Leto I. V Trstu dne 13. marca 1908. Št. 11. Izhaja v Trstu vsak petek popoldne Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. 1 Telefon št. 1570 9 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. = s —-- Posamezna številka = 6 vin. == Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V_ Stavka nčiliščnikov v Kopru. Učiteljišče ali zapor? V torek dne 3. t. m. so proglasili slo¬ venski, hrvatski in italijanski učiliščniki v Kopru splošno stavko. Zakaj ? Že dolgo časa je vladala med omenjenimi dijaki učiliščniki splošna nezadovoljnost in bodimo odkritosrčni, nezadovoljnost popol¬ noma upravičena. Učni jezik v treh od¬ delkih (ki se jih imenuje slovenski, hr¬ vatski in italijanski oddelek) omenjenega učiteljišča je. nemški. Slovenski, hr¬ vatski in italijanski dijaki, ki se priprav¬ ljajo za učitelje otrok svojega naroda, so prisiljeni mučiti si možgane, da se nauče vse v nemškem jeziku. Svoje najdragoce¬ nejše moči morajo uporabljati v razvozla¬ vanju jezikovnih ugank mesto, da bi jih uporabljali v svrho izpoznanja vsega, kar bodo potrebovali kot učitelji. Da bi obiskovalo omenjeno učiteljišče vsaj majhno število nemških dijakov, potem bi se govorilo lahko o privilegiju manjšine nad večino, toda na učiteljišču v Kopru ni ne enega nemškega dijaka ne profesorja. Že iz tega je tedaj razvidna absurdnost nesmiselnosti in brutalnosti omenjene me¬ tode učenja. Razven tega pa ima kopersko učiteljišče še to nesrečo, da je v Avstriji, vsled česar vlada v njem popoln srednjeveški cerkveni duh. Tudi tu so primorani dijaki zahajati vsako nedeljo k maši in pridigi in sicer zopet po avstrijsko. Slovenski dijaki mo¬ rajo poslušati slovensko in italijansko pri¬ digo če tudi ne razumejo prav nič italijan¬ skega jezika. Ravno tako se godi italijanskim dijakom. Edini dan v tednu, ki bi ga mo¬ rali posvetiti duševnemu počitku, pa mo¬ rajo v cerkev in prisostovati predstavi duševnega pastirja. Vse to se godi seveda v proslavo boga, ki je v nebesih.... Toda dijak ne sme ubogati samo šolske predpise in živeti ob njih tako kakor bolnik ob dijeti. Ni dovelj, da za¬ haja redno k poduku, k maši in pridigi, da spoštuje in uboga svoje predstojnike in izvršuje vse šolske dolžnosti. Disciplina in zakoni ga spremljajo tudi izven šolskega ' poslopja. Predno si prižge cigareto na ulici mora paziti, da ga ne vidi kak pred¬ stojnik. Če ga vi, je kaznovan. Rad bi šel v gledišče. Ne sme, ker to prepove šolski zakon. Zgodilo se je, da sta vdobila dva slovenska dijaka v nravnem obnašanju najslabši red ravno zato, kor sta prišla v Trst na koncert Kubelika. Ne sme v javne lokale niti kadar dežuje. Oe gre, je kazno¬ van. Kar pa doseže vrhunec nesmiselne discipline je, da dijak ne sme niti iz mesta brez dovoljenja vodstva učiteljišča. Za spre¬ hod izven Kopra, ki ga naredi dijak »nakari v svrho študije, vdobi slab red. P i j a n e c. Spisal: Josip PremK. (Konec). “Vrag in ves rožmarin!.., Hej Jure, stara kost ali me več ne poznaš?! Ni vrag! Pojdi sem, pij — saj vina je dosti!» Počasi je dvignil Jure staro glavo, ki jc nosila še malo las in stopical proti mizi. «E pač, pač! A leta, leta — saj včš, ko na tvoje zdravje in tvojo srečo Ivan !» Počasi je nagibal in debele žile na vratu so se mu nategnile in napele, kot da mu zastaja v grlu. "No kako je pa pri vas Ivan. Dolgo že nisem bil gori?» “E — po navadi!...» Da se otrese spominov je izpil in ukazal Zališku naj prinese zopet. «Ti Ivan*, je pričel