linije in ljudske komune. Spremembe v poljedelski politiki potrjujejo, da je prišlo do značajnih sprememb tudi v samih koncepcijah glede ljudskih komun. Poleg tega pa je gibanje za uresničitev mestnih komun že zdavna ugasnilo. Tiste komune, ki so že bile ustanovljene pred leti, so prenehale obstajati in o njih se ne govori več. Spremembe v poljedelstvu ter industriji, kakor tudi tiste, ki zadevajo njune medsebojne odnose, so tako velike, da se postavlja vprašanje, kaj je pravzaprav ostalo od prvotno zamišljene tako imenovane generalne linije. Seveda je težko pričakovati, da bo zdaj Kongres tudi uradno, torej javno odstopil od svoje dosedanje politike »treh rdečih zastav«, toda že samo sprejemanje ter uresničevanje novih ukrepov utegne biti zadosten dokaz za- to, da se v kitajski stvarnosti nekaj premika v smeri novih poti. « Zakonski vrtiljak» nocoj v Avditoriju Tina Leonova in Anka Cigojeva v komediji «Zakonski vrtiljaka, s katero pridejo člani ljubljanskega Mestnega gledališča na današnje in jutrišnje gostovanje v Trst HVALE VREDNO DELO ŠTIRIH ITALIJANSKIH PISCEV «Aula !V» odnosno Slovenci in Hrvati pred fašističnim Posebnim sodiščem 2. V prvem članku pod tem naslovom smo po knjigi, ki nosi naslov «Aula 1V.», podali kratko zgodovino Posebnega fašističnega tribunala in pregled vseh obsodb, ki jih je ta tribunal izrekel od svoje ustanovitve do svoje ukinitve. Danes hočertlo seznaniti braice z deležem, ki odpade na Slovence in Hrvate tedanje Julijske krajine. Iz podatkov, kakor jih navaja knjiga, pa ne izhaja neposredno, kateri procesi so bili naperjeni proti Slovencem in Hrvatom ali kateri obtožehci so bili Slovenci in Hrvatje. V nekaterih primerih, kakor na pr. pri Gorta-novem procesu, pri obeh tržaških procesih ali pri procesu proti trinajstorici iz Ko-privišča pri Kalu in raznih drugih primerih, je stvar jasna in ne dopušča dvoma. V -marsikaterem drugem primeru pa je bilo treba sklepati na narodnost obtožencev po njihovih imenih, ki so pa največkrat bila poitalijančena ali zapisana v italijanski transkribciji in tupatam tudi napačno prepisana. Kot nadaljnji kriterij lahko služijo podatki o rojstnem kraju in poklicu obtožencev. Pomemben kriterij je seveda tudi značaj obtožbe, toda iz kratke karakterizacije, ki jo podaja knjiga, ga ni vedno mogoče pravilno izluščiti. Zaradi tega ne more biti naslednji pregled povsem natančen, vendarle pa podaja dokaj verodostojno sliko. Kot osnovo za ta pregled smo izbrali procese in ne posameznih obtožencev. Obtoženci na istem procesu pa niso vedno vsi iste narodnosti, velikokrat so ti procesi nacionalno mešani. V pregled smo uvrstili tiste procese, ki so ali čisto slovenski in hr-vatski ali pri katerih je bila večina obtožencev slovenske ali hrvatske narodnosti. Takih procesov pa je bilo razmeroma malo. Mnogo večje je bilo število nacionalno mešanih procesov z italijansko večino. Tako je bilo leta 1931 šest procesov proti 70 tržaškim komunistom, med katerimi je bilo, kakor sodimo po navedenih kriterijih, najmanj ena tretjina Sloven. cev. So pa tudi procesi, kjer je med večjim številom obtožencev tud; le po en sam Slovenec in Hrvat. Tako je bila Marija Bernetičeva iz Trsta leta 1940 vdrugič obso- iiHtiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiitiiniiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiintiiimMiiiHiiniMiiiiiiHiKiiiiiHiiiHuaiiiiiiti ZA LETOŠNJI SVETOVNI DAN ZDRAVJA: BORBA PROTI SLEPOTI Ob konoplje vi vrvi k vodnjaku in ob bambusovi palici na polju Od 3 milijard ljudi, kolikor nas je na svetu, je od 10 do 15 milijonov slepih Na Kitajskem «ceh slepih», ki je nad 2000 let star - Veliko mladih «v temi» Od skoro 3 milijard ljudi, kolikor jih je na svetu, jih vsaj 1Q milijonov — med njimi najmanj 650 tisoč otrok — živi v večni temi. Nekateri strokovnjaki menijo, da je to število odločno premajhno in da je slepih na svetu več kbt 15 milijonov. Ljudi iz sve-t^ večne teme imamo po vseh deželah, več kot 7 milj^onpv pa jih živi predvsem v knieč-kih predelih. Nobena državt^ na svetu nr brez ' tega zla, pa naj ima zdravstveno varstvo še tako razvito. Na razmeroma majhnem predelu Anglije in Walesa je bilo leta 1960 več ko 97.000 slepih. V ZDA so imeli 1940 leta 230.000 »legalnih slepih«! To je izrazito ekonomska definicija. »Legalni slepi« pomeni človeka, ki ne more izvrševati nobenega koristnega dela, za katero je vid nujno potreben. V naslednjih letih se je Število takih slepih povzpelo že na 297.000, tako da se je vsako leto povečalo za 6.700. Ze sredi leta 1960 so cenili, da je število naraslo na 356.000, kar pomeni 2 legalna slepa na 1.000 prebivalcev, medtem ko je še leta 1940 bilo to razmerje 1,75 na 1.000! Urad za zdravstveno službo v ZDA pripisuje ta porast slepote v veliki meri dejstvu, da ljudje tudi po bolezni, ki nujno vodi do slepote, učaka- jo višjo starost in dosežejo daljšo življenjsko dobo. Taka slika je značilna tudi za druge razvite države v svetu. Dosežki moderne medicine, zlasti kirurgije, in zboljšano splošno zdravstveno varstvo so po tej strani že močan či-nitelj v boju proti slepoti, vendar pa celo v deželah, kjer domujeta blaginja in znanost, te sile še vedno niso dovolj močne, da bi v boju proti slepoti lahko dosegle popolno zmago. Kako je pa šele v manj razvitih deželah, v katerih živijo štiri petine vseh slepih na svetu? Tamkaj je ta slika resnično temna! V večini tehnično in socialno naprednih dežela Zahodne Evrope, Severne Amerike in Avstralije prideta na 1.000 prebivalcev po 2 slepa. V drugih delih Evrope in v večjem delu Azije je odstotek najmanj dvakrat tolikšen, medtem ko je v deželah vzhodnega Sredozemlja in velikem delat Afrike tudi 6-krat do 10-krat večji. Spričo tega strahotnega stanja je naziv »temnega kontinenta« prav zares upravičen. V nekaterih vaseh Severne Gane je število slepih 10-krat večje kakor v Zahodni Evropi. Slične razmere so tudi v predelih Kenije in Južnega Sudana. V mnogih vaseh Gane, ki jih je prizadela slepota, je ;vi:5 >A «sw Da bi si olajšala temo, v katero Ju je obsodila priroda, sta se sredi februarja v malem kraju Calciu blizu Bargama poročila 50-letni Sergio Pontali in 36-letna Lucia Marti, ki sta že od rojstva slepa jena od Posebnega tribunala na procesu, kjer je med 25 obtoženci bila edina Slovenka in edina iz Julijske krajine. Leta 1942 pa je bil v skupini intelektualcev, povečini dijakov, iz Milana, ki se je zagovarjala pred Posebnim tribunalom, tudi neki vi-sokošolec rodom iz Jugoslavije. Zaradi tega sklepamo, da smo pri sestavi pregleda izpustili neprimerno več naših rojakov, kakor smo vanj uvrstili drugorodcev. Tudi tako dobljena slika, ki ne zajame vseh Slovencev in Hrvatov, ki jih je obsodil Posebni fašistični tribunal, je presenetljiva. Seznam obsega 131 procesov proti Slovencem in Hrvatom, število obtožencev pa znaša 544. Od teh je bilo obsojenih 476, oproščenih pa 68. Za primerjavo naj ponovimo iz prvega članka, da je bilo število vseh procesov 978 s 5619 odtoženci. Za pravilno presojanje razmerja, mo: mo poznati celotno število prebivalcev ter število Slovencev in Hrvatov. Število prebivalcev se je v tistih letih zvišalo od 45 na 50 milijonov, število Slovencev in Hrvatov pa se je zaradi močne emigracije kljub naravnemu prirastku znižalo od prvotnih 600.000 na 550.000. Povprečno število prebivalcev je bilo, torej, 47.500.000, število Slovencev in Hrvatov Pa 555.000, tako da je bilo razmerje 86 proti 1 ali okroglo 90 proti 1. Razmerje med ustreznima številoma procesov pa je bilo 7,4 proti in in med številom obtožencev 8,6 proti 1. Slovencev in Hrvatov je bilo najmanj desetkrat toliko sojenih od Posebnega tribunala, kakor bi ustrezalo njihovemu številu nasproti celotnemu prebivalstvu. Razmerje bi bilo še bolj porazno, ako bi ga določili na osnovi fašističnih podatkov o narodnosti prebivalcev. Ce preseneča že veliko število procesov in obtožencev nas naravnost osuplja strogost izrečenih kazni. Od 42 smrtnih kazni, ki jih je izrekel Posebni fašistični tribunal, jih gre kar 33 na Slovence in Hrvate. Med tremi na dosmrtno ječo obsojenimi je tudi en Slovenec. O-stalih 442 slovenskih in hr-vatskih obsojencev je bilo obsojenih na 4.893 let ječe ustrezno število za vso Italijo je znašalo 27.737. V zadnjih šestih letih je Posebni tribunal 52 primerov s 66 obtoženci prenesel na druga sodišča; in sicer 1937. leta 1 primer, 1938. leta 3, 1939. leta 5, 1940. leta 5 1941 leta 3 in 1942. leta 35 primerov. Takšna bi bila slika za dobo šestnajstih let, ko je deloval Posebni .fašistični tribunal. Prvi proces je bil 25 junija 1927, a zadnji 20. julija 1943. Značilno je, kako je kolebalo število procesov v posameznih letih: samo po en proces je bil v letih 1931 1932, 1934, 1935, 1937 in 1940, po dva leta 1928 in 1938, po trije leta 1927, 1933, 1936 in 1939, po šest leta 1930 in leta 1941. Leta .1942 je bilo 29 procesov in v slabih sedmih mesecih 1943 32 procesov. Od slovenskih in hrvatsklh obtožencev, ki jim je sodil Posebni fašistični tribunal. Je bilo 524 moških in 20 žensk. Število žensk je sorazmerno mnogo večje kakor za vso državo. Njihovo število je bilo posebno veliko v letih 1942 in 1843, to pa je združeno z njihovim sodelovanjem pri partizanskem giba-nju. Tudi po poklicu je opažati razliko v strukturi v primeri s celotno državo. Največ je bilo delavcev (272), njim sledijo sicer, kakor za celotno državo, kmetje (158), toda skok ni tako velik. V tem se izraža pač specifična so-cialno-gospodarska struktura slovenskega in hrvatskega prebivalstva. 33 je bilo u-radnikov, 9 trgovec in 33 profesionalcev. Sorazmerno veliko je bilo število dijakov (48). Hišnih gospodinj je bilo 5. Pri 21 obtožencih pa manjkajo podatki o poklicu. Karakterizacijo pomembnejših procesov bomo podali v naslednjem članku. Današnji članek pa bomo zaključili s podatki o Nemcih v Južni Tirolski in Posebnem fašističnem tribunalu. Glede na njihovo število (po njihovi cenitvi jih je tedaj bilo več kot četrt milijona) in še posebej glede na njihovo sedanjo aktivnost, bi pričakovali dokajšen delež pri procesih pred Posebnim fašističnim tribunalom. Statistika pa pravi drugače. Celotno smo v knjigi izsledili 12 procesov proti osebam, ki so po imenu in po rojstnem ter po inkriminiranem pregrešku nemške narodnosti.. Obtoženih je bilo 28 oseb, od teh pa jih je bilo 5 o-proščenih. Ostali so bili celotno obsojeni na 60 let in 8 mesecev zapora. Povečini so bili obsojeni zaradi razžalje-nja fašizma, fašistične milice, vojske in Mussolinija. Zanimiv je bil primer iz leta 1936, ko je bilo devet Nemcev obtoženih, ker so tri italijanske vojake, ki so od njih terjali, da morajo med seboj govoriti italijanski, prisilili, da’ so pod njihovim poveljem eksercirali. V dveh primerih je šlo za poskus, izogniti se vojni ekspediciji v Abesiniji. Pomemben, je bil proces proti dvema zakoncema (nekemu profesorju irr njegovi ženi), ki sta bila zaradi svojega antiitalijanskega delovanja in ponosne izjave, da sta komunista, skupaj obsojena na 24 let ječe. Za odnose fašistične Italije do nacistične Nemčije pa je značilen primer iz leta 1941, ko je neki mesar iz okolice Bočna izjavil «Vojska gre slabo, ker je Italija strahopetna. Nemčija pa bo skrbela, da spravi stvari v red«. Zato ga je Posebni fašistični tribunal obsodil na 2 leti ječe. toda takoj po obsodbi je bil izpuščen na ukaz pravosodnega ministra. Iz naslednjega članka pa bomo spoznali, kako drugačno je bilo zadržanje Slovencev in Hrvatov nasproti fašizmu in s kakšno strogostjo je ta skušal zatreti njihovo gibanje. L. C. GU@P |1 n° »i'1 t0t<“ Kot nam kaže gornja slika, bo danes popoldne ob n. uri tržaški slikar Avgust Černigoj odprl razstavo svojih del v Zuerichu v Galerie Socrate -v DN .....,,,"»II||„„I|,..........................................................'»""'''''""m................................i............. k li?3 21.3 H— *,a , , __________ blem. Ne prisluhnite slabim be- sedam na račun vašega prijatelja. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslu se ne spuščajte v tekmovanje. če niste prav gotovi glede uspeha. Odpravili boste spor z drago osebo. Zdravje zelo dobro. VODNAR («d 21.1. do 19.2.) Nudila se vam bo ugodna priložnost, da pokažete vaše sposobnosti. V pogledu čustev: zaupajte v bodočnost. Zdravje: rev. matične bolečine. HIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zapletajte vprašanja, ki samo po sebi nikakor ni zapleteno. Bodite Iskreni, a tudi previdni do ljubljene osebe. Zdravje odlično. ■» 0 B,in*»01ldn.dO a°-5 > 0i'-*** dela, 581,10 ‘ Vo«C!k>^h P°Se1, vam b° JS°JeU boste<0d *L5. do 22.0.) “•nil, ‘»Dreij- "“leteli na pre. L Pol5«|}" nevarne nas- * do 22.7.) Vaša V”'! 23.«. t»* b°doa^'nost ln b®- ...P f N Porna8ali prebro. J N/* kritike zavračajte ute- e, ‘Av • Nekoliko P°- 23 7 do 22.8.) Ne zaupajte preugodnim predlogom, ki niso najbolj Jasni. Storite pr. vi korak za poravnavo nekega spora. Zdravje odlično. DEVICA. (Od 23.8. do 22.9.) Ce Je mogoče, odložite uresničitev vaših načrtov. V čustvenih zadevah bodite previdni, samo tako se bo vse izteklo dobro. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite taktični v odnosu do na. drejenih. Ne bodite preoblast-nl posebno z ljubljeno osebo. Zdravje nespremenjeno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. ji.) Zagovarjajte vaše načrte navzlic nasprotovanju vaših sodelavcev Pazite, da vaša širo-kosrčnost ne zbudi ljubosumja pri mlajših Zdravje dobro. 