jecljaje zopet sta¬ rec. « Včeraj sem videl tvojo mater doli na njivah, ko je odpalo zrnje nabirala in poz¬ dravil sem jo, pa nič mi ni odgovorila. Vstran se je obrnila in vsa nekako ža¬ Ni čuda tedaj, če so se dijaki uprli in sklenili nastopiti združeno italijanski, slo¬ venskim bratski, proti takemu nečloveškemu ravnanju. Čuditi se moramo samo, da se niso prej uprli takemu redu, ki diši po sakristiji in despotizmu. Kar pa je nravnost nedopustno je, da žive pri nas ljudje, ki si prisvojajo mono¬ pol narodnih zahtev, ki pa niso čutili nikdar potrebe dvigniti svoj glas v bran slovenskih in hrvatskih dijakov, ki so pri¬ siljeni živeti v takih okolščinah, ki vstvarjajo sužnje mesto svobodnih mož. In najstrožje sodbe je pa vredno, ako se po¬ misli, da je molk slovenskih narodnjakov le sad njihovega brezmejnega klečeplaztva, napram oblastijam katerega sc poslužujejo v svrho ohranjenja na površju enega sa¬ mega rodoljuba. Da! Slovenskim narodnjakom je dražji en sam narodnjaški profesor nego stotine slovenskih dijakov, nego duše bodočih slo¬ venskih učiteljev. Da bi se ne zamerili šolski oblasti in rodoljubnemu profesorju, puste trohneti slovensko mladino v srednje¬ veško šolski kletki rndoljubnega učitelja. Zato molče, zato si ne upajo dvigniti glasu svobode. Gibanje koperskih dijakov je člove¬ čansko in pravično. Oni zahtevajo pravico učiti se v materinem jeziku, da postanejo dobri učitelji, da se pripravijo povzdigovati nove rodove v smislu človečanstva in svobode. Boj, ki so ga pričeli je plemenit, ki ga morajo podpirati vsi svobodno- mislcči ljudje. Toliko slovenski kakor tudi italijanski dijaki so zahtevali, da se jih uči vse pred¬ mete razven nemščine v njihovem, jeziku. Slovenski dijaki so zahtevali tudi, da se izvrši v" najkrajšem času sklep glede pre¬ mestitve slovenskega oddelka učiteljišča v Gorico. Razven tega so zahtevali odpravo nekaterih disciplinarnih uredeb, da maša ob nedeljah začne ob 9 uri in da se jih oprosti prisostovati tudi italijanskim pri¬ digam. Zahteve, ki so stavljene v resnici samo v korist poduku samemu. *** Slovenski in italijanski dijaki so se obrnili do tržaških socialističnih poslancev, ki so se podali preteklo soboto k namest. Hohenlohe-u, razložili so mu zakaj, da so stopili dijaki v stavko in naprosili so ga da dela na to, da se jezikovno vprašanje na omenjenem učiteljišču čim prej reši. Namestnik je zagotovil, da bo skušal vso stvar urediti v najkrajšem času, toda kot pogoj je zahteval, da se podajo dijaki zopet v šolo. V to svrho so imeli slovenski in italijanski dijaki v Kopru pretečeno nedeljo shod, na katerem so sklenili podati se v pondeljek v šolo, ko so vdobili zagotovilo, da se jih ne bo radi tega preganjalo. Na lostna se mi je zdela. Jeli na me jezna — kali ?» Ivan je pri Juretovih besedah zarudel a postal v hipu zopet bled. Sramoval se je, da pobira njegova mati razstreseno odpalo zrnje, a on popiva cele dneve. « Kaj jaz vem!* je zamrmral jezno in se obrnil v stran. Jure vesel, da je Ivana vsaj nekoliko osramotil je sedel zopet k peči kot da si hoče ogreti stare, otrple ude, dasi v njej ni gorelo in je bila hladna. Fantje, ki so sedeli tam ob drugi mizi so se spogledali a resni so bili ti njihovi pogledi bogve kaj so govorili eden drugemu in kmalu so odšli. «0 ha Luka! Pojdi no notri!» Na ta krčmarjev poziv so se vrata ši¬ roko odprla in godec Luka, na enem očesu slep in siromašno opravljen je stopil v krčmo. Ivanu se je zalesketalo oko in ponudil je godcu Luki polno mero. Ta je menda takoj znal koliko da bije ura in ko mu je skrivnostno namignil še krčmar Zališek je sedel na dolgo klop in raztegnil hreščečo harmoniko. tem shoda je govoril tudi tržaški državno¬ zborski poslanec sodr. Scabar. ❖ Tržaški narodnjaki in istrski državno¬ zborski poslanec dr. Matko Mandič odklo¬ nili so dijakom vsako podporo, dočim so našli slovenski dijaki pri- socialističnih za¬ stopnikih svoje zagovornike. Pač velika razlika je med svobodnimi poslanci in med poslanci stranke klečeplaztva. Iz Črne gore. V Dubrovniku, koncem svečana. Nekaj mesecev je tega, kar sc obrača pozornost širše javnosti tudi na Črno goro, za katero je bilo doslej po Evropi kaj malo zanimanja. Med Slovani §o je doslej mislilo, da je v Črni gori opravo idealno življenje, patriarhalično, ne razkošno, a vendar prijetnoA.Sele v zadnjih -časih pro¬ dira tudi tukaj ižpo^naičSvhje, da vendar ne more biti v naši Či*S gori vse tako lepo, kakor so pripovedovale pravljice. In res — razmere v Črni gori so od dne do dne temnejše; nekoliko pravih krvosesov je vpeljalo v deželi pravo strahovlado in ima kneza povsem v svojih rokah. Kdor se jim no priklanja, kdor ima le količkaj lastnega mnenja, ga denuncionirajo za re¬ volucionarja, in prišlo je že tako daleč, da ima tudi Črna gora svoje “črne stot¬ nije, ki napadejo osumljeno hišo kakor strela iz jasnega neba in prirejajo pod vodstvom častnikov «pogrome» kakor na Ruskem. - Iz dežele se jc izselilo že na tisoče ljudi, ker v domovini niso varni. Nezadovoljnost je velika in lahko izbruhne kar čez noč. Izseljenci izdajajo že tri časopise, seveda vse v tujini, „Domovina‘ in „Crnogorac izhajata v Belem gradu, „Boka“ pa v Ko- torn. Opozicijo v Črni gori vodi „Narodna stranka 11 , ki je demokratična. Na čelu ima moderno izobražene napredne ljudi. Socia¬ lizem je v Črni gori neznan, v celi deželi se najde komaj nekoliko ljudi, ki ga ne¬ koliko poznajo. Tem bolj je zanimivo, da ima „Narodna stranka nevede precej socialističnega duha v sebi. Kdor čita oklic te stranke, ki je izšel v inozemstvu, se lahko sam prepriča. Seveda bi Črnogorec, pri katerem bi našli ta proglas, nemudoma odkorakal v zapor, če se mu ne bi zgodilo še kaj hujšega. Nekoliko okrajšan se glasi ta oklic tako-le: Bratje Črnogorci! Naša domovina je danes v brezupnejšem položaju, nego je bila kdajkoli izza bitke na Kosovem polju... Svoboda, ki so jo naši predniki znali braniti pred turškimi i be- Ivan pa se je smejal in pil venomer. Vesel je bil, da se je mogel otresti tistih tožnih mučnih misli in res mu je bilo v obrazu samo veselje in razposajenost. Mimo pa so hodili vaščani, čuli njegov že napol pijani glas in zmajevali z gla¬ vami. « Čuden človek je postal — brez sre.a!» so mrmrali začudeni in šli so dalje, pri¬ povedovali in sc menili, da se bode Gregorčevi Mini še slabše godilo... Razmišljali so in govorili čudne stvari o Ivanu in krčmarju Zališku. «Zvit jc Zališek, ko lisica in dosti mu je že dolžan. Njegova bode bajta — ni¬ kogar drugega — o da jo je prepisala Mina na tega Ivana. Uboga Mina kam je prišla —- to jo hvaležnost...