9TRELEC (od 23.11. do 20.12.) V poklicnem delu boste z odllč. no idejo rešili delikaten pro- konopnena vrv tista, ki vodi žene k vodnjaku po vodo, ker poti in vodnjaka same ne vidijo. Na poljih sadijo slepi kmetje tako, da se tipaje pomikajo vzdolž bambusove palice. Na stavbi, ki stoji ob cesti proti jezeru Mweru v ' Severni Rodeziji, stoji tabla z opozorilom motoristom; »Vozite previdno — slepi«. To opozorilo je prepotrebno, kajti v 85 vaseh vzdolž jezera so ob zdravstvenih pregledih ugotovili, da je med odraslimi vsak štirideseti, med otroki pa vsak trideseti popolnoma slep. Mestece Keno v Severni Nigeriji je »naselje slepih«. V njem živi 700 slepih skupaj s svojimi družinami. Združeni so v posebnem, že zelo starem cehu, ki so ga ustanovili z namenom, da bo zbiral miloščino, saj je muslimanom dajanje miloščine verska dolžnost. Imajo svojega «kralja», ki vodi ta ceh, pomagajo mu pa pri tem slepi starejši člani. Člani tega ceha se ves dan pretipavajo po zavitih, s kamni tlakovanih uličicah starega mesta do mošej, trgov in hiš bogatih trgovcev, zvečer pa se vračajo z milodari. Kar so od tega čez dan porabili zase, se jim črta, ostalo pa oddajo cehovskemu blagajniku na razpolago za potrebe drugih članov ceha. Tudi na Kitajskem imajo takšen ceh slepih. Najstarejši ceh je v Pekingu. Iz zapi. skov, je razvidno, da segajo njegovi začetki v leto 206 pr. n. št. in je torej star nad 2000 let. Koliko je med slepimi o-trok? Pregled, ki so ga napravili v Južni Afriki, je pokazal, da jih je od 100 ljudi več kakor 16, ki so izgubili vid, še preden so dosegli 20. leto starosti. V Keniji, kjer cenijo število slepih na 65 do 70 tisoč, je med temi najmanj 22.000 otrok ali mladih ljudi. Ob podobnem pregledu, ki so ga napravili v nekem o-kraju Severne Rodezije, so u-gotovili, da je na 100.000 o-trok 3.236 slepih. Qd vsakih 100 slepih jih je 83 oslepelo, preden so dosegli starost 10 let, 90 do 10Q pa preden so dosegli 20 let starosti. Indija ima najmanj 2,000.000 slepih, od teh pa jih je najmanj tretjina izgubila vid, preden so izpolnili 21 let. Ko je indijska vlada iskala rešitev tega vprašanja, je ugotovila naslednje: Ce računamo, da živi vsak, kdor oslepi pred 20 letom, morda do 40. leta, tedaj znaša celotna doba, ki jo preživi teh 600.000 mladih slepih ljudi, več kot 24,000.000 let. Po tem računu preživi vseh 2,000.000 slepih v temi 41 milijonov let, od tega samo mladina skoraj 60 odst. Mnogokrat je važnost in pomembnost človekovo težko izraziti v številkah. Toda za lažje razumevanje in da dobimo konkretnejšo predstavo o tem, kakšen problem je slepota danes sploh v svetu, si poskusimo zamisliti, da je v Tokiu, slep vsak prebivalec, torej vsi moški, ženske in o-troci. Toda dodati bi morali tu^i še vse prebivalce mesta Rima, da bi prišli do prave številke, kolikor cenijo, da je danes slepih na vsej zemeljski obli. Tokio in Rim, dve mesti, samih slepih prebivalcev! Ali si lahko predstavljamo to grozotno sliko? Pa poglejmo stvar še z druge strani: Samo v Indiji je več slepih, kakor ima prebivalcev mesto Los Angeles v Ameriki. V Kalkuti, je več slepih kakor v vsej Kanadi. in vendar bi lahko prepre- Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih; 41.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče; 14.40: Jug. ritmične popevke; 15.00: Mali koncert; 15.30: »Gospodarica«, drama; 16.40: Karakteristični ansambli ;17.20: Lahka glasba; 17.45 :Božanska komedija: Nebesa — 21. spev.; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20: Italijanski akvarel; 20.00: Športna tribuna; 20.40: Zbor »Ljubljanski Zvon«; 21.00: Skladbe tržaških avtor, jev; 22.00: V ritmu in melodiji. 12.25: Tretji stran; 14.20: Simfonični koncert p. v. Pe-ra Dreiera; 15.00; Pesmi brez besed: 15.30: Popotovanje po KarniJI. Noliotii, 7. upri Im 111112 ba; 15.30: Tečaj nemškega Jezika; 15.55: Vreme na Ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45: Jutrišnje športne prireditve; 17.20: Simfonični koncert; 18.55: Izžrebanje loterije; 19.30: Enotni razred; 19.45: Knjige tedna; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Magična flavta; 21.20: Radijska igra; «Cronac« a Ollmpia«; 22.30: Gleason m njegova godala. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba Po željah; 12.40: Glasba po željah (II. del); 13.40: Popevke In ritmi; 14.30: Koncert zabavne glasbe; 15.30: Ansambel Borisa 3 Kovačiča; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Skladbe VVilka Ukmarja; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Adriano Celentano; 19.30: Prenos RL: 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program II. program 9 00: Jutranje vesti; 10.00: Jutri bo nedelja; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevj na prireditve v svetu; 15.15: Album pesmi; 16.00: Program ob št L rth; 17.00: Plošče; 17.30: Me- tuljček; 19 00: Zbor «Ltving voices«; 21.00: Opera »Fra Dia-volo«. III. program 17.00: Sonata za violino In klavir: 18.00: Gibanje za združitev Evrope; 18.30: Srečanje med gltsbo in poezijo; 19.05: Turizem v italijanskem gospodarstvu; 19.20: Ginastera: Variacije za orkester; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 6.30: Vreme na ItaJ. morjih: B.30: .Omnibus; 10.30: Radijska čili danes vsaj dve tretjini te k šola, nato nadaljevanje Omni- slepote, ki se za njo skriva j busa; 12.20: Najnovejše; 12.20: ogromno nepotrebnega trplje- S Glasbeni album; 13.30: Pio. nja in pomeni hkrati tudi o- j s(-e: 1515: R*L folklorna flas- gromno gospodarsko škodo. w 5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Fo-štarcek « mladinski redakciji; 8 40: Petnajst vedrih minut: 8.55: Radijska šola; 9.25: Melodije ki Jih radi poslušajte; 9.45: Trio Bardorfer; 10.15: Od tod in od ondod; 11.00: Pet pevcev — pet popevk: 11.15: Angleščina; 11.30: Savin: Trio v g-mohi; 12.05: Trlo Avgusta Stanka; 12.15: Kmetijski nasve. ti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Za vsakogar ne. kaj; 14.00: Rossini — Respl- ghi: Fantastična prodajalna; 14.35: Naši poslušalci čestitajo: 15.20: Napotki za turiste; 15.25: Domači zabavni ansambli; 15 40: Moški zbor «Zarja»; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino...; 17.50: Veder intermezzo; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Iz Gounodovega »Fausta«; 18.45: Naši popotnik! na tujem 19.00: Obvestila; 19.05: Kar po do- mače; 20.00; »Po lepi modri Donavi«; 20.20: Perret — Fo. rest: Korporala se drži smola; 20.55: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: V plesnem ritmu. Ital. televizija 8.30: TV šola; 12.00: Medna, rodni salon oblačil; 14.00 in 15.00: TV šola; 17.30: Program za najmlajše: 18.30: Dnevnik; 18.50: Nikoli ni prepozno; 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: Znanstvena beležnica; 20.00: Sedem dni v parlamentu; 20.20: Šport; 20 30: Dnevnik; 21.05: Glasbeni program; 22.15: »Sicilija leta 1000»; 22.50: Problem z obeh plati; 23.35: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Film «Lo spretato«; 23.05: Dnevnik Jug. televizija Evrovlzija 15.45: Tekmovanja v veslanju na Temzi. JRT Štafeta mladosti. Beograd 18.00: Prenos iz gledališča »Boško Buha«. Zagreb 19.00: TV pošta; 19.15: Panorama — odda. ja o umetnosti. JRT 20 00: TV dnevnik, Beograd 20.20: propagandna oddaja; 20.35: Na tajnem kanalu — humoristična oddaja. Italija 21.05: Glas. bena revija. Ljubljana 22.15: Poštna kočija — film. Beograd 22.15: Vremeclov — reportaža. JRT 22.45: TV dnevnik. Vreme včeraj: najviSja temperatura 15.2, najniija 5.9, ob 19. u. ri 11.6, vlage 69 odst., zračni tlak 1092.9 raste, veter 12 km severozahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.8 stopinje. Trža§ ne vit Pobude pristašev deželne ureditve na zborovanju v Gradiški «Teden za ustanovitev dežele» bo od 25. aprila do 2. maja Objava posebnega proglasa na prebivalstvo - Pobude za razpravljanje o deželi v občinskih in pokrajinskih svetih Na pobudo deželnega koordinacijskega odbora Zveze demokratičnih občin je bil pred dnevi v Gradiški sestanek županov, izvoljenih občinskih in pokrajinskih svetovalcev, predstavnikov političnih strank in gibanj, sindikatov in kulturnih ustanov, ki so se že pridružili manifestaciji, ki je bila januarja meseca v Vidmu, na kateri je bila postavljena zahteva za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlani ja-Julijska krajina. Na tem sestanku so raz- pravljali o tem važnem vprašanju v zvezi z novo vlado levega centra, z njenim programom in z izjavami, ki jih je dal predsednik vlade Fanfani glede u-stanovitve avtonomnih dežel. Zbrani predstavniki so vladni program in izjave Fanfanija, ki se tičejo avtonomnih dežel, ocenili kot pozitivne, čeprav menijo, da se vlada in njen predsednik nista še obvezala glede roka ustanovitve naše avtonomne dežele. Po daljši razpravi so zbrani predstavniki poudarili nujnost ustanovitve avtonomne dežele že v sedanji zakonodajni dobi parlamenta. To bi pripomoglo, da bi se številni gospodarski in socialni problemi, kot tudi razvoj demokracije, ki jih zagovarjajo regionali-stične sile, rešili v najkrajšem času v občo korist vsega prebivalstva dežele. Ce ne bo parlament v sedanji zakonodajni dobi sprejel ustavnega zakona o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, se lahko to vprašanje zavleče v nedogled. Zato je nujno, da se- vlada, parlament in vse politične stranke, ki hočejo avtonomno deželo, čim-prej lotijo tega dela in pripravijo v najkrajšem roku ustrezen statut o ustanovitvi dežele. V razpravi so zbrani demokratični predstavniki tudi u-gotovili, kako se je v vsej deželi in v vsej državi razmahnila močna kampanja politične in gospodarske desnice proti ustanovitvi avtonomnih dežel in zlasti proti ustanovitvi naše avtonomne dežele, in kako ravno ta kam- panja samo potrjuje, da so zahteve po ustanovitvi nic iz Trsta, Gorice in Vidma, ki se bo razgovarjala s predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije o raznih podrobnostih glede priprav za sejem Alpe-Adria, ki bo v Ljubljani od 10. do 20. maja. Trst bo zastopal na tem sestanku načelnik oddelka za zunanjo trgovino trgovinske zbornice dr. Maurel. Kot smo že poročali, bo tržaška trgovinska zbornica u-činkovito olajšala udeležbo krajevnih industrijskih in obrtniških podjetij na tej gospodarski manifestaciji. Zato zbornica poziva podjetja, ki se nameravajo sejma udeležiti, da čimprej in ne po 14. t. m. stopijo v stik z uradom zbornice za zunanjo trgovino. ---------------«»---- Za izvajanje videmskega sporazuma ski odbornik dr. Verza o vprašanju krajevnih financ, so dodali še nekaj novih točk, med katerimi so predvsem sklepi, ki jih je sprejel občinski odbor. Slavka kanclislov Vsedržavni sindikat sodnih kanclistov je napovedal za jutri stavko, ki bo trajala sedem dni. Stavko so napovedali, ker jim niso priznali posebne mesečne doklade. Počastitev spomina 71 talcev na Opčinah BO J U T R I, 8. T. M. OB 16. URI NA KRAJU NACISTIČNEGA ZLOČINA Svečanost s polaganjem vencev prirejajo Zveza partizanov, Zveza bivših političnih preganjancev in ANPI (Vsedržavna zveza italijanskih partizanov) Nepopustljivost podjetja Taurus Delavci proglasili stavko od danes do ponedeljka Člani tajništva sindikata petrolejskih delavcev pri podprefek tu Molinariju Ravnateljstvo podjetja Tau- rus še vedno vztraja na svojem odklonilnem stališču do zahtev delavcev. Zato so prisiljeni nadaljevati borbo za uresničenje svojih zahtev. Včeraj so se delavci ponovno sestali na skupščini in po poročilu sindikalnih voditeljev in daljšem razpravljanju sklenili, da bodo ponovno stavkali, in sicer od danes zjutraj ob 7. uri do ponedeljka zjutraj. V ponedeljek ob 8.30 pa bodo zopet imeli skupščino v Ljudskem domu pri Sv. Ani. Včeraj je podprefekt dr. Mo-linari sprejel člane tajništva sindikata petrolejskih delav- iiiiJiiiiiuiiimitiiiiiniiniiniiiinin,n,miMMnn,m,n,,,,,,,,„111, .................................................................................................................. Presenetljiva razsodba proti štirim tržaškim mesarjem V Trstu zasedanje tehnične komisije Včeraj se - je v Trstu na sedežu urada za zvezo z zunanjim ministrstvom nadaljevalo zasedanje mešane tehnične komisije, ki sestavlja prečiščeno besedilo videmskega sporazuma o obmejnem osebnem prometu, v katero bodo vnesli vse popravke in spremembe. Komisija se bo danes dopoldne ponovno sestala v Trstu na plenarnem zasedanju. -J—«»---- V ponedeljek seja trž. občinskega sveta po ustanovitvi dežele popolnoma upravičene Zaradi tega so na zborovanju sklenili, da je treba začeti z močno kampanjo za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele. Ta kampanja bo samo podprla delovanje vseh regionalističnih sil in bo hkrati zavrnila manever desnice ter pokazala demokratično voljo vsega prebivalstva v deželi. Na zborovanju so tudi ugotovili, da na žalost obstajajo med silami, ki zagovarjajo ustanovitev dežele, razne razlike in razprtja, ki gotovo ne morejo služiti temu namenu, ampak lahko koristijo kot orožje protiregionalističnim in protiustavnim silam. Hkrati pa je žalostno tudi dejstvo, da se med demokristjani samimi niso še sporazumeli o predložitvi enotnega statuta. Ne da bi se na zborovanju poglobili v podrobnosti štirih statutov, ki so bili doslej pred-loženi parlamentu, so ugotovili, da različna gledanja na razna vprašanja in različni interesi, ki so iz teh predlogov razvidni, ne morejo preprečiti, da bi lahko prišlo do predložitve parlamentu e-nega samega statuta v splošno korist italijanskega in slovenskega prebivalstva dežele. Poleg tega pa so še ugotovili, da bi bilo najbolj škodljivo nadaljevati po dosedanji poti in odložiti ustanovitev dežele ter rešitev vseh vprašanj, ki so s tem povezana. Na osnovi vseh teh ugotovitev predstavniki deželnega koordinacijskega