* Ivan pa je pil in pel kot da je naj¬ srečnejši človek v celi vasi. Ril je in pel o sreči in mislil, da živi v tistih dneh ko so scvcteli tam v onem vrtu rdeči, dehteči nageljni in da jih trga ob srebrni mese¬ čini. Smejala se je njegova duša in njemu se je zdelo, da se smeji z njim vsa vas, a ta je bila tiha, sivo, megleno nebo je klo¬ nilo nizko k njej — zunaj, so padale de¬ bele, deževne kaplje. neškimi napadi in ki so jo stoletja odku¬ povali s svojo krvjo in svojimi kostmi, živi svoje zadnje dni, duši se v smrtnem rohnenju... Čez trideset let prenašamo neznosno iz- koriščenje in potlačevanje od novih, kršče¬ nih, domačih Turkov... Bratje Črnogorci, ali jc to mogoče? Vprašajmo se, kako smo mogli trpeti, da so nas novi, krščeni Turki neusmiljeno odirali, potlačevali in od našega domačega ognjišča poganjali v tuji svet? Bratje Črnogorci! Naš knez, ki smo ga dvignili na prestol, postavljen iz naših kosti in oblit z našo krvjo, naš knez, ki smo mu dali vse, slavo in bogastvo, v tem ko smo sami ostali brez strehe in kruha; naš knez nas je zapustil, izročil se je na¬ šim domačim Turkom, prepustil jim je Črno goro, na katero so se vrgli, kakor divja zver, da bi nam vzeli, Česar nam niso mogli vzeti Benečani in Turki. Našim domačim Turkom ne zadostuje, da so z okrvavljene planine pognali naše naj¬ boljše junake v široki svet; ne zadostuje jim, da so nas trideset let odirali in potla¬ čevali; ne zadostuje jim, da so trideset let preganjali in ubijali vse svobodnejše Črno¬ gorce; ne zadostuje jim, da so nad 20.000 naših bratov iztrgali iz našega naročja in pognali v globočine amerikanskih rudni¬ kov, v bedo in smrt! Vse to jim ne za¬ dostuje. Nadaljevati hočejo to delo, a da bi jim to bilo mogoče, so sklenili, vzeti nam svobodo besede, na usta našega ju¬ naškega naroda obesiti ključavnico. In kdo so domači Turki? Poznate jih, bratje Črnogorci- Kolo vodi nekoliko Miljuškovičev. Jabučanov in Tatarov, a temu sramotnemu kolu so se pridružili dva ali trije izrodi nekaterih častnih plemen. Krvavi dogodki v Nikišču in v Podgorici so njih delo, namerjeno zoper ves narod... Bratje Črnogorci! Ne udajmo se! Ne dajmo, da bi nas še dalj odirali in ropali razbojniki in krvoločniki; ne dajmo, da bi nas še dalje odganjali od domačega ognjišča v tuji svet, v bedo in v smrt, ne dajmo, da bi nas še nadalje oklepali in vezali! Črna gora ni njih dota, Črnogorci niso njih sužnji!... ... Novi domači Turki nam hočejo vzeti najprej svobodo, in če nam vzamejo to, nam vzamejo še vse drugo. Naša dolžnost je pokazati junaški odpor, da se začudi ves svet. Z nami bodo naši nesrečni bratje, raztreseni po vsem svetu... V boj gremo, ne rod proti rodu, ne pleme proti plemenu, ampak ves odirani in potlačeni narod proti izkoriščevalcem in oderuhom, proti našim domačim Turkom!... Po tem oklicu si čitatelj približno lahko napravi sliko o položaju v deželi. Vlada Lazarja Miljuškoviča ima po vzoru velikih držav pravi tiskovni biro, ki razširja na vse strani lažnjivc vesti. Kar pride danes iz Cnc gore, temu se ne sme verjeti. Knez «Ni še noč Luka! Le pij — pa godi! In tudi v noč bodeš godel veselo, pos¬ kočno — kaj ne Zelišek!?* Pijan je bil njegov glas, nič milega in treznega ni bilo v njem in vse solzne in motne so mu bile oči. “Bog ti daj srečo Ivan — v smrt sete bodem spominjal ker si dober človek!* Tudi godčeve besede so bile zategle, po vinu so vonjale. In močno jc raztegnil staro harmoniko in zavriskal jc Ivan, da sc je stresel speči Jure. Ob okno 'so bile debele kaplje in glo¬ boko so so priklanjala drevesa ob pišu in vihri. « Dobro, da ni v letu*, je pripomnil stari Jure vzdramljen od godbe in ukanja. «E naj bo v letu — kaj ti veš starec!