odbora Zveze demokratičnih občin, poslanci, izvoljeni občinski in pokrajinski svetovalci ter politični in sindikalni predstavniki, ki so se udeležili zborovanja, po-zivajo prebivalstvo in vse re-gionalistične ter demokratične sile, naj povečajo svoje delovanje za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina v sedanji zakonodajni dobi parlamenta. Zato so sklenili: 1. Dati pobudo za razpravo o tem vprašanju v vseh občinskih in pokrajinskih svetih, da se dokaže enotna volja vsega prebivalstva; 2. predlagati v pokrajinskih in občinskih svetih pozitivne pobude za ugodno rešitev tega važnega vprašanja; 3. seznaniti prebivalstvo dežele s tem vprašanjem z objavo posebnega proglasa in s prireditvijo »Tedna za ustanovitev dežele#. V tej akciji naj bi sodelovale vse regio-nalistične sile. Manifestacije, predavanja in zborovanja, naj bi bila čimbolj enotna. «Te-den za ustanovitev dežele# bo od 25. t. m. do 2. maja; 4. v okviru kampanje za ustanovitev dežele v tej zakonodajni dobi parlamenta, naj krajevne ustanove dajo pobudo za sestavo načrtov za gospodarski razvoj in naj v tem okviru še posebno poudar-jajo napovedana občinska predavanja o kmetijstvu. V ponedeljek bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Dosedanjemu dnevnemu redu, ki predvideva poleg navadnih upravnih vprašanj tudi razpravo in glasovanje o resoluciji, ki sta jo predložila komunistični svetovalec odv. Pogassi in demokristjan- «Pomfa|evaici» mesa oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov Javni tožilec je zahteval za vsakega samo po 50.000 Ur globe - Kemični preparat «Raviveur» podjetja PUMA, ki so ga uporabljali, je v prosti prodaji-Po mnenju branilcev pade glavna krivda na podjetje 2e dolgo časa ni bilo take-1 bilo obdelano tako, da so ga zanimanja in toliko občin- j spremenili njegov naravni te-stva na preturi, kakor včeraj stav. na razpravi pruti skupini tržaških mesarjev ki so bili c b-toženi, da so z natrjevim sol-fitom »pomlajevali* meso. Ze pred začetkom razprave je bilo v dvorani vse polno ljudi. Na zatožni klopi so sedeli 48-letni Oscarre Marghetti iz Crispi 71, 52-letni Giusep-Poloiaz iz Ul. Revolteila 16 ter 48-letni Remigio Marši iz Ul. Sabotino 4; 49-letni Calvino Benedetti iz Ul. Gin-nastica 20 pa je sporočil, da ne more priti na razpravo, češ da mu je zdravnik opozoril, da bi mu spričo njegovega zdravstvenega stanja to škodovalo. Za vse obtožence je bila podobna obtožnica, in sicer, da so prodajali meso, kateremu so dodajali natrijev solfit, da bi mu poživeli Darvo in ga ohranili; da so torej prodajali nepristno prehrambeno blago za pristno meso. Razen tega so bili obtoženi, da so prodajali potvorjeno živilo, čeprav ne škodljivo, ker je liiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimuiiiiiHJiiimiiiiimiinmiiiiiimiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiim Šesti dan po fašističnem bombnem atentatu Tudi včeraj je policija zaslišala več osumljenih Toda stvarnih rezultatov doslej še ni Atentatorji naj bi obiskovali šolo «Carli» ? Upali smo, da bomo danes lahko objavili kakšno vest o uspehu preiskave glede fašističnega atentata na stanovanje prof. Schiffrerja, toda od nikoder ni prišlo nobeno ot> vestilo in preiskovalni organi so še bolj rezervirani, kot doslej. Včeraj so tako funkcionarji političnega oddelka kvesture kakor tudi karabinjerji zasliševali več sumljivih oseb in tudi take, ki bi lahko pripomogle, da bi odkrili krivce. Vse kaže, da niti včeraj niso še nobenega aretirali, še manj pa prijavili sodišču. Kakor smo že včeraj omenili, so preiskovalni organi usmerili v glavnem svojo pozornost in delovanje, da bi odkrili, komu pripadata dva lista iz šolskega zvezka z vajami iz algebre, ki sta služila za ovoj dveh bomb, skritih ob Oberdanovem spomeniku. Vse ikaže, da so preiskovalni organi že ugotovili, jz katere šole naj bi bil ta dijak, in sicer iz trgovske srednje šole Carli; ugotoviti pa je treba osebo, ka. kor tudi, na kakšen način sta prišla lista za zavoj bombam. ---------------«»—- sporazumov*. Predaval bo Giorgio Cesare, urednik revije »Trieste*. Ta revija je že mnogo pisala o vprašanju italijansko - jugoslovanskih odnosov. Neznani zlikovci odnesli napis NSZ v Ul. Sv. Frančiška S sedeža Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. Frančiška so neznani zlikovci odstranili dvojezični napis te politične organizacije. Ni dvoma, da gre za ponovno fašistično vandalstvo, saj gre za nadaljevanje podobnih dejanj, kot jt V Ljubljano delegacija trgovinskih zbornic Danes bo odpotovala v Ljubljano delegacija predstavnikov treh trgovinskih zbor- razbitje dvojezičnega napisa slovenskega zobozdravnika, me. tanje bomb itd., kar je vsa demokratična javnost enotno in ogorčeno obsodila. * Poštna uprava sporoča, da so premestili poštni urad na Opčinah Iz Proseške utice št. 11 v Alpinsko ulico št. (5, in sicer za tri mesece. Sedanje prostore bodo namreč obnovili in razširili. •----«»---- Predavanje o ^Aplikaciji italijansko-jugosiov. sporazumov* V torek 10. aprila ob 21. uri bo v palači Artelli v Ulici * Včeraj dopoldne je predsednik avtonomne letovlščarske in turistične ustanove dr. Magrls Izročil županu ilustrativno publikacijo, k, jo Je poslal župan švedskega mesta Malmoe. S tem so vrnili dar, ki ga je poslal tržaški župan, ko je bila na Švedskem delegacija tržaških turističnih predstavnikov. -----«»---- * pokrajinska uprava sporoča, da s0 se pojavili med otroki, ki so v pokrajinskem zavodu za pomoč otrokom v Barkovljah, številni primeri influence In da so zato ukinjeni v&i obiski sorodnikov od nedele dalje do novega obvestila. Marghetti je bil obtožen, da je uporabljal natrijev solfit za mleto goveje meso, ki ga je prodajal v mesnici Delavskih zadrug na pokritem /.e-lenjadnem trgu; Poloiaz za mleto goveje meso, ki ga je prodajal v mesnici na Korzu Garibaldi 4; Marši za mleto goveje meso, ki ga je prodajal v mesnici v Ul. Carducci 26; Benedetti pa za mleto goveje in telečje meso, ki ga je prodajal v mesnici na Trgu Oberdan 2 in v Ul. Coroneo 1. Glede drugega dela obtožnice, ki predvideva globo, je bil dosežen sporazum, ker so se obtoženci obvezali, da bodo plačali globo. Po razpravi, ki je trajala nekaj ur, je javni tožilec le predlagal. da bj sodišče vsakega posameznega obtoženca obsodi, lo na 50.000 lir globe. Sledil je obsežen zagovor odvetnikov Nardija in Sblattera, ki sta branila obtožence, nato pa je sodišče po kratkem posvetovanju vse obtožence oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Občinstvo je z začudenjem poslušalo razsodbo in marsikdo ni prikrival pikrih opazk, saj je vprašanje ponarejanja živil ter »pomlajevanja* mesa zdaj na dnevnem redu ne samo v našem mestu, ampak po vsej državi. Samo v Rimu so te dni zaprli že nad 30 mesnic, nekateri poslanci pa so vložili interpelacijo na vlado, naj strogo prepove prodajo kemičnih snovi in naj se strogo kaznujejo brezvestni mesarji. Sodnik je najprej zaslišal obtožence, ki so priznali, da so uporabljali kemični preparat »Raviveur*, ki ga po vsej državi razpečava podjetje PUMA iz Riccione. Poudarili pa so, da so to delali le v zadnjem tednu, predno so jih prijavili sodišču. Odv. Nardi je zaradi tega predlagal, naj bi odložili proces, da bi prej ugotovili morebitno sokrivdo omenjenega podjetja ter poslali preparat na analizo v Rim. Prav tako je tudi odv. Sblattero zahteval, da se razprava odloži in da se obtoži tudi podjetje PU MA, ki je s svojo reklamo spravilo skupino mesarjev na zatožno klop. Sodnik je na predlog javnega tožilca odbil te zahteve in nato nadaljeval z zasliševanjem raznih prič. Najprej je pričal dr. Aldo noben zakon ne dovoljuje u-porabo kemičnih snovi za sveže meso. Dr. Doro, ravnatelj pokrajinskega kemičnega laboratorija, ki je napravil analizo mesa, je dejal, da so u-gotovili prisotnost natrijevega solfita, ki deluje na emo-globin mesa in ga tako navidezno »pomladi*, toda meso nima več vseh sVojiJi značilnosti in njegova sestava je ponarejena. Odv. Nardi je v zagovoru predvsem poudaril, da so pristojni uradi že pred dvema letoma vedeli, da so v prodaji dotične kemične snovi in da jih nekateri tudi uporabljajo, a niso vseh mesarjev obvestili, zdaj pa so le nekatere prijavili sodišču. Poudaril je, da so mesarji zaupali reklami podjetja PUMA, in je zahteval, naj jih sodišče oprosti. Odv. Sblattero je predvsem poudaril, da razna podjetja že nekaj let prodajajo tone in tone natrijevega solfita in si delajo veliko reklamo, toda ministrstvo za higieno in zdravstvo še vedno molči in ni ničesar ukrenilo proti temu. Pripomnil je, da bi mo- rale oblasti to prepovedati, če je zadeva škodljiva in kazniva. Ob koncu pa je poudaril, da ima v tem primeru glavno krivdo podjetje PUMA, krive pa so tudi oblasti in ustanove, ki dopuščajo še hujše primere ponarejevanja živil. Vse kaže, da bo o tej zadevi ponovno razpravljalo sodišče. Medtem pa je upati, da bodo splošni problem proučili na pristojnem mestu in sprejeli primerne ukrepe v zaščito potrošnikov, katere bo ta razsodba vsekakor globoko razočarala. Izšel je «Galeb» št. 6 Izšla je 6. številka letošnjega letnika mladinskega lista «Galeb». Vsebina lista je tudi tokrat na moč pestra in zanimiva ter nudi svojim mladim čitateljem obilo prijetnega, zabavnega in tud i. poučnega branja. Kot običajno je zelo bogato ilustrirana in tiskana v dvobarvnem tisku. Naši šolski mladini jo toplo priporočamo, prav tako pa tudi staršem šolskih otrok cev, ki jih je spremljal taj- nik Nove delavske zbornice. Dr. Molinariju so izrazili skrb zaradi vesti o postopnem krčenju čistilnice petroleja Esso Standard pri Sv. Soboti. ----«#---- Kongres italijanskih «Skal clubov» v Trstu Danes se bodo v našem mestu sestali člani »Skal ciubov# it vse Italije in številnih evropskih držav, ki bodo prisostvovali VII, nacionalnemu kongresu italijanskih Skal ciubov. Računajo, da se bo kongresa udeležilo kakih 350 oseb, med katerimi bodo delegati in tuji opazovalci, ki bodo ostali v Trstu vse do torka, ko se bodo vkrcali na motorno ladjo »Europa# in se z njo odpeljali v Benetke. Za danes popoldne ob 16. uri je predvideno zasedanje nacionalnega sveta italijanskih Skal ciubov, ob 18.30 pa bo v hotelu de la Vlile sprejem na čast vseh udeležencev kongresa. Uradna otvoritev kongresa bo jutri ob 11. uri v veliki dvorani tržaške univerze, kjer bodo govorili rektor prof. Origone, župan Franzil, predsednik tržaškega Skal cluba dr. Sardo, častni predsednik Mednarodne zveze Skal ciubov dr. Vackaert ter delovni predsednik Mednarodne zveze SC dr. Nasso, ki bo kongres otvoril. Sledilo bo izčrpno poročilo prof. Materninija o temi ((Prevozi in turizem#, ki bo vsebovano tudi v posebni knjižici, ki bo na razpolago vsem kongresistom. Popoldne ob 12.30 bo občinska uprava priredila sprejem v muzeju moderne umetnosti «Revoltella», popoldne pa bodo kongresisti z avtobusi obiskali Miramar, tržaško obalo, Oglej, Gradež in Redipuljo. iZvečer bo Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova priredila večerjo, ki bo .v «Bottega del vino# na gradu Sv. Justa. Včeraj popoldne ob 16. uri se je v dvorani tržaške trgovinske zbornice sestal izvršni odbor Mednarodne zveze Skal ciubov, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih. Na sestanku so tudi določili, da bo svetovni kongres Skal ciubov letos od 30. oktobra ] do 5. novembra v Mehiki. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA gostuje v okviru Slovenskega gledališča iz Trsta danes 7. aprila ob 21. uri v tržaškem Avditoriju s komedijo Leslie Stevensa ZAKONSKI VRTILJAK Prevedla: Maila Golobova Scenograf: Arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Valčl Ilovarjeva REŽISER: Igor Pretnar PONOVITEV V AVDITORIJU JUTRI 8. aprila ob 17. uri Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pred. stav v baru Moscolin (nasproti Avditorija). PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL uprizori jutri 8. aprila ob 17. uri v dvorani na Kon-tovelu dramo v dveh dejanjih Petra Petroviča KLIC ZEMLJE Režira Jožko Lukeš Igra Predavanje prof. Luzzatta o «Fašizmu in kapitalizmu» Fašizem je spravil državo tudi gospodarsko v propad Mussolini se je šel v začetku velikega «revolucionarja», kasneje pa je postal pravi služabnik kapitala - Usodna avtarkična politika Sinoči je bilo v dvoraui jansko socialistično stranko, Teatro Nuovo petp predavanje iz cikla »30 let italijanske zgodovine*. Profesor ekonomije na beneški univerzi Gino Luzzatto je predaval o temi »Fašizem in kapitalizem*. Takoj v začetku je poudaril, da bi se hudo razočaral vsakdo, ki bi hotel najti v fašistični dobi določen politično gospodarski sistem. Fašisti so cesto že po nekaj dneh zanikali, kar so malo prej trdili. Najbolj pa udarja v oči razlika med programom fašistov pred letom 1922 in potem ko so prišli na oblast, to je med tako imenovano ideologijo in prakso. V člankih, ki jih ie objavljal Mussolini v letih 1919 in Fabiani, ki je podpisal prija-1 1920 v listu «11 popolo d'Ita-vo sodišču in pripomnil, da | lia* je vedno napadal Itali- Iz mesečnih podatkov trgovinske zbornice Število kupčij z nepremičninami odraža konjunkturo gradbeništva Povečanje števila in vrednost zastavljenih pred-metov, meničnih protestov, nekritih čekov in trat Med podatki, ki jih redno i vila (za 0,1 odst.) kot vred-vsak mesec objavlja tržaška | nosti (za 0,2 odst.) zastavlje-trgovinska zbornica, so tudi nih predmetov v skupni vred- nekateri, ki se nanašajo na finančne in trgovske operacije itd'., ki dajejo dokaj jasno sliko stanja določenih gospodarskih panog. Po zadnjih objavljenih podatkih so februarja zabeležili 279 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni prijavljeni vrednosti 606,5 milijona lir, od česar odpade 94 pogodb v vrednosti 219,2 milijona lir na zemljišča v mestu in 185 pogodb v vrednosti 387 milijonov lir na nepremičnine v okolici. Februarja 1961. leta so zabeležili 230 kupčij za 862 milijonov lir in februarja 1960. leta 230 za 477 milijonov lir. Kupoprodajne pogodbe z nepremičninami običajno odražajo razvoj gradbene industrije in zato zgornji podatki pričajo, da se še ni zaključila ugodna konjunktura v tej panogi. Popolnoma drugače pa lahko ocenimo — seveda na dru- Universitk št. 5 predavanje, gem področju — podatke ki ga priredi študentovsko gi- delovanju tržaške zastavljal-banje »Organizzazione Inter- i niče, kjer so zabeležili fe-nazionale* o temi: »Aplikaci- j bruarja v primerjavi z ja-ja italijansko - jugoslovanskih nuarjem povečanje tako šte- nosti 817 milijonov lir. Število prebivalstva ne narašča in torej povečanje števila in vrednosti zastavljenih predmetov priča o še vedno težavnih prilikah, v katerih živi dobršen del tržaškega prebivalstva. Vendar pa so prav v tej zvezi podatki o meničnih protestih nekoliko ugodnejši, čeprav ne docela zadovoljivi. Februarja so namreč zabeležili 2.768 meničnih protestov v vrednosti 79,9 milijona lir in se je njih število v primerjavi z januarjem znižalo za 1,2 odstotka, skupna vrednost pa za 25,2 odstotka. V primerjavi s februarjem lanskega leta pa se je tako število kot vrednost meničnih protestov povečala, saj je bilo lani protestov le 1.968 v vrednosti 58,6 milijona lir. Nepokritih čekov je bilo letos februarja 24 v vrednosti 6,9 milijona lir (lani 18 v vrednosti 6,6 milijona lir) in nesprejetih trat 2,219 v vrednosti 145,4 milijona lir (lani V prvih dveh mesecih letošnjega leta so zabeležili 5.570 meničnih protestov za 186,7 ‘milijona lir (lahi 4.208 za 121,7 milijona), 31 nekritih čekov za 11,4 milijona (lani 22 za 7,1 milijona) in 4.426 nesprejetih trat za 307.4 milijona (lani 3.671 za . 191,9 milijona lir). Ugodni pa so podatki glede plačevanja taks in neposrednih davkov na poslovni promet, ki odražajo gibanje gospodarstva in ki torej tudi sovpadajo z naraščanjem in-teksa industrijske proizvodnje. Letos februarja so namreč plačali v celoti 1.181 milijonov lir teh davkov (od česar odpade 708 milijonov lir na IGE, medtem ko so v istem mesecu lanskega leta plačali 858 milijonov lir (od česar 495 milijonov lir IGE). Iz navedenih podatkov izhaja, da se je po eni plati povečala industrijska proizvodnja, da pa po drugi še vedno obstajajo težke gospodarske prilike za številne sloje tržaškega prebivalstva in da se je torej po eni strani bo- 1.829 v vrednosti 95 milijonov i gastvo povečalo, po drugi stra-lir). 1 ni pa revščina zaostrila. češ da ni dovolj revolucionarna, da socialisti pridigajo o revoluciji, v resnici pa da se je bojijo. Po drugi strani pa je tudi napadal meščansko »plutokracijo*, češ da 'o bo treba »zdraviti* s svincem in ognjem. Prav tako je takrat hvalil stavke in celo plenitev trgovin, ker je pač hotel dokazati, da je še vedno mož »rdečega tedna*. Takrat je tudi govoril, da je treba naložiti kapitalistom progresivno obdavčenje ter izvajati gospodarsko politiko v korist proletariata. Že nekaj mesecev za tem pa je postal Mussolini vnet liberist. Rekel je, da kapitalizem ne pomeni izkoriščanja, nasprotno, da je razvil največje zgodovinske vrednote. Takrat je tudi rohnel proti državni intervenciji v gospodarstvu ter rekel, da mora biti država čisto juridična in politična tvorba. Vse to je storil iz hvaležnosti do kapitalistov, ki so mu pomagali, da je z nasiljem uničil delavske in levičarske ustanove in organizacije ter vsako opozicijo. Tako je že novembra 1922 ukinil zakon, ki je določal, da morajo biti vrednostni papirji poimenski, zadušil je preiskavo o vojnih dobičkih, odpravil davek na dediščino itd. Zaradi te politike sta se navdušila za fašizem tudi velika liberistična in hkrati liberalna ekonomista Pareto in Portaleoni. Liberi-stično obdobje pa je zašlo s padcem De Štefanija in z letom 1924 se je pričelo korpo-rativistično obdobje. V resnici pa se ni korporativizem nikoli dokončno in popolnoma uveljavil, ker so se ga delodajalci otepali. Le eno je žal res, da je takrat uničil fašizem resnično sindikalno gibanje, Delavce so strpali v fašistični sindikat in jih popolnoma podredili v imenu korporativizma in višjih nacionalnih smotrov, češ da se v korporativističnem sistemu zlivajo interesi delavcev in delodajalcev, ki se pravzaprav istovetijo. Korporativizem pa je veljal le za delavce, ki so potegnili krajšo slamico, medtem ko so industrijci ohranili svoje združenje in grabili velike dobičke. Delavcem so sploh odrekli vsako neposredno zastopstvo in ukinili tudi notranje komisije v podjetjih. Od leta 1924 do 1927 je vladala določena blaginja, in sicer zaradi ugodne gospodarske konjunkture v svetu, toda vse to ie Mussolini uničil s svojim znanim govorom v Pesaru in s kvoto 90 ( 90 lir za angleški funt), kar je bil nenaraven in prisiljen tečaj. Padel je izvoz, nižale so se plače in naraščala je brezposelnost. Tako ie Italija doživela krizo kar tri leta prej kot ostale države, ki jih je pahnil vanjo zlom ameriške- ga gospodarstva. 21. aprila je izdal fašizem znano »Carta je prenesena v domače okolje in narečje. Vljudno vabljeni! GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA priredi v nedeljo. 8. aprila ob 16,30 v Ljudskem domu v Križu GLASBENO ZABAVNI VEČER Na sporedu: 1. Slovenske moderne in narodne pesmi 2. Vanek in Drejček po svetu (Glasbena šaljivka v treh dejanjih) Vljudno vabljeni. Nazionale 16.00 «Sesti JunaK' sesto eroe). Tony Ourttt mes Franciseus. m Fenice 15.30 «Pasji svetu ^ ,, do cane). Technicolor. prep°ve<' tijev velefilm. mladini. . Ezcelslor 16.00 ((Sedem sm grehov# (I 7 ipeccatl cap Marina Vlady, Laurent zieff. , „ t:# Grattacielo 16.00 »Ena, dvo ? (Un0 due tre). Nova 14 komedija Billyja Wilderja ^ Arcobaleno 14.00 »Štirje Apokalipse# (I quattro ^ lleri dell’Apocalisse). ji lor. Glen Fora, Ingrid Jt> Superclnema 16.00 »SamsK« ^ nova nje# (L’appartamento t lo scapolo). Barve de v , Richard * VERDI Jutri ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Verdijeve opere »Otello# z Istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigira Francesco Mollnarl Pradtlli. TEATRO NUOVO Danes ob 20.45 predzadnja u. prizoritev Sduarzinove komedije, «Tri četrtine meseca#. — Cene vstopnic: 350 lir, 200 lir, 100 lir. Režiser Sandro Bolchi zaklju. čuje priprave za 4. premiersko uprizoritev drame Giacose »Žalostne ljubezni# z Mariso Fabbri in Ottorlnom Giuerrinljem v glavnih vlogah. IMHiaigSigssiSa scapolo). Tuesday Weld, mer. , -ol ' Alabarda 16.00 «Meč (La spada dellTslam). p, color. Lubna Abd El A* ' co Lulli. Aurora 16.30 ((Kitajska na» (Storia Cinese). ^ Cristallo 16.00 «Razporoka ^ talijansko# (Divorzio »J*. • na). Marcello MastroiaP" Prepovedano mladini. .jjiit Garibaldi 16.00 «Kadar J' ^ zen roman# (Quando * ,»» t romanzo). Paul N* Anin Blyth. ^ Capitol 16.30 »Nežna je " / (Tenera fe la notte). J Jones. Joan Fontaine. oit» Impero 16.30 ((Pogled * . (Un0 sguardo dal PoB'‘|'!|iJ<1 Italia 16.00 «Prestol za Kr ^ (Un trono per Christlnen |( nicolor. Cristina Kau««1 , Angel Aranda. ,n K:> Massimo 16.00 »Salomon ja ljiea Sabe# (Salomone e gina dl Saba). Technic« Yul Brynner, Gina da. ri ^ Moderno 16.00 »Karabinj^j | či|t no Manfredi, Peppm0 Prs liPP°. , ll Astoria 16.00 «Koža J lt0 (La pelle degll erolh Ladd. ,-eui1? Astra 16.30 »Atlantida, 1 t/ na celina# (Atlantide te perduto). ^ (C Vittorio Veneto 16.00 / hrbtu# (A cavall° II (lo 4 •m iti lil J1" 'in "it p» ki’ *o 1*1 tv s s do| Po, K *tr 5 '*! . m > w, vem tigre). Ideale 16 00 «. comance Technicolor. John Wa£"„u*0'. Marconi 16.00 »Meje (Le frontiere d_el sioUg|t(H IV nicolor. Phil Carey. „ kanica v technicolorju-Abbazia 16.00 »Tatari#. v# color. Orson VVelles, Mature, Liana Orfei. „e(it Odeon 16.00 «Sla PO J ff, (Furla d’amare), Erro* Skedenj 16.00 «Tiger» gre). — Technicolor. 1 Granger, Anthony St4P V sredo U. aprila *>rArCM»cIllj v dvorani v v o»»j f Jadran u:insi.a.?'Sisy s; davanje o temi »NSZ ju t* ■natika Slovencev na Predaval bo dr. Još« Vabljeni vsi Slovenci. #*# ^ Učenci slovenske osnov°e v Rojanu vljudno vabijo na Prosvetno društvo »Ivan Cankar# priredi v sredo H. aprila ob 20.30 v dvorani v Ul. Mon-teccbi 6 zanimivo predavanje Maria Magajne, k| bo pokazal bogato zbirko diapozitivov lz svojega potovanja po Španiji. [?@8M®0© del lavoro*, ki je bila pravi pesek v oči in sleparija. Sele leta 1934 so skrpucali zakon o 22 korporacijah, in Mussolini je bil poln obljub o blaginji, socialni pravičnosti itd., kar pa je bilo vse le velik bluf. Kar se fašizma tiče, se še sčdaj čujejo nekaka opravičila, češ da je rešil Italijo iz prepada, medtem ko je res, da so se leta 1922 začele vojne rane že celiti in gospodarstvo stabilizirati, medtem ko je stavkovno gibanje upadali). Fašisti pa so dobro izkoristili to legendo »rešiteljev domovine*. Fašizem je res zgradil pre-cej cest, izboljšal železnice in izsušil nekaj močvirij, toda tudi na teh osušenih površinah so šla posestva po zlu in jih je morala reševati država. V bistvu pa je ravno fašizem spravil državo z avtarhi-jo tudi v gospodarski propad in povzročil znižanje cen, zmanjšanje izvoza in veliko brezposelnost. Iz kmečkih delavcev in spolovinarjev pa je napravil prave tlačane, ker niso smeli v industrijo v mesta. Od vsega tega je imel korist le majhen krog kapitalistov. Od avtarhije do im-peralističnih pustolovščin in vojne ter s tem do uničenja, pa je bil le majhen korak. In ob tej ugotovitvi je častljivi profesor končal, rekli bi skoraj »presekal* predavanje ter prepustil poslušalcem, naj izvajajo iz njega zaključke kar sami. Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa *-I. razstavo mladega slikarja Roberta Faganela. Otvoritev bo danes 7. t.m ob II. uri. Razstava bo odprta do U. aprila dnevno od 18. do 28. ure. razen nedelje. Dve nezgodi z motorjem Včeraj pozno popoldne se je 32-letni Giovanni Micheli iz Pri belem dnevu tatovi v stanovanju Neznanci so izkoristili ugodno priložnost in kar pri belem dnevu prišli kot nepovabljeni gostje v stanovanje, ki. ga ima 49-letna Anna Cavalieri por. Famularo v Ul. Slataper št. 16- V stanovanje so prišli skozi odprto okno, odnesli pa so zlatnino v skupni vrednosti 200.000 lir. Na pokritem trgu je neznani malopridnež kar iz rok iztrgal 59-letni Mariji Giacomi-ni por. Kenda iz Ul. Parini 13 torbico, v kateri je imela o-sebne dokumente in 30.000 lir v gotovini, Nabrežine št. 35 peljal proti Nabrežini z motorjem, na zadnjem sedežu pa je sedel 15-letni Ignac Gruden iz Nabrežine 188. Na nekem ovinku ju je zaneslo in sta se prevrnila. Pri tem se je Gruden pobil po prsnem košu in levi roki, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 6 dni; Micheli pa si je verjetno zlomil gleženj desne noge Pray tako sta se včeraj ponesrečila z motorjem 21-letni Franko Roučar iz Ul. S. Mau-rizio 10 in 20-letni Bruno Bo-letti iz Ul. Porta št. 4. Roučar, ki je vozil motor, se je pobil po obrazu in kolenu ter si je zbil dva zoba, zaradi česar se bo moral zdraviti 8 dni. Boletti, ki je sedel na zadnjem sedežu, pa se je pobil po prsnem košu in levi roki, zaradi česar se bo moral zdraviti 8 dni. Ponesrečila sta se v Ul. Canova, ko sta trčila ob avto, ki ga je z leve strani privozil Luigi Frazutti iz Ul. Fo-scolo 50, kateremu pa se n' zgodilo nič hudega. ----«»---- Na urološkem oddelku je umr| 61-letni Giorgio Lauren-ti iz Ul. Verga 10, ki ga je neki avtomobilist 21. marca po, vozi) v Ul. Giulia. Na III. medicinskem oddelku pa je umrl 51-letni Leopoldo Omari Scale Sante 58, ki se je pretekli poneceljek po nesreči zastrupil s plinom. * Ministrstvo pošte je razpisalo Izpitni natečaj za dosego mednarodne d>Pt°nie za radiotelegrafiste ter za splošno spričevalo za radiotelefoniste na trgovskih ladjah. , Pismeni Izpiti bodo drugi polovici septembra. Interesenti st lahko ogledajo pogoje za udeležbo na natečaju na ol glasnih deskah pokrujinskega poštnega ravnateljstva. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I »Materinsko prosl*'"’*^ t ki bo v nedeljo, 8. apU1^ v Marijinem domu , Cordaroli 29 < k s 'Oti, V $ NOČNA SLUŽBA Alla Hedrnzione , dl 5; Bengssi, Ul. Cava^/ la Minerva, Trg sV’ rtj ■; 1; Ravasini, Trg Llbe‘ (S' Galeno. Ul. S. Cllino van). '1 (•isiste Namesto cvetja Marije Pertot darujeta f1 pif Mimica Cok 1200 Hf * rtl (f Mstlco. Ob 40-lelnici zabnega Jakoba Kra jSK1’ hč: Karla 1000 lir za S* tico. Albina Bavčer daruje 700 Ur za co. Dlj^ predvaja i dan«, POD DESETI^J um (Sotto dieci ba«0 . č HE M- GEOT in F. Igrajo: V. LAUGTON, M. > N — 5 7. aprila 19C2 SjMSKl DNEVNIK Zločin v Mažerolah pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem ponovno bodo proučili vzroke smrti barbarsko «križane» Pierine Cassine V ta namen so ustanovili svet izvedencev, ki bodo morali odgovoriti na vrsto vpra-fenj o točnih vzrokih Cassinine smrti - Oba obtoženca izjavljata, da sta nedolžna p.rs, rs * ta c.;. ncl*a ter Eortu- Vi!!°PaC /° u* Macori«a’ i 'lorio za*ebne stranke »* v^erai ”bberto Gomirato) 'Viuvo „ taželo ponovno ob-it £ “»Oru plerine Cas- * PriJlo"*ier°l. do katerega med 6-in 7- ra. stie ^emhru 1960 na do- ti'1 *apo0;aMrCeOrisa pa na k”1 v nas. • Cencig je pri- p°noS Amesto 1Z kaznil‘ " i> « _ Azzurro, Maeorig t>„ ^ Ge'nl(tnana. <1 ** J**«*®?1 Posvetovanju i»i-Porotni^el0. ?koli 11. ure l*l«Porotniki u- ure' n! n° Obniv' ,sk*enih, da se . »« s , 'i' kazenska obrav-v*l ItveriT' da se ustanovi fes tev; ki naj Sj; P5r°W‘lKYezane. Zat^je S Ca°i^ 'vz*bke ^amrti do lsrine Č-na ter * razne o-so bile s tem 1* rnPra*°diJCe sklenilo naj v," in* °d'°*i za nedolo-k1’*!