* se je pijano zadrl I van in raztegnil noge po klopi. “Še eno — Zališek — ni vrag!» In zopet... in zopet... do temne noči in še dolgo v noč, dokler mu ni povedal Za¬ lišek z lisičjim nasmehom, da je dopoljnje- nih “tristo goldinarjev* kolikor je vredna njegova bajta. 2 DELAVSKI LIST bi bil vedno rad v malem posnemal rus¬ kega carja; odkar je prišel Miljuškovičuv roke, imamo pa despocijo, ki se kosa s turško. Revščine v Črni gori ni mogoče popisati. Kdor more priti v Dalmacijo, pa tukaj ob najtežjem delu zaslužiti krono, krono in štirideset, petdeset vinarjev na dan pa prinesti par desetic domov, je velik gospod. Ljudstvo je naravnost izstradano. Če bi beda povzročila epidemijo, ne bi bilo čudno. Nihče ne ve, kako se bo to kon¬ čalo. Samo dobrega konca ni moči pri¬ čakovati. Po „R. P RAZNO. Edmondo De Amicis umrl. Edmondo De Amicis, znani socialistični in slavni italijanski pisatelj je 'umrl. Edmondo De Amicis se je rodil dne 21. oktobra 1846. v Onegli. Bil je sedaj tedaj 62 let star. Njegovo najlepše delo je tudi v slovenščino prevedeno «Srce* (Cuore). Najprej je bil v vojaški službi. Bojeval se je v bitkah 1866 in 1870. V letu 1871 je zapustil vojaški stan. Kmalu potem, v času, ko so italijanski pisatelji zasmehovali socializem, je vstopil E. De Amicis v socialno-demokratično' stranko v katerej je ostal do smrti. V Imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. k. deželno sodišče v Trstu, kod so¬ dišče v tiskovnih zadevah, odločivši na zaprošbo c. kr. državnega pravdništva z dne 9. marca 1908 Ss 19/8 izreka: 1. „Vsebina članka z naslovom „Stotnik pretepel vojaka do krvi v Pulju“ namreč od besed „Kaj se hoče. do besed: „krvoločnost vojaško ‘ uvrščena v tukajšni časnik „De- lavski list“ z dne 6. marca 1908. št. 10 ima vse znake po členu IV. zakona 17. XII. 62 št. 8 d. z. za 1863 predvidjenega pregreška. 2. Potrjuje se uže uvedeno zaplenjenje imenovane tiskovine, prepoveduje se daljno razširjanje iste in ukazuje se uničenje na¬ branih eksemplarov in istih ki imajo se nabrati kakor hitro postane navzoči odlok pravomočen. TRST, dne 10. marca 1908. Razlogi. V omenjenemu članku oziroma točki skuša se naščuvati druge k sovraštvu ali zaničevanju proti cesarski vojni (armadi). Trst dne 10. marca 1908. Socialistična zmaga. Pri volitvah v gremij trgovskih sotrud- nikov na Dunaju, ki so se vršile v pon- deljek dne 9. t. m., so zmagali na vsej črti socialistični kandidati. Kandidatje združenih krščanskih socialcev in nemških nacionalcev, so ostali v veliki manjšini. Med volitvijo je prišlo do krvavih pretepov med pristaši ene in druge stranke. Več oseb je bilo ranjenih. Krvava statistika avstrijskih rudnikov. Kadar se govori o krvnem davku, se misli vedno le na vojaštvo, toda ne. Krvni davek morajo plačevati tudi avstrijski rudarski delavci. Med tem ko se vsede gospoda od časa do časa krog zelene mize Čudno in grozno so se zablestele ob teh krčmarjevih besedah Ivanove udrte oči — tako divje, da je Zališek odstopil za korak nazaj, «Izpil je Ivan bled v lice v enem po- tegljaju se oprijel kakor blazen za čelo in opotekaje odhitel skozi duri. Dirjal vun iz vasi, med polje, med trav¬ nike, dalje vedno dalje, ker izumrli so tam za njim vsi zadnji upi, umrla njegova duša. V krčmi pa je še brlela luč. Godec Luka je polegel ves pijan za mizo, a krčmar Zališek je pregledoval neke račune in se zadovoljno gladil po dobro rejenem trebuhu, kot da je pravkar povžil masten kos mesa... Ivan je izginil. A tretji dan so ga našli tam ob potoku dve uri iz vasi. Visel