« Dr.i.u8' *e ,0dni akH k Preiskovalnemu sodni- olipa razumevanje vče-&»» &?aY® naj navede-l',*lttu j atko njen potek. Ob k#”10 zaJnriPredscclnik dr. Pa-p • in apr‘'«gel dva porotni-k?'* P« r!r ■ zdravnilig . . T6»Pr'Pornnit|Z'1avi1, da nima jiOf''! 'e dobil besedo ICftoSS. ki ie razčlenil jih severno od Čedada. Stoletna in stoletna zaostalost, revščina, sezonsko izseljevanje moških in alkoholizem so glavne značilnosti Mažerol in drugih beneških vasi. Ce k temu dodamo v nekaterih krajih še klerikalno nestrpnost, potem bo ta slika popolna. Ali sta Cencig in Maeorig res zagrešila strašni zločin, ki so jima ga pripisali? Ali so bile njune izpovedi na karabinjer-ski_ postaji, ko sta priznala zločin, res spontane? Vedeti moramo namreč, da je Cencig priznal zločin dvakrat, a da je dvakrat tudi preklical priznanje. Maeorig pa je priznal trikrat in trikrat preklical svoje izjave. Odgovor izvedencev na vprašanja porotnikov bo morda nudil možnost, da bo sodišče moglo razsojati o zadevi z večjo zanesljivostjo, kot videmsko porotno sodišče. 21. aprila v gledališču Verdi 10.000 nagcljčkov za «Cvctlični konccrt» V četrtek je predsednik pokrajinske uprave dr, Delise priredil v Milanu tiskovno konferenco, na kateri je tamkajšnjim novinarjem obrazložil pomen mednarodne razstave cvetja, ki bo v tržaški Pomorski postaji od 21. aprila •Ih. -VJ Sortri' J<: razčlenil d0 maJa letos, h, p*relii: ega izvedenca dr. Na tiskovni konferenci je \ *altljuči, 51nrti Cassinove i govoril tudi ravnatelj razsta-zahtev sv°i ,kratek go- ve Bruno Natti, ki je pred-■- *-i j v° nai * nnrntniki vsem poudaril gospodarski pomen cvetlične razstave. Ugotovljeno je namreč, da je v letih 1958-60 znašala skupna vrednost italijanske cvetlične proizvodnje 44 milijard lir, od česar odpade 24 milijard na izvoz. Kljub temu pa je treba upoštevati vse večjo konkurenco drugih držav in je treba posvetiti temu vpraša- na: -porotniki eiouzrBStv" ise ustanovi svet V V « *** Utr . na' P°?0Vn0 p°!«en R°.iovltve. ki so ara-jr fettesr: rt 5°Vo^.J^htevi ne upirata. NSNikT j%t c.0 2fthtevo obtožencev pa so Bilk’ arri(j i Hwa*cun vpiaon k blodili* dei«H. so porot* nju vso potrebno pozornost. 1 tei /ahfotri Zato si tudi tržaška cvetlična ti krasili z 10.000 nageljčki, kar je še dvakrat toliko kot ob običajnih gala predstavah. --------------«»--- Obešenec v stanovanju Sinoči so v mrtvašnico glavne bolnišnice pripeljali truplo 62-letnega Oliviera Koseratza iz Ul. Lodole 9, ki se je iz nepojasnjenih vzrokov obesil v svojem stanovanju, v katerem je živel sam. Včeraj popoldne ga je hotela obiskati nlk je ugotovil, da je revež umrl približno 20 ur prej. ----«»•—— Otrok padel z zida Na ortopedski oddeleke so sinoči sprejeli 9-letnega Ro-’ berta Gerdola iz Ul. Carmellch št. 4 (Rocol), ki se bo moral zdraviti dober mesec. Robert je povedal, da se je s svojimi sovrstniki igral blizu doma in da ga je neki štiriletni dečko pahnil z zidu. Padel njegova sestra in ko je stopi-, je z višine 2 m in si je pri la v stanovanje je zagledala tem zlomil zapestje leve roke njegovo truplo. Legalni zdrav-1 ter se pobil in ranil po čelu. S sinočnje seje goričkega občinskega sveta Fašist Baioeebi: »Postavite spomenik partizanom in vrgli ga bomo v zrak!" Fašistični svetovalci so ploskali demokrlstjanskemu županu ■ 0 preračunu za leto 1962 se govorili svetovalci Battello, Tripani, Sancin in Bergemas Med včerajšnjo obravnavo o proračunu goriške občine za leto 1962, so opozicijski svetovalci vprašali občinski odbor, ki se proglaša za odbor levega centra, kdaj bo postavil spomenik padlim partizanskim borcem. Vprašanje je najprej postavil svetovalec Peter Sancin, za njim pa še Fulvio Bergomas. V dvogovoru med Bergomasom in županom, kdo je odgovoren, da niso bila izvršena nekatera dela v Gorici, med katerimi je tudi postavitev spomenika odporniškemu gibanju, je županu utekla iz ust nesrečna izjava, da je to njegova zasluga, ker je kot prvi meščan odgovoren za vse, kar se dogaja v občini. S tem je izzval buren aplavz fašistov. Vsa diskusija, ki se je tikala postavitve spomenika odporniškemu gibanju, je bila včeraj zvečer nadvse živahna. Fašisti so kričali, naj se postavi spomenik tudi padlim italijanskim vojakom v Afriki in Rusiji, Bergomas pa jim je odgovarjal, da so jih tja llllllllllllllllllllllllllfllllllHIIIIIIIIIUIIIIIIIHHIO),,11,IIIIHIIIIIIHIIIIII,ll„m,„,|„ll„l|,l,l,„imvll|,l„|,milil,H,,,,,,!,,,,,,,,,,!,,,,,!,,,,,,!,, Zborovanje delavcev livarne SAFOC Delavska zbornica za zboljšanje delovnih pogojev kovinarjev Celo vrsto predlogov je sindikalna organizacija nanizala v pismu, ki ga je poslala ravnateljstvu podjetja Včeraj dopoldne je bilo pred livarno SAB’OG v Gorici zborovanje, ki ga je organizirala FIOM. Udeležilo se ga je veliko število delavcev, ki so z živim zanimanjem poslušali izvajanja govornika o stanju v podjetju. Livarna SAFOG se je v zadnjem času močno modernizirala in tudi proizvodnja se je znatno dvignila. Vendar pa po sodbi sindikalne organizacije napredek na proizvodnem področju ne gre vštric z odnosi do delavcev. Temu vprašanju vodstvo podjetja ne posveča potrebne pozornosti. Na včerajšnjem zborovanju so sindikalisti raz-_- ........ - .... pravljali o pomanjkanju hu- Zato si tudi tržaška cvetlična manjh odnosov do delavcev tem pomembnem področju. Dr. Delise pa je omenil, da bo 21. aprila — ob otvoritvi razstave — v gledališču Verdi ((Cvetlični koncert«. Ob tej priložnosti bodo gledališče o- ter v vednost ostalim sindikalnim organizacijam pismo, v katerem so nanizali vse pomanjkljivosti, ki se opažajo tako pri izvajanju pogodbe kakor tudi v . odnosih do potreb delavcev tega kolektiva. Glede menze se priporoča nastavitev večjega števila strežnega osebja, da bi se odpravilo predolgo čakanje na vsak obed. Fo vzgledu CRDA naj se tudi v menzo SAFOG postavi komisar, ki bo skrbel, da bo hrana dobro pripravljena. Število umivalnikov, prh in slačilnic ne ustreza sedanjemu številu delavcev, ki morajo čakati, preden pridejo na vrsto. V bližini vhoda v podjetje naj se zgradi lopa, da bo vanjo mogoče spravljati prevozna sredstva. Od ravnateljstva se nadalje zahteva, naj organizira brezplačni izlet na milanski velesejem. Odpre naj se delavska knjižnica ter se povečajo štipendije za otroke delavcev. Priporoča se ustanovitev kolonij pri morju in v hribih za otroke. Nadalje ugotavljajo, da delavci čestokrat pričenjajo a-kordno delo, ne da bi razpo- ........................IIIMIIIII.............................................IM..............»»H II H......Ud MtN (III lllllll Milni.........III11111111■ I MII I.....111■ I• IlilIlil■ 1111M ‘Uvl^enep te' ,zalltev>- Šve-hoj J*)i PrnV ki Ra bodo se-11 Ai^do t\' Amleto I.oro, Vab*no ,ca in prof. Car-V’ kot Iloc razne okoli- te J V"(la'rj zVezjUi Vzroke smrti. 7 -'i rtvSe P°stav!ia iz- rv* *mrt ln° vprašanje: »ih v^bja al.nast°P'ia zaradi St*rokov p ba zaradi dru- mladine soriškega okraja 5Sk!St »“"b- Nik-1 li’.«« i.hk° no Za «Dan niladosli» v Novi Gorici Festival telesne kulture «a- Doškorib bi i* S i® CS* P°trdile domne* I l* ali S,na umrla /ara- u.. ali umrla žara- ,’jti »“lovit m°*Ranske 'kapi. J* .J) vS(! 80 zelo važne, , P. N'nc£°’ V Pr'meru, da oj sta i zaRrešila deja- TJ i »U p«'frlia,a’ r- *!- 4 J«'vVov,(’ 6 trupl°- Ir ^tv,- Z\»«.. ^ razno •• ezi * razne okolišči-2 Pbtožbo posil- ^|s'hV’ 4 NžV C*nci' v"ok® podplutbi č ko«** trdi V1 desni veki' A j>i>Utbdl Namreč, da je < Z Up(U Prizadejala L. J, SftNU Sz‘n°va. ko se mu jjr . • vsemi svojimi / vij ®k,®P porotnikov 4^°Svd'vbe za celotni Po-Wvl2,bed J*1, zadeva e-v,?ih rtna,bolj mračnih bORodkov v kra- Olvorilev novega stadiona v. Novi Gorici • Okrog 5000 nastopajočih Sodelovali bodo tudi najboljši slovenski športniki in telovadci 26. in 27. maja bo v Novi Gorici festival telesne kulture, ki bo največja letošnja športna in množična manifestacija v goriškem okraju. S festivalom bodo člani telesno-vzgojnih in športnih društev ter šolska mladina proslavili Dan. mladosti, 70. rojstni dan predsednika republike in otvoritev novega stadiona v Novi Gorici. ' Prireditelji predvidevajo, da bo na festivalu v Novi Gorici nastopilo okoli 6000 telovadcev in športnikov iz goriškega danes 7. t. m. z začetkom ob 1*. url lilm, ki se Izplača videti co in njegovi bratje (Rocco e i suoi fratelli) alain delon, renato salvatore, C GIRARDOT, in KATINA PAXINON Gladini pod U. letom vstop prepovedan «IRIS» PROSEK ^»dvaj V5lod»n** 7. t. m. z začetkom ob 19.30 c*nemascope (ilm: Sq1, °fflon in kraljica Sabe j ^a'°ipone el la regina di Saba) gINA LOLLOBR1G1DA, YUL BRYNNER, KQE SANDERS in MARISA PAVAN okraja, tem pa se bodo pridružili še najboljši slovenski športniki in telovadci. Izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva goriškega okraja je imenoval za pripravo festivala 15-članski pripravljalni odbor. Po izdelanem osnutku programa bo festival v Novi Gorici okrajnega značaja. Razen pripadnikov telesnovzgoj-nih in športnih organizacij bodo nastopali še šolarji, pri-padniki JLA, gasilci in nekateri najboljši slovenski športniki iz Trsta in Gorice. Glavni nastop obsega šestnajst točk, ki bodo trajale dobri dve uri. Začel se bo s svečanim mimohodom vseh nastopajočih. Po krajšem slavnostnem govoru bo okoli tisoč cicibančkov prikazalo vajo z balončki, gojenci tolminskega učiteljišča bodo izvedli proste vaje za moške in ženske skupaj, dijaki osnovnih šol iz Dornberka, Šempetra in Kanala pa bodo nastopili pri točki preskoki preko orodij. Okoli 25C učencev novogoriške osnovne šole bo izvedlo vajo s palicami in obroči. Gimnazija in strokovne šole iz Nove Gorice bodo sodelovale z vajo «Na vaški poljani«. S folklornimi plesi se bodo predstavili šolarji vseh osnovnih šol idrijske občine. Solarji iz Ajdovščine in Vipave bodo sodelovali s točko ((Raznoterosti«. Pripadniki prostovoljnih gasilskih društev pa bodo sodelovali z zahtevnimi vajami z lestvami. V tekmah s škatlami se bodo pomerili šolarji osnovnih šol, pri telovadbi na orodju pa bodo sodelovali najboljši slovenski telovadci. Nasiopili bodo še pripadniki JLA iz Tolmina, Ajdovščine in Vipave ter pri- padniki odredov predvojaške vzgoje. S ((Partizanskimi plesi« bodo po osnutku programa zaključili festival. Med posameznimi točkami bodo nastopili najboljši lahko-atleti goriškega okraja. Festival bo na novem stadionu v Novi Gorici, ki ga sedaj pospešeno urejajo, da bo pravočasno nared za mogočno telesno-kulturno manifestacijo goriške mladine ob letošnjem Dnevu mladosti. Prireditelji pričakujejo, da bo letošnji goriški festival privabil več desettisoč gledalcev. —jo ---«»---- Motociklist v bolnici zaradi trčenja Ob 10. uri so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 34-letnega Giuseppa Persella s Trga Cavour štev. 3. Pri pregledu mu je zdravnik ugotovil, da ima izpahnjen levi gleženj in poškodbe po raznih delih telesa. Po prejeti zdravniški pomoči je pacient zapustil bolnišnico. Na svojem domu se bo zdravil 5 dni. Persello se je poškodoval v prometni nesreči, ki se je pripetila v U). Nazario Sau-ro, Z motociklom se je zaletel v avtomobil, ki je vozil pred njim. Vzroke nesreče so ugotavljali karabinjerji. ---«#---- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE v mesecu marcu v Doberdobu V mesecu marcu je stanje prebivalstva v doberdobski občini ostalo nespremenjeno. Ni bilo zabeleženih ne rojstev niti smrti. Porok tudi ni bilo, le nekaj kandidatov je za vstop v zakonski stan. le. poslali v smrt fašisti. Ko je Bergomas opozoril KD, da v vseh svojih kongresnih resolucijah poudarja svoj protifašistični značaj, in naj zato to svojo ideološko usmerjenost v besedah potrdi s postavitvijo spomenika odporništvu, ki šteje na Goriškem nad 1000 mrtvih, je svetovalcu skočil v besedo fašist Baiocchi z naslednjimi besedami: • Postavite spomenik, ‘mi ga bomo pa vrgli v zrak». Grožnja je bila izrečena v pravem fašističnem stilu in je povzročila zgražanje vseh demokratičnih svetovalcev in občinstva, ki je prisostvovalo poteku seje. O istem vprašanju je pozneje spregovoril še svetovalec Fantini (PSDI), ki se je čudil županu, da ni zavrnil ploskanja, s katerim so fašisti odobravali njegove lahkomiselne izjave. Prvi je na včerajšnji seji spregovoril svetovalec dr. Battello (KPI), ki je v eno uro trajajočem govoru razčlenil poglavitno vprašanje proračunske politike goriškega občinskega odbora; uravnovešen proračun in sredstva za dosego tega smotra. (Predlagatelji proračuna hočejo doseči ravnovesje * povišanjem dodatnih davkov, ki so bili leta 1956 malenkostni, na 160 milijonov lir). Goriška občina je vse do leta 1958 krila primanjkljaj s posojili. Te prakse se še sedaj oklepa uprava v Tržiču. Nadrejeni organi (pokrajinski upravni odbor in drugi) so vsako leto sproti odobrili najem posojila. Leta 1958 pa se je v Gorici hotelo za vsako ceno doseči ravnovesje, ne morda s posojilom, ampak z višanjem dodatnih davkov, skratka s privijanjem davčnega vijaka. Svetovalec se je vprašal, zakaj so se obč. upravitelji zatekli k temu viru dohodkov? Odgovor je našel v bojazni upraviteljev, da bi jim v Rimu nekdo očital nesposobnost pri upravljanju proste cone, če bi se kljub ugodnostim, ki jih imamo z njo, zatekli k najemanju posojil. Svetovalec dr. Battello je nadalje pobijal politiko privijanja davčnega vijaka z ugotovitvami goriške hranilnice na zadnjem občnem zboru, da večina prihrankov in gospodarsko stanje našega mesta dokazujeta, da ne živimo v preveč rožnatih razmerah. Nevarnosti izolacije, ki pretijo našemu mestu, je svetovalec odpravil z gradnjo moderne avtomobilske ceste z našim zaledjem. lagali z vsem za delo potrebnim orodjem. Ugotovili so več primerov sitnarjenja prvih delavcev nad delavci, proti katerim so sprejeli ukrepe, ki so podobni represalijam. Za ponesrečenega ali obolelega delavca naj podjetje plača prispevek za prve tri dneve odsotnosti delavca na njegovem delovnem meslu, zvišajo pa naj se tudi prispevki podjetja zavarovalnim zavodom. Delavci nadalje zahtevajo, naj se kvalifikacije priznavajo na podlagi dejansko izvršenega dela. Kakor v ladjedelnici CR DA naj se tudi v SAFOG uvede izplačevanje posebne nagrade za zdravju škodljiva dela. , -----a« .. ■ Natečaj za umetniška dela na trgovski šoli v Gorici Pokrajinska uprava je razpisala natečaj med goriškimi umetniki ki so vpisani v svoj strokovni sindikat, za okrasna umetniška dela v trgovski šoli «E. Fermi* v Gorici. Predvidena so dekorativna slikarska in kiparska dela v veliki zbornici, v zunanji veži in kip Fermija iz brona sli marmorja. Za vsa ta dela je določenih 2.800.000 lir. Za vsa podrobnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na generalno tajništvo pokrajinske uprave v Gorici, na korzu Italia. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE v občini Sovodnje v mesecu marcu V preteklem mesecu se v občini Sovodnje ni rodil noben otrok. Dva sta se rodila v goriški porodnišnici, in sicer Adrijan Frandolič z Vrha in Denis Conzutti iz Rupe. Poroke ni bilo nobene. V oklicih sta bila Miroslav Lukman iz Sovodenj in Petra Cotič iz Sovodenj. Umrli sta vaščanki: 85-letna Marija Vižin in 76-letna Afra Kobole, vdova Melzi, iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi! Veleslalom na Kaninu Jutri dopoldne bo z vrha Kanina velika slalom tekma, ki se je bodo udeležili smučarji iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. S takimi spomladanskimi tekmami na Kaninu so začeli že leta 1931 ter jih od takrat z nekaterimi presledki organizirali vsako leto. Pri prvem tekmovanju *je zmagal neki Švicar, lani pa je oil zmagovalec Italijan, vendar po precej ostri borbi. Kakor poročajo iz Kanalske doline so tudi na Višarjah še ugodna smučišča, saj je v četrtek zapadel še nov sneh, da ga je bilo včeraj še 180 cm. Predilski prelaz je za avtomobile prehoden, toda z ve. rigami. Svetovalec je nadalje pou- razbila pred enim mesecem daril, da 5,5 milijona lir za zaradi nepopustljivosti delodu-štipendije dijakom ne zado- j jalcev. Z obnovitvijo pogajanj stuje, da se mora za dijake, I so prekinjene vse deželne ki ostajajo popoldne v me- ! stavke, ki so bile proglašene stu, zgraditi primerno poslop- za prihodnji teden, je in odpreti menza. Se vedno ni urejeno smetišče v Standrežu, noče se pokriti Koren in izvršiti toliko drugih pomembnih javnih del zaradi tega, ker se nočejo najemati posojila. To pa je u-sodna slaba stran nesrečne izbire občinske upravne politike. Svetovalec je svoj govor zaključil z ugotovitvijo, da gre sedanja občinska politika po že izvoženih kolovozih prejšnjih uprav. Predstavnik večinske stranke dr. Tripani (KD) pa je poudaril, da je odbor sestavil proračun na osnovi treh najvažnejših poglavij: šole, pomoč in ureditev staleža občinskega osebja. V zvezi s šolskimi gradnjami je svetovalec omenil proučevanje vprašanja sedeža liceja-gimna-zije in potreb slovenske šole. Po svetovalčevi sodbi ni mogoče zaradi mej, v katerih se morajo sukati upravitelji, u-stvarjati čudodelnih proračunov, vendar bodo postopoma uresničili politična in upravna načela s pogumom, voljo in odprtimi obzprji. Za njim je spregovoril svetovalec Peter Sancin (PSI), ki je izolaciji našega mesta od ostalega italijanskega zaledja postavil za alternativo tesnejše stike s sosedno republiko, ki naj preidejo iz gospodarskih stikov, ki so jih trgovski krogi že pred leti ustvarili s premagovanjem predsodkov, tudi na kulturno in športno področje. Zaradi obsežnosti, bomo njegov govor objavili v prihodnji številki. Vprašanje vključitve mestnih stražnikov v stalež uradnikov je bila začetna tema govora svetovalca Bergomasa (KPI). Zahteval je municipa-lizacijo mestnega avtobusnega prometa, ker ni mogoče, da bodo aktivne vse usluge. Ob koncu je vprašal odbor, kakšne pobude namerava go-riška občina sprejeti, da bi dostojno proslavila državni praznik 25. april. Odpovedane stavke cementarjev FILLEA-CGIL sporoča, da se bodo pričela v Rimu dne 12. aprila pogajanja med zastopniki sindikalnih organizacij in delodajalci, da bi obnovili vsedržavno delovno pogodbo za cementarje. Pogajanja so se Težave v Doberdobu s telefonsko govorilnico Medtem ko se Vrhovci na vse kriplje trudijo, da bi dobili javni telefon, ki bi jim prihranil dolgo pot do najbližje telefonske govorilnice r.a Martiničlci, se v Doberdobu še vedno ni uredila zadeva • premestitvijo javnega telefona, ki bi ga radi prestavili. Težave so nastale zaradi tega, ker osebje, ki bi prevzelo upravo telefona, noče prevzeti odgovornosli za obveščanje vaščanov, ki so klicani na telefon. Dobcrdohci upajo, da bo ta zapreka kmalu odstranjena. Poljska dela dobro napredujejo; kmetje so posadili že ves krompir. Marsikomu pa je seme zmanjkalo. Zaradi tega se priporoča, da bi ga za prihodnje leto poprej naročili pri kmečko-delavski zadrugi, ki je pred časom odprla v vasi svojo prodajalno. le. ----«»--- Najdeni predmeti V uradu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št, 7-11. hranijo naslednje najdene predmete: 2ensko uro, žensko torbico z majhno vsoto denarja, ključe in rožni venec, par volnenih rokavic, najlonsko mrežasto torbico ter več šopov ključev. Kdor lahko dokaže, da je lastnik navedenih predmetov, jih lahko dobi v omenjenem j uradu. Vladni ukrepi proti slinavki Državni prispevek po 100 lir za obvezno cepljenje živine Ali bo na obmejnem področju drsava tudi v bodoče dala cepivo brezplačno? Ministrstvo za zdravstvo je odredilo, da je treba v primeri pojava slinavke obvezno cepiti vso živino, ki se nahaja v krogu do 1 km od okuženega hleva. V ta namen je določilo državni prispevek po 100 lir za cepljenje posameznega goveda. Pokrajinski živinozdravnic dr. Germinetti je v tem smislu izdal tudi ukrepe za go-riško področje. V primeru po. java ilinavke, morajo občinski živinozdravniki uporabljati cepivo z navedenim znižanjem cene. Ker stane poliva-lentno cepivo OAC po 365 lir za vsako cepljenje, bo torej znašala cena po 265 lir. K temu je treba prišteti še po 200 lir za žlvinozdravnika. Pripomnimo naj, da Je zdravstveno stanje živine, kar se slinavke tiče, na našem področju trenutno zadovoljivo, ker nimamo nobenega primera obolenja. Zato ta ukrep za sedaj ne pride v poštev, pač pa bo treba z njim raču- ii(iimiiii iiiiniiiiHiiii um m 111111111111111111111 n u iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini „i,hi iiiii lunini i mi min iiiinu tlim lin nun t m Izpred okrožnega sodišča Pri trčenju blizu Sesljana je bil šofer na mestu mrtev Nemškega šoferja so obsodili v odsotnosti no 6 mesecev zapora Prehitel je drug avto in zavozil v obcestni jarek Kaj rado se primeri, da je zatožna klop pred goriškim okrožnim sodiščem prazna, kadar je obtoženec kak tuj državljan, ki raje ostane doma, kakor pa da bi se predstavil sodnikom in zaupa svojo obrambo spretnosti svojega odvetnika. Tako se je zgodilo tudi včeraj, ko je sodišče obravnavalo avtomobilsko nesrečo blizu Sesljana, v kateri je izgubil življenje Tržačan Giuseppe Spangher iz Ul. Ghega št. 15, Goriški nogomet Sovodenjci igrajo v Podgori Juventina pa jutri počiva Mladinci igrajo jutri dopoldne na domačem igrišču v Standrežu Po lepem uspehu preteklo nedeljo v Moši, bo Juventina jutri počivala, ker je ta nedelja določena za odigranje zaostalih tekem, ki pa jih Ju-ventian nima. Tako bodo imeli štandreški igarlci možnost, da se odpočijejo in dobro pripravijo za prihodnjo tekmo.. Naraščajniki Juventine pa nastopijo jutri dopoldne ob 10.30 na domačem igrišču. Pretekel nedeljo so dosegli neod ločen rezultat, čeprav bi lab ko tudi zmagali, ko bi ig’c ne vzeli preveč na lahko, Na vijači pričakujejo, da bodo v jutrišnjo tekmo vnesli igralci več borbene živahnosti in dosegli še večji uspeh. Nogometaši iz Sovodenj pa bodo jutri odigrali svojo za- ostalo tekmo na vročih tleh v Podgori. Domačini jih tam pričakujejo trdno uverjeni v svojo zmago, čeprav Sovodem-ci pravijo, da še ni rečena zadnja beseda in da se zna zgoditi tudi narobe. Na vsak način bodo nastopi, li brez Podgornika, ki se je poškodoval ir. ima koleno v mavcu. Pač pa je vodstvo od-'očilo, da bodo tokrat igrali ;ami domačini in imeli tako iriliko, da se izkažejo. Ob do-ičeni uri naj se na igrišču j Podgori zberejo naslednji gralci ekipe Sovodnje: Ferfolja S„ Devetak, Pet?-jan J., Petejan K., Tomšič, Ferfolja A., Ferfolja B., Makuc, Vižintin, Trpin. Ansei-mi, Pelicon in Persolja. tri druge esebe pa so bile huje ali lažje ranjene. Obtoženec je bil 21.1etni Ne. mec Klaus Peter Hartig iz Badtolza v Zahodni Nemčiji. Ta se je dne 30. aprila 1961 peljal s svojim avtomobilom ■ Renault-Gordini* okrog 11. ure dopoldne po cesti od Sesljana proti Trstu. Z njim je bil tudi prijatelj 20-letni Albert Niedermeier. Ko je Hartig napravil nekaj sto metrov iz Sesljana proti Trstu s povprečno brzino okrog 80 km, je prehitel neki avto, ki je stal na njegovi strani ceste. Pri tem pa je preveč zavil na desno in zato je naglo o-krenil svoje vozilo proti levi. Ta preokret pa je bil premočan in tako je zavozil preveč na levo stran ceste prav v trenutku, ko je od Trsta š> firala svoj Fiat 500 C Renata Springer. Hartig je s svojim vozilom zade! v njeno ter še bolj izgubil kontrolo nad krmilom. Posledica je bila, da je z vso silo treščil v Fiat 600, ki je prihajal za Fiatom 500 C. Trčenje je bilo tako silovito, da je vrglo Fiat 600 prav na rob ceste počez ter ga sko. ro stisnilo ob skalnato brežino, ki na tem odseku spremlja cesto na levi strani, gledano proti Trstu. Šofer Fia»ii 600, Giuseppe Spangher, je ostal na mestu mrtev, ker sl je prebil lobanjo in prsni koš. Tudi njegova žena Anna Musič por. Spangher je bila hudo poškodovana. Po trčenju je tudi nemški avto zaneslo postrani proti desnemu kraju ceste in oba potnika v njem sta bila ranjena, Hartig precej hudo, nje-gov prijatelj Niedermeier pa je odnesel le lažje poškodbe, ozdravljive v 8 dneh. nati pri vsakem bodočem pojavu te bolezni, ker ni izključeno, da se lahko okuženje prenese iz sosednih pokrajin V okrožnici pa ni navedeno, če bo za obmejni pas tudi v bodoče država dobavila potrebno cepivo brezplačno k t je to delala doslej. Prav b( bilo vsekakor, če bi tak ukrep veljal tudi v bodoče. ----«»--- Jutri srečanje San Cancian in Doberdob Jutri se bo nogometna ekipa «Doberdob» pomerila z nogometaši iz San Canclana. Tekma bo odigrana v sklopu nogometnega turnirja za mladince in bo na občinskem igrišču v San Cancianu s pričetkom ob 10. uri. Doberdobci bodo nastopili v naslednji postavi: Angelo Pahor, Guido Jelen, Silvano Frandolič, Mario Peric, France Rebula, Gianni Gerin, Marjan Ferletlč, Bruno Duž-man, Karlo Gergolet, Giuliano Ferletič in Ivan Jarc. Tekmo bo sodil doberdobski sodnik Silvan Ferletič, ki je z odličnim uspehom Izdelal tečaj za sodnike, ki ga je lansko leto organiziral CONI. Čeprav ie nim* prakse (zodl komaj nekaj mesecev), spada med najboljše mladinske nogometne sodnike. Kritika je bila zanj zelo navdušena, zato upamo, da se bo tudi pri sojenju domačih nogometaiev nepristranski in da bo kos svoji nalogi. I«. ----1«---- Vse tri ranjence so z avtom Rdečega križa odpeljali v bol. nišnico, mrtvega Spangherja pa v mrtvašnico. Nemški avto in Fiat 600 sta bila zelo razbita, Fiat 500 pa je bil le lažje poškodovan. ... Pr. 197 meničnih protestov. Od teh Pri včerajšnji razpravi Je jih je bii0 3^ v Gorici, 230 obtoženčev branilec odv. Se- v Tržiču, 36 v Krminu, 37 v gariol u Trata zahtaval opro- Ronkah. 34 v Gradiški. 26 v Menični protesti V prvi polovici meseca marca Je bilo v goriški pokrajini stitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa ie Harttga obsodilo na 6 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. * * * Sodišče je v prizivu obravnavalo tudi primer 40-letnega uradnika Giampaola Benedet-tija u Trsta Ul. Franca 2-11. Okrajno sodišče v Krminu ga je namreč dne 6. marca lani obsodilo na plačilo globe v znesku 16.000 lir, ker je 7. decembra 1968 okrog 14.30 ure hotel na križišču blizu Krmina prehiteti neki Fiat 600, ki je vozil od Vidma proti Gorici, sam pa je bil s svojim avtom namenjen proti Tr. stu. Pri tem prehitevanju je Benedettijev avto «Borg VVard. zavozil s ceste na desni strani in. pri tem je bil precej močno ranjen njegov sopotnik 16-letm dijak Uiam-paolo Lonza iz Trsta, ki se je moral potem zdraviti 80 dni. Tudi obtoženčev avto ter Fiat 600, ki ga je vozil 26-let-ni Ennio Franceschini, sta bila rpočno poškodovana, vendar je bila škoda krita z zavarovalnino. Včeraj je sodišče potrdilo prvostopno razsodbo in poleg tega bo moral Benedetti plačati tudi stroške priziva. Branil ga je odv. Iacuzzi. Dr. tož. VVuerlch, preds. so- Gradežu. 17 v Štarancanu, 13 v Škocjanu, 11 v Turjaku, 9 v Romansu. 7 v Moši, 5 v Medeji, 6 v Doberdobu, 4 v Za-graju, 3 v Foglianu - Redipugli, 3 v St. Petru ob Soči, v Ka-prlvi, Dolenjah. Farri. Stever-janu in Villessah vsaka po enega. ines C KINO CORSO. 17.00: »Čudovita trata« (Splendore nelTerba), N. Wood tn W. Beattjr. Ameriški barvni film v cinema-scopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: »Angeljni s samokresom« (Angeli con la pištola), G. Ford ln B. Davis. Ameriški barvni film v cinemascopu. VITTOR1A. 17.15: »Kreolska venera« (Venere Creola), C. Lockhart in H. Williams. 