je pod brvjo, ves zabuhel v lice in izbuljenih oči kot vsakdo ki se obesi. In Mina? Ko je padel prvi sneg jo zazvonilo pri cerkvi in vsi so znali kdo je umrl... in proučuje reforme, ki bi se jih moglo uvesti v svrho varstva delavcev na delu, vrši kapitalistični morilni sistem dalje besno in smelo svoje delo. Število pone¬ srečenih rudarjev se je povišalo od leta 1906 za 173. Razven tega je obolelo v pretečenem letu 143.573 rudarjev. To šte¬ vilke govore dovelj jasno o razmerah, ki vladajo v avstrijskih rudnikih. Iz raznih razlogov je umrlo pa 1199 rudarjev. Od smrtnih slučajev odpade na premogokope 92'7 odstotkov, na ostale pa 7'3 odstotkov. Od težko ranjenih odpade na premogokope 90'2 odstotkov, na rudnike železa 3/3 odstotke, na ostale pa 6‘3 odstotkov. Meščansko časopisje poda včasih samo kratke podatke iz službenih statistik, toda o razlogih, ki povzročajo nezgode in bolezni ne govore nikdar. Množe se nove iznajdbe in množe se morilni kapitalistični stroji še bolj. Naša dolžnost je pa objavljati vedno te krvave številke, iz katerih je razvidno da kapitalizem zida svoje palače na ne¬ dolžni krvi proletarijata. Objavljati moramo te številke, ki so jasen dokaz krivične da¬ našnje družbe in da pozovemo delavstvo, katerega se te številke najbolj tičejo, da se pridruži socialni demokraciji, ki stremi po odpravljcnju takih nečloveških razmer. Toda to se ne tiče samo rudarjev, marveč vsega delavstva, kateremu je kapitalizem krvnik in grobokop ob enem. Avstrijski državni zbor ima dne 23. marca zopet sejo. Na dnevni red pride zakon o vojaških novincih. Proračunski odsek državnega zbora je razpravljal proračun poštne uprave. Krščanski socialci, ki so na Dunaju že izgubili nekdanji vpliv pri poštnih usluž¬ bencih, bi sc jim radi zopet prikupili in so zato priporočali vladi, naj zboljša do¬ hodke teh kategorij. Socialni demokratje so omahili, da bi to bilo prav lepo, ampak krščanski naj bi povedali kakšno svoto je treba za te reforme; treba je pa tudi ne¬ koliko več doslednosti. Če se danes zavrže predlog za zboljšanje položaja železniških uslužbencev, jutri se pa priporoča, naj se kaj stori za poštne uslužbence, ne more nihče verjeti, da bi bilo tako priporočilo resno. Nemški nacionalci in krščanski socialci še vedno iščejo vzajemne zveze. Na seji nemško-naeionalnega kluba, katere sta se udeležila tudi nemški minister Pescha in bivši minister Prade, se je povdarjalo, da je treba podpirati stremljenje po solidar¬ nosti nemških svobodomiselnih strank s krščanskimi, socialci z ozirom na narodna vprašanja. Da imajo od vsake take zveze samo klerikalci korist, ne ženira nič « svo¬ bodomiselnihnemških strank. Ogrska vlada je baje dobila kraljevo dovoljenje, da sme razpustiti državni zbor, če bi disidentje (ki so izstopili iz Ivošutove stranke) delali obstrukcijo zoper reformo opravilnika. V tem slučaju bi bil parlament spuščen v aprilu, nove volitve bi bile pa meseca junija. Ogrska socialna demokracija je priredila v nedeljo shode po vsej deželi zoper pluralno volilno pravico. V resolu¬ cijah se je izreklo, da stopijo delavci v splošno stavko, če bi vlada hotela vpeljati pluralni zistem. Hrvatski ban baron Rauch se je pokazal v novi luči. Nastopil je kot denunciant. Ban, ki obrekuje svoj narod v tujini, je res povsem nova prikazen. Baron Rauch je sprejel na Dunaju sotrudnika znanega lista „Zeit‘, in mu je dejal, da so politične struje na Hrvatskem nevarne ne ogrsko-hrvatskemu