1-talnanskt barvni film. CENTRALE. 17.00: »Gordon, črni morski ropar« (Gordon il pirata nero). R. Montal-ban in G Rubini. Italijanski barvni film v cinemascopu. dezurna“lekarna Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia St, 89. tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16,8 stopinje ob 16.40. najnižjo 2 st<* rtisa. j. o, , _. Pinij ob 5.20. Povprečne dnev- disca dr. Storto; zap, Omeri. ne vlage je bilo 66 odst. PRIMORSKI DNEVNIK 31. kolo nogometnega prvenstva A lige VLeccu in Cataniji borbi E. GRIFFITH IN A. MOORE Trevisu zagotovljen za zasedbo drugega mesta Padova išče zmago in točke za rešitev Cez teden dni bo padel zastor na letošnje nogometno prvenstvo A lige. Vsi zavrtljaji tega dolgega in napornega turnirja so skrivali v sebi kako presenečenje in lahko se reče, da ni še bilo nobeno prvenstvo zadnjih let tako privlačno kot letošnje. Sicer je vse to za nami in več ali manj so šli dogodki na zelenih igriščih že v po- zabo. Sedaj obstaja samo še vprašanje katero moštvo bo prišilo na majice značko državnega prvaka. Današnji položaj v lestvici je dovolj jasen. Milan ima samo dva kola pred zaključkom tri točke prednosti pred Fiorentino, kar bi moralo, vsaj po prognozah na papirju zadostovati. Toda presenečenj nad odlično Bologno. Ker bo Herrerovo moštvo hotelo o-stati kjer je, bo verjetno v Cataniji napelo vse sile, da odnese obe točki domov. Tudi Bologna bo skušala popraviti slab vtis, ki ga je prejšnjo nedeljo zapustila v igri z Milančani. Priložnost je ugodna in nagrada, prav zaradi nevarnega gostovanja Interja v Cataniji, toliko več še ni konec in če bo hotel vretjna Bolonjčdni bodo spre- Rocco mirno spati, bo moral jeU y goste letos slabo Samp. doseči 51 točk. Samo tako bo | dorio. ki je_ kljub zvenečim matematično gotov, da mu naslov ne uide. Je to možno? Popolnoma. Milan bo v predzadnjem dnevu prvenstva sprejel v goste Torino v skrčeni obliki. Zmaga mu torej ne bi smela uiti, pa čeprav so nekateri igralci ne samo utrujeni, temveč zaradi napora in napetih zavrt-ljajev, skoraj na robu živčnega zloma. Toda dejstvo je, da Turinčani danes ne predstavljajo tako resne nevarnosti kot so jo predstavljali s svojimi svežimi silami in z odličnima Angležema v napadu v začetnih kolih. Sicer je tudi tradicija nasprotna Turinčanom, ki so 15-krat klonili Milančanom, pa čeprav so 7-krat tudi zmagali in 5-krat zaigrali neodločeno. Po prognozah torej ponovna zmaga Milana, zmaga, ki jim bo zagotovila častni naslov državnega prvaka 1961-1962. Za Milanom bo Fiorentina, ki skoraj nima nobenega u-panja, da bi se v zadnjih dveh kolih popolnoma preobrnil položaj, skušala ohraniti nadvse častno drugo mesto. Ce hoče to doseči, bo morala v nedeljo v Leccu zaigrati vsaj neodločeno, pa čeprav ji je za gotovost potrebna zmaga. Ne smemo namreč pozabiti na Inter, ki je letos visoko letel in si je v začetnem delu prvenstva nabral toliko točk, da so bili skoraj vši gotovi njegovega končnega uspeha. Toda Inter je zašel v krizo in z njo je padel nizko do tretjega mesta. Tega si je ohranil z nedeljsko skoraj presenetljivo zmago imenom igralcev, v celoti razočarala ne samo domače navijače temveč tudi druge simpatizerje, ki jih v Italiji ne manjka. Ce so te tekme važne za dodelitev prvih štirih mest, so druge še važnejše, ker gre za rešitev vprašanja obstoja v A ligi ali izpada v B prvenstvo. Za Videmčane, ki bodo vrhu vsega še gostovali na igrišču Juventusa, in za Lecco, je bila obsodba že izrečena. Sedaj je treba iskati tretjega. In ta bo izšel iz tekem Lane-rossi-Palermo in Padova-Vene-zia. Ekipama iz Vicenze in Benetk zadostuje ena sama točka za rešitev, medtem ko bi morali Padovanci v dveh srečanjih priti kar do štirih. lipi so torej zelo pičli. V Vi-cenzi bo Lanerossi skušal priti vsaj do rešilne točke, medtem ko bodo imeli Benečani, če bi jim spodrsnilo v borbi s Padovo v zadnjem dnevu prvenstva priložnost, da si doma osvojijo toliko potrebno točko. Kot se vidi, bodo prav na teh igriščih najbolj zanimive tekme 31. kola, ker o-stale med Romo in Atalanto, Juventusom in Udinese ter med Mantovo in Spal ne bodo, vsaj za lestvico, pomenile ničesar. Vsi so namreč že na varnem in morebitne spremembe jim ne bi prinesle ničesar niti glede prestiža. Svetovne lestvice NBA za marec Košarkarsko prvenstvo moške A lige Dušan Mevlja: Oh, ta zamišljen* najboljša boksarja meseca PROVIDENCE, 6. — National Boxing Assodation je izbrala Emila Griffitha in Archiea Moorea za najboljša boksarja marca meseca. | Emilu Grlffithu je pripadla ta «čast» po tragičnem dvoboju, med katerim je knockouti- ral Bennyja Pareta tako, da je kubanski boksar po desetih dneh umiranja podlegel možganskim poškodbam. Archie Moore pa se je izkazal v dvoboju s kvotiranim Argentincem Lavorantejem, katerega je pred dnevj premagal s k. o. V ostalih razpredelnicah ni no. benih posebnih sprememb. Po mnenju NBA so se sledeči boksarji najbolj izkazali v preteklem mesecu: TEŽKA KATEGORIJA Prvak: PATTERSON (ZDA) — 1. Liston (ZDA). 2. Machen (ZDA), 3. Folley (ZDA). 4. A. Moore (ZDA), 5. Johansson (Šved.). SREDNJETEZKA Prvak: JOHNSON (ZDA) — 1. Jones (ZDA), 2. Cotton (ZDA). 3. Schoeppener (Nem ), 4. Rinaldi (It.), 5. Mina (Per). SREDNJA Prvak: FULLMER (ZDA) — 1. Tiger (Nig.), 2. Downes (V. B.), 3. Fernandes (Kuba), 4. Moyer (ZDA), 5. Pender (ZDA). SREDNJELAHKA Prvak: GRIFFITH (ZDA) — 1. Dupas (ZDA), 2. Rodriguez (Kuba), 3. Cokes (ZDA), 4. Fernandez (Arg.), 5. Curvis (VB), 6. Visintin (It.). WELTER JUNIOR Prvak: LOI (It.) — 1. Per-skins (ZDA, 2. Gonsalves (ZDA), 3. Stable (Kuba), 4. Molina (ZDA), 5. Cruz (Fin.). LAHKA Prvak: BROWN (ZDA) — 1. Ortiz (ZDA). 2. Charnley (VB), 3. Rosi (It.), 4. Hernandez (Ven.), 5. Somodio (Fin.). LAHKA JUNIOR Prvak: FLASH ELORDE (Fin.) — 1. Copeland (ZDA), 2. Boysaw (ZDA), 3. Luis Cruz (Meh.), 4. Middletovvn (ZDA), 5. Caprari (It.). PERESNA Prvak: MOORE (ZDA) — 1. Ramos (Kuba), 2. King Jo (Nig.) 3. Takayama (Jap.), 4. Winstone (VB), 5. Valdez (ZDA. PETELJNJA Prvak: JOFRE (Braz.) — 1. Medel (Meh.), 2. Cossewyns (Belg.), 3. Marquez (ZDA), 4. Caldwell (VB), 5. Rollo (It.). MUSJA Prvak: KINGPETCH (Taji.) — 1. Arias (Ven.), 2. Yaoita (Jap.), 3. Perez (Arg.), 4. Ben Ali (Sp.), 5. Noguchi (Jap.), 6. Burrunj (It.). nastop v prvi ligi Tržaški Philco na četrtem mestu Tudi tekmovanje moške A lige se nagiba k svojemu zaključku. V treh od štirih skupin so imena zmagovalcev (če ne bo večjih presenečenj) v glavnem že znana. V A skupini je ekipi Partenope dovolj ena zmaga v ostalih dveh kolih za uvrstitev v I. kluba ex Massimo v B skupini. Le troje zapovrstnih porazov in istočasno trikratna zmaga Olimpie bi prisilili na naknadno odločilno tekmo. V D skupini bi Treviso moral že dvakrat zapustiti poražen ligo. Še večja je prednost 1. — prvi 1 1 — druii 2 1 2. — prvi 1 X — drugi 2 2 1. — prvi 2 1 — drugi 1 2 4. — prvi 1 — drugi 2 S. — prvi 2 1 — drugi 2 2 t. — prvi X — drugi 1 iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiitiiiiliiiiiiitniliiiiiiiliitiiiiiliMMilllMltiiiiitiiiHiiiiiifiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiMliiiililiillltliiliiiiiiiitiiliiiiiiiliiituiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiililtiiiiiiiiiiiiitiiliiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiilliiiliiiniilliiiiiimi Tako moštva jutri na igriščih • BOLOGNA Santarelli; Lorenzini, Pavina-to; Tumburus, Taverna, Fo-gli; Perani, Franzini, Nielsen, Cervellati, Pascutti. SAMPDORIA Rosin; Vincenzi, Marocchi; Bergamaschi, Bernasconi, Del-fino; Tomasin, Brighenti, Gra-besu, Vicini, Skoglund. • LECCO Meraviglia; Cardarelli, Tetta-manti; Galbiati (Sacchi), Sac-chi (Pasinato), Duzioni; Ab-badie (Savioni)., Gotti, Di Giacomo, Marinai, Clerici. FIORENTINA Sarti; Robotti, Castelletti; Ma-latrasi, Orzan, Rimbaldo (Mar-chesi); Can Bartu, Milan, Milani, DelVAngelo, Petris. • LANEROSSI Luison; Zanon, Savoini; De Marchi, Panzanato, Stenti, Vernazza, Menti, Campana, Puia, Vastola (Fortunato ali Colusia). PALERMO Mattrel (Morana); Burgnich, Calvani; Prato, Benedetti, Se-reni; Ferrazzi, Malavasi. Bor-jesson, Fernando, Maestri. • ROMA Cudicini; Fontana, Corsini; Pestrin, Losi, Guarnacci; Orlando, Jonsson, Angelillo, De Sisti, Menichelli. ATALANTA Cometti; Rota, Rončeli; Nielsen, Gardoni, Colombo; Oli-vieri, Maschio (Domenichini), Nova, Da Costa, Magistrelli. • MILAN Ghezzi; David, Salvadore; Trapattoni, Maldini, Radiče; Pivatelli, Sani, Altafini, Ri-vera, Barison. TORINO Vieri; Scesa, Buzzacchera; Ro-sato (Chiavo), Lancioni, Ger-baudo; Albrigi (Gualtieri), Ferrini, Law, Locatelli, Crip-pa. • CATANIA Vavassori; Alberti, Giavara; Corti, Zannier, Benaglia; Ca-stellazzi, Szymaniak, Calvane-se, Biagini, Prenna. INTER Bugatti; Picchi, Facchetti; Bolchi, Guarneri, Masiero; Bi-cicli, Bettini (Mazzola), Hit-chens, Suarez, Corso. • MANTOVA Negri; Morganti, Cancian; Ta-rabbia, Pini, Castellazzi; Al-lemann, Giagnoni, Sormani, Mazzero, Recagni. SPAL Maietti; Montanari, Riva; Mi-cheli, Muccini, Gori; Bagatti, Massei, Mencacci, Cappa, Wal-dner. • PADOVA Canton; Lampredi, Scagnella-to; Barbolini, Azzini, Kalope-rovič; Valsecchi, Tortul, Del Vecchio (Koelbl), Arienti, Crippa. VENE2IA Magnanini; De Bellis, Ardiz-zon; Tesconi, Grossi, Frascoli; Rossi, Santisteban, Siciliano, Raffin, Pochissimo. • JUVENTUS Gaspari; Sarti, Bozzao (Gar-zena); Emoli, Garzena (Ber-cellino), Bercellino (Mazzia); Stacchini, Charles, Nicole, Rosa, Stivanello. UDINESE Zof; Burelli, Valenti: Sassi, Tagliavini, Del Pin; Pentrel-li, Beretta, Rozzoni, Segato, Selmosson. S. kolo odbojkarskega prvenstva C lige Jutri zjutraj BOR-PAV (Videm) V Gorici mestni derby AGI-Gasilci ONOG gostuje v Vidmu Ce ne bo slabo vreme prisililo, da odigrajo tekmo kot prejšnjo nedeljo v miljski telovadnici, se bo moška odbojkarska ekipa Bora ponovno predstavila na svojem igrišču na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu. Tržačani bodo v 5. kolu, ki predstavlja konec prvega dela prvenstva C lige, sprejeli v goste videmsko še- Le.. ^ua-t-iimpuoria Catama-Inter Juventus-Udinese L.R. Vlcecza-Palermo Lecco-Fiorentina Mantova-Spal Milan-Torino Padova-Venezia Roma-AtalaDta Rarl-Lazlo Verona-Pro Patrla Fanfulla-Blellese Lecce-Salernitana 2 X X Napoli-Regglana Pisa-Cesena storko PAV. Po nedeljski zmagi Bora nad ekipo ONOG lahko pričakujemo, da bo tudi nastop v petem kolu uspešen. Videm-čani so namreč na predzadnjem mestu z dvema točkama, a s slabim količnikom, zaradi česar imajo pred seboj v lestvici goričke gasilce (VVFF) in ONOG. Medtem ko je prvo mesto še vedno za razliko dveh točk v rokah predstavnikov Furlanije Polisportiva Friuli, je B*r prav zaradi poraza z omenjeno šest orko na drugem mestu. To stanje, vsaj na vrhu, bo zelo verjetno ostglo ob koncu prvega dela prvenstva nespremenjeno. Kot Boru se tudi Polisportivi Friuli obeta zmaga, ker igra na domačih tleh in bo sprejela v goste ONOG, ki po dosedanjih nastopih sodeč, ne bi smel predstavljati resne nevarnosti. Verjetno najbolj zanimiva tekma jutrišnjega kola bo v Gorici, kjer se bosta v domačem dcrbgju spoprijeli ekipi goričkih gasilcev in AGI. Predvidevati zmago tega ali onega je danes nemogoče, ker sta si moštvi precej enakovredni, pa čeprav se tehtnica nekoliko nagiba na stran ekipe dijakov. Borovi igralci, ki bodo nastopili v že preizkušeni postavi, bodo gotovo kot v preteklosti napeli vse sile, da videmske goste odpravijo s porazom domov. Tekma, ki bo brez dvoma zanimiva, bo na odbojkarskem igrišču na stadionu •Prvi maj» z začetkom ob 10.30. Spored 5. kola je sledeči: V Trstu: BOR-PAV (Videm) V Gorici: AGI-GASILCI V Vidmu: POLISPORTIVA FRIULl-ONOG (Trst) Lestvica je po 4. kolu sledeča : Pol. Friuli 4 4 0 12 5 229 203 8 BOR 4 3 1 11 4 209 175 6 ONOG 3 1 2 6 7 160 157 2 312 4 6 149 159 2 413 711 222 253 2 4 1 3 5 12 177 207 2 igrišče, da bi se uspešno zaključilo zalezovanje Reyerja in Udinese, vendar je trevi-ško moštvo s svojimi dosedanjimi nastopi dokazalo, da je tak zapletljaj nemogoč. Bolj živahen je boj za prvo mesto v C skupini, kjer je Prealpi prevzel pred nekaj tedni vodstvo in ga sedaj čvrsto drži v svojih rokah. To je seveda prekrižalo račune bolonjski Giri, ki je trdno upala na svojo ponovno uvrstitev v višjo kategorijo. Bolonjski upi visijo na niti, ker jim bo težko uspelo nadoknaditi točko razlike. Prealpi je namreč ojačil svojo ekipo z državnim reprezentantom Vianellom, kateremu je Ignis končno dal prostost, čeprav v zamudi in mu še ni dovolil prestopa k Sim-menthalu, h kateremu je i-gralec želel. Nedeljsko kolo D skupine je v glavnem potekalo in sc zaključilo po pričakovanjih. Postali smo že skoro monotoni v našem poročanju z vsakokratno trditvijo, da za edini nepričakovani rezultat je preskrbel ta večno presenetljivi Don Bosco, ki si je v nedeljo privoščil goriško Safog. To svojo zmago so salezijanci dosegli zelo prepričljivo. Philco je to pot počival. Tako je moral prepustiti svoje drugo mesto in zdrkniti na četrto. Vodeča trojica je dosegla tri zmage, zaradi česar je ostala razlika med Tre-visom, Udinese in Reyer nespremenjena. Treviso je brez truda odpravil Campli z nad petdesetimi točkami naskoka. Ravno tako lahek je bil uspeh beneške ekipe, ki je proti Soji presegla znamko 90 u-spešnih metov. Težjo nalogo kot je bilo pričakovati je imelo videmsko moštvo, ki se je moralo pošteno potru- poredni in po do sedaj pokazani igri nemogoči uspehi rešili iz zagate. Izidi: Udinese-Stamura Reyer-Soja D’Alessandro-Fides Treviso-Campli Don Bosco-Safog 55:50 92:54 68:41 87:34 77:66 P.zio HOKEJ NA KOTALKAH Portugalska in Španija pred Italijo v lestvici SANTIAGO, 6. — Italija je včeraj počivala in ni odigrala nobene tekme na svetovnem prvenstvu v hokeju na kotalkah. To je izrabila Španija, ki se je po zmagi nad Čilom pri- .....fa ~ (Nadaljevanje s 3, str^- knjiga z naslovom zamišljenost». Ta ; jo je z okusom opU’" nez Vidic, prinaša 35, resic in satiričnih črt:°> h rim stoji na čelu uv0rr {i moreska, ki je zbir^t’ naslov, na koncu pa .. ska "Kritika knjige u#(ii zamišljenost)), ki zbirk0 , ’■ vsebinsko zaljuču)0- 1 so, kot pove že ko pa so, kot pove že knjige, uvrščene raz*10 ^ humoreske in satirične biče, v katerih PlS _____ • _j..l.I. , manj duhovitih humoj J satiričnih črtic, ki b°°" ključila Portugalski na prvem mestu lestvice. Včerajšnji izid so sledeči: Brazilija-Svica 4:4 (2:2) Argentina-Nemčija 2:0 (1:0) Holandska-Urugvaj 1:1 (0:1) Spanija-Cile 2:1 (0:0) V lestvic) vodita Portugalska in Španija s 14 točkami pred Italijo 12, Argentino 10, Švico 6 itd. bralcev najbrž v> 4 prav vse tudi ne, ker ^ učeni bralci ne ' kam pisatelj meri. * t ka kot je, je ta re^k° .f ga humorja vendarle posebne omembe iti sti n« knjižnem rrgb^ je pravzaprav skrotnn ■ njej pa lahko rečem0 jjr še to, da je škoda, aa s Ija še ni povzpel <*o » družbene satire. • iiiMiiiiaiiiiMiiiiiiiiMiMiiiiii uti ■■■■H n nlimiiiin n 111)111111 ■■ mn ituiii m ■lilHU111111 sl «i4 Julri ob 14. uri v Boljuncu n< St gi ds te st P: ds IJi a u be sv so ds ki dl: K' Suhi in debeli akaileim med seboj v "žogobrci Zaradi predvidene žeje nastopajočih, rl’:l< rane gostilne v Boljuncu Pred nedavnim so se zaključila dolgotrajna P0^ ju*1 med prčdstavniki debelih in suhih akademikov, k‘ zedinili, da bo «velika» nogometna tekma jutri 3. 4 tega leta na nogometnem igrišču v Boljuncu. Kot tm° j deli iz dobro poučenih krogov, so se predstavniki °° diti, da je odpravilo, na tujih igriščih drugače uslužno Stamuro. Derby, sicer revni, je bil v Teramu. V srečanju s Fidesom je D’Alessandro končno le prišel spet do zmage, ki pa bo ostala brez praktičnih . rezerv sto^j'6 vCtejk "ategoHji6 žeV tako Zvezni trener Slovenskega ogrožen, da bi ga le trije za- I akademskega kluba «Jadran» štev že vnaprej domenili za štiri •četrtčase», ker predvidevajo, da bo igralcem tn še posebno debelini, kaj kmalu zmanjkalo supe. Prav zaradi tega sc- prireditelji te. zelo pomembne nogometne tekme, seveda s pristankom tehničnega vodje, poskrbeli za veliko šte- li VVFF PAV AGI ATLETIKA LONDON, 6. — Med atletskim mitingom «indoor» Anglija—Z. Nemčija, so danes dosegli dva nova evropska rekorda «indoor». Ibbotson ie pretekel 2 milji v 8’57”8, Ro-we pa je vrgel kroglo 19.19 m daleč. Po 'ugoslovanski televiziji Prenos nastopov Urugvaja v Evropi BEOGRAD. 6. - Jugoslo- vanska radiotelevizija bo prenašala v prihodnjih dneh več llllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllltntllllllllllll!llll■lllllltllllllt■llltlllllllllllllllllllll TUIMTJ&M NAMIZNI TENIS Trije Jugoslovani v četrtfinalu evropskega prvenstva BERLIN, 6. — Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu so se danes jugoslovanski predstavnik^ Markovič. Hrbud in Vogrinc uvrstil) v četrtfina. le. Markovič je v drugem kolu premagal Švicarja Mariot-t’ja s 3:0. v tretjem pa švedskega tekmeca s 3:1. Hrbud je naiprej premagal Bengsto-na (Švedska), v naslednjem kc’u pa še zahodnega Nemca Helda s 3:). Vogrinc pa se je 'tekem urugvajske nogome ne j s 3:1 odkrižal najprej Portu-reprezentance, ki bo gostova'a I galca Loe, kasneje pa je pre. v Evropi. Spored je tak: 11.1 magal še Angleža Rndesa s 3:2. aprila ob 17. ur| Urugvaj - Za-j Mlrdi Verko je moral v tret-hodna Nemčija, 18. aprila ob jem ko’u prepustiti zmago s 19.30 Urugvaj - Madžarska in 3:2 Švedu Larssonu. pa čeprav 27. aprila Urugvaj . SZ. JRT je bji že v vodstvu z 2:0. Pet- bo prenašala tudi II. polčas na'st!etni Korpa je doživel e-. noči dosegel v plavanju na tekme med MTK in Fiorentino nako nsodr. in je bil izločen 1.500 m v kratkem bazenu sl **?<>• (22. aprila). že v drugem kolu z 1:3. Te-I 16’54”1 najboljši čas na svetu. ran je drugo kolo zmagovito zaključil, toda v tretjem ga je Šved Karlsson izločil s 3:1. "BOKS PARIZ, H. — Pariški organizator boksarskih srečanj Chnr. ley Michaelis je javil, da bo 6. junija lelos dvoboj med francoskim boksariem sredo.e kategorije Annexom in bivšim svetovnim prvakom Američanom Rayem »Sugarjem# Robinsonom. * * * TOTAWA 6. — Danes ie a-meriški organizator Lou Duva iavil, da bodo izkupiček dvoboja med boksarjema srerln'e kategorije Giardellom in Realom. ki bo 18. maja, izročili sorodnikom pred dnevi umrlega Bennyja Pareta. vabi sledeče igral°e ,j(» javijo v nedeljo na '* Boljuncu: • SUH'T rali Kosmina Igor, u ko, Cupin Darij, to, Kozlovič Pavel, k® Fišer Ivan, Delfar US 'ri Lucijan, Godnič , šar Oliver, Pertot “gjj,' šič Marijan, Košuta^ tronio Guerrino Lojze. • DEBELI Jelerčič Jože mil, Klabjan s.llv8p>t Pavel, Bole Franjo, • . fč mo, Vesel Sergij, 5:' Gec Marij, Ceb1'1« PLAVANJE BARTLESVILLE. 6. - Se-demnajsMetni Roy Saari je si- TaVŽEd^# Starc Darij, Starc h ^ kša Marino in Rud Na igrišču naj b° * šoten mendarodno pm ruk Bevk Jurij « ' ° f 4 pomožnega sodnika t 4 V(j določen, če ne bo s°a ^ igrišču kot igralec, Igor. -4 Prireditelji tekme / čajo vsem igralcem ^ čem naj pridejo na ^ postajo na Trg Staf / d’ sfF C[ if| n ti. Ho Oh "d. »» (Barnera Vecchiel ,. eno uro pred. žačetk0 ct ki sg bo pričela toč | uri. t< Kakor nam je ‘ (f: reditelji te znatne*' , ne tekme rezerviran gostilne ti Bol)U"c"',;(,lč bodo igralci, #1 premaganci, naknaa L ANDRIČf WJWANWA Travniška kronika ,9^. .vwawawww KONZULSKI ČASI Zakaj Sektionsschef je miren, negovan samec, razvajen megaloman in estet, ki na svojem varnem, visokem in brezskrbnem položaju ne ve in ne pomisli, kakšne so muke tega konzula, ne kaj je Travnik ne kdo je Ana Marija von Mitte-rer, ne kakšna utegne biti človeška stiska in potreba. On se niti v zadnji uri, v hipu smrtnih muk ne bo znašel pred takšno steno, pred kakršno je nocoj stal polkovnik von Mitterer. 8. Vidi sebe... Nekaj je zunaj na hodniku narahlo udarilo. Polkovnik preplašen poskoči in otrpne ob misli, da se bodo spet zaslišali zlonosni ženini koraki. Prisluškuje. Vse je tiho. Prevaril ga je nepomembni šum. Toda pravkaršnje slike iz spominov so se razbežale in se nočejo vrniti. Pred njim so vrste njegovega rokopisa, toda sedaj so v trudnih očeh mrtve in zmršene. Kam je izginil mladi častnik, potujoč na Dunaj? Kje sta svoboda in drznost mladosti? , , Polkovnik hlastno vstane od mize kakor človek, ki lovi sapo in išče rešitve. Stopi k oknu, nekoliko razgrne zeleni zavesi, toda dva prsta pred njegovimi očmi stoji noč, podobna steni iz ledu in teme. Von Mitterer stoji pred njo kakor obsojenec; ne upa se obrniti, ne upa se nazaj k črnim vrsticam svoje prošnje na mizi. Ko je tako stal in premišljeval o premestitvi, na srečo ni slutil, koliko noči, koliko jeseni in zim bo že preživel takole stisnjen med to mračno steno in svojo delovno mizo pa čakal na rešitev svoje prošnje. Prošnja bo ležala v Geheime Hof-und. Staatskanzlei v arhivu prav kakor njegov zajetni referat o strateških položajih okoli Travnika, samo v drugem predalu. Zakaj prošnja bo hitro in zanesljivo dospela na Dunaj in bo prišla do odgovornega referenta, nekega sivega in utrujenega Sektionsschefa. Ta bo stvar neko jutro prebral v visoki in topli nišami s pogledom na minoritsko cerkev, in bo z rdečim svinčnikom ironično podčrtal stavek, v katerem von Mitterer predlaga, naj na njegovo mesto pošljejo tein familienloses Individuum*, na hrbtu prošnje pa bo napisal, naj konzul potrpi. Leto 1808 ni izpolnilo niti ene od tistih nejasnih obljub lepe prejšnje jeseni, ki jih je slišal Daville, ko je jahal nad Kupilom. Res: nič nas ne more tako prevariti kakor občutek umirjenosti in prijetnega zadovoljstva s stanjem stvari. Tudi Daville se je prevaril. Takoj v začetku tega leta je doživel najhujši udarec, ki ga je mogel zadeti pri njegovem nehvaležnem poslu v Travniku. Zgodilo se je, kar si je mogel Daville po vsem, kar je vedel, najmanj nadejati. Davna je zanesljivo zvedel, da je Meh-med paša zamenjan. Odlok o premestitvi še ni dospel, toda vezir se na skrivaj že pripravlja na odhod s svojimi stvarmi in z vsem spremstvom. Mehmed paša noče v Travniku počakati odloka, je pojasnjeval Davna, pač pa bo s primernim izgovorom zapustil mesto že prej in se ne bo več vrnil. Vezir namreč dobro ve, kakšen je po turških mestih tisti dan, ko dospe hitri sel s sultanovim odlokom o premestitvi dotedanjega in postavitvi novega vezirja. Zdi se mu, da vidi drznega in plačanega kurirja, ki živi od takih novic in nezdrave radovednosti čaršije in nižjega ljudstva; živi od njih in uživa v njih. Zdi se mu, da gleda in posluša, ko dirja v mesto, poganjajoč konja in pokajoč z bičem, pa na vso moč vpije imeni premeščenega in novoimenovanega vezirja. »Mahzul Mehmed paša, mahzul! Hazul Sulejman paša, hazul!** Ljudstvo ga gleda z radovednostjo in občudovanjem, razpravlja o sultanovem sklepu, se veseli, navdušuje, razgraja. Zamenjan Mehmed paša, zamenjani Pride Sulejman pašal Po navadi psujejo starega, ki odhaja, in hvalijo novega, ki prihaja. To je trenutek, ko brezdelnemu in prostaškemu svetu vržejo kakor mrhovino lačnim psom ime zamenjanega paše, da ga nekaznovano blatijo, zbijajo neokusne šale in se poceni in na lahek način postavljajo in junačijo. Mali ljudje, ki si glave niso upali dvigniti, kadar je paša jahal mimo, na lepem vstanejo kot maščevalci, čeprav jim paša osebno ni storil nič žalega in niti ni vedel, da so na svetu. Pogosto je ob takih prilikah slišati in videti kakega nedoštudiranega dijaka ali pa propalega trgovca, kakor pri žkanju grmita in sodita odstavljenega vezirja, kakor da je padel v boju z njima, in se trkata na prsi: «E, ljubše mi je, da sem to doživel, kakor da mi je kdo dal polovico Bosne!* Mehmed paša ve, da je to vedno in povsod tako, da majhni in brezimni ljudje lezejo na trupla tistih, ki so padli v medsebojni borbi velikašev, in razumljivo je, da se v tem primeru želi izogniti vsaj tej nadlogi. Daville je takoj zaprosil za sprejem. Na tem posvetu mu je vezir skrajno zaupno priznal, da bo res zapustil Travnik, z izgovorom, da bo že sedaj pregledal priprave za pomladanski pohod v Srbijo in da se ne bo nič več vrnil. Po vezirjevem pripovedovanju je bilo mogoče sklepati, da so mu prijatelji iz Carigrada sporočili, da vlada tam popoln nered, da divja prihuljena notranja borba med skupinami in osebnostmi, ki so maja meseca lani strmoglavile sultana Selima. Edino v nečem so vsi složni — v preganjanju vseh, ki so s čimerkoli pokazali, da odobravajo reforme in načrte odstranjenega sultana. V takih razmerah so bile pritožbe bosenskih bregov proti vezirju, kot prijatelju Francozov in človeku Selimovega režima, dobrodošle. Ve, da je že zamenjan. Upa, da so njegovi prijatelji vsaj toliko dosegli, da ne bo poslan v pregnanstvo, ampak da bo dobil kak drug pašaluk daleč od Carigrada. Vsekakor pa hoče zapustiti Travnik že sedaj, preden dospe odlok, in v največji tišini; noče dati priložnosti svojim bosenskim nasprotnikom, da bi uživali ob njegovem porazu in se mu ma-ščevali. Spotoma kje, v Sjenici ali Prijepolju, bo počakal na odlok o svojem novem položaju. 1o vse je povedal Mehmed paša Davillu s tistim J, / nim orientalskim glasom, ki tudi pri najbolj zanesU1^ » ne izključuje popolnoma vsakega dvoma ne tnotO&n s' membe ali presenečenja, z vezirjevega obraza ni ljaj ali bolje: tista vrsta belih, pravilnih zob, ki zasvetijo med gosto črno, negovano brado in brki, pravega smeha ni bilo ne vezirju ne konzulu. DaviU*^ dal vezirja, poslušal tolmača in brez misli vljudno resnici ga je vezirjevo sporočilo močno prizadejalo. **. mučni krč v drobovju, ki je vedno, zdaj močneje, s; spremljal njegove obiske v Konaku in sleherni razgov* ,t ki, ga je sedaj napadel z vso silo. ga ohrcmil in 0 misel in besedo . ,,\ f, V odstranitvi tega vezirja iz Bosne je Daville vl°ief; nezgodo pa tudi občuten neuspeh francoske vlade. J šal Mehmed pašo, kako s prisiljenim mirom govori u odhodu, se Je čutil prevaranega, nerazumljenega n* nega v tej. mrzli deželi, med zahrbtnim hudobnim, $ \ ljivim svetom, pri katerem nikoli prav ne veš, kaj m>-čuti, pri katerem ostajanje lahko pomeni tudi odim^' terem nasmeh ni nasmeh in «da» ni povsem «da», jH«' ni popolnoma «ne». Uspelo mu Je sestaviti nekaj 5 povedati vezirju, kako zelo mu bo žal, če bo odšell • \( zaupanje, da se bo stvar morda vendarle dobro Te. ^ zatrdil svoje nespremenjeno prijateljstvo in naklo»r je vlade. Iz Konaka je odšel z občutkom, kako er* prihodnost. _....- . ' ., ■ V tej potrtosti se je Daville nenadoma spomnil J* t' katerega ie bil srečno nnzahil .Hmrt- tnaa “ še, katerega je bil srečno pozabil. Smrt tega nesrečnc’0 ka, ki ni vzbudila vesti nikomur, ga je začela sedaj, pokazalo, da Je malo koristila, ponovno vznemirjati^ -o«! Po novem letu je vezir naskrivaj odposlal y - w *iv v vin IUI/U JV 'umi uaoAiivaj uufjuoioi f stvari, potem pa je s svojimi mameluki še sam nik. Veselo in maščevalno šepetanje, ki je začelo travniškimi Turki, ga ni moglo več doseči. Edini, K .]e, za dan odhoda in ki je vezirja pospremil, je bil (Nadaljevani^ ---—--------------m monTECCHI e-n TELEFON 93-808 IN »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA; Ulica S. Pellico i-U. Tel. 33-82 - UFKAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Tel. it. 37-338 - NAROČNINA: mesečni 650 Ur. ssrJsz — - —*■ RENKO