državnopravnemu raz¬ merju, ampak tudi skupnosti avstro-ogrske monarhije, Hrvatski agitatorji so združeni z dalmatinskimi agitatorji, njih niti se vlečejo ne le čez Bosno in Hercegovino, ampak tudi v Srbijo in odtod grozi ne¬ varnost .... Da bi Rauch rad ostal ban, je še umevno, čeprav je za njegovo ustavno mišljenje slabo znamenje, da se tako kr¬ čevito drži svojega mesta, ko mu je dala pri volitvah cela dežela nezaupnico. Ampak da hodi Hrvate in Srbe denuncirat na Dunaj kot veleizdajalce, je tako nezaslišano, da bi v resno ustavni deželi spodili takega človeka hitreje kakor v 24 urah. Brezposelnost na Nizozemskem. Izvrševalni odbor socialno-demokratične stranke na Nizozemskem je izdal na ta- mošnje delavstvo naslovljen manifest, v ka¬ terem se bavi obširno s sedanjo obilno krizo in njenimi posledicami, katere so v prvi vrsti brezposelnost, beda in nevoljnost delavstva. Kritizira anarhijo, ki vlada v sedanjem kapitalističnem sistemu proizva¬ janja in pravi: «V takih razmerah je ne¬ mogoč napredek in razvoj delavstva. De¬ lavno ljudstvo nima pričakovati ničesar od sedanjega proizvajalnega in prometnega sistema*. Kriza dokazuje nujnost socializma, zato poživlja manifest vse delavstvo, da pomnoži vrste socialne - demokracije, da stopi v politični boj in da prične bojevati se za dosego splošne volilne pravice. Domače stvari. Kfačrt volilne reforme za mestni svet oz. deželni zbor tržaški. V pondeljek dne 16. t. m. je sklican tr¬ žaški deželni zbor, ki se bo mogel pečati z načrtom volilne reforme, ki ga predloži vlada. Včerajšnji „Osservatore Triestino pri¬ naša v posebni prilogi načrt volilne reforme v celoti. Po tem načrtu bi bil sestavljen tržaški deželni zbor iz 83 poslancev od katerih bi pripadalo Slovencem 15. Mesto bi volilo 68 poslancev v 4 volilnih razredih in 6 volilnih okrajih. Okolica pa bi volila 15 zastopnikov v dveh volilnih razredih in treh volilnih okrajih. Y mestu voli vsak razred 17 zastopnikov, v okolici pa prvi volilni razred 9 drugi pa 6 zastopnikov. V četrtem mestnem in drugem okoličan- skem razredu volijo vsi 24 let stari tržaški pripadniki, ki bivajo na dan razglasitve volitev že tri leta v Trstu in ki ne volijo v prvih treh mestnih ali v prvem okoli- čanskem razredu. V prvem okoličanskem razredu volijo vsi, ki plačujejo najmanj 20 kron direktnega ali 10 kron rednega davka. Volilni načrt predpisuje tudi dolžnost udeležiti se volitev. Važnejše točke volilnega načrta in naše mnenje o njem pa priobčimo v prihodnji številki. Občni zbor tržažke podružnice zveze pekovskih delavcev, se je vršil v nedeljo dne 8. t. m. ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani Delavskega Doma ul. Boschetto 5. II. nad. Zborovanje je otvoril predsednik podruž¬ nice sodr. Skok. O delovanju podružnice je poročal sodr. Ker mol j V. Iz poročila je razvidno, da v začetku pretečenega leta so predložili delavci delodajalcem spome¬ nico za dosego kolektivne pogodbe, ki je bila po dolgih razpravah med delavci in delodajalci, sprejeta za tri leta. Od kom¬ petentne oblasti se je zahtevalo in do¬ seglo, da pošilja sedaj posebni higijenični odbor ogledovati delavnice kar je v veliko korist delavcem, kajti v raznih slučajih je storila komisija, vsled pomanjkanja higije- ničnih priprav, delavnice popraviti ali celo zapreti. Tudi za pekovske delavce usluž- bene na Llovdovih parnikih, se je predlo¬ žilo posebno spomenico, ki pa ni še rešena. 88 gospodarjev je bilo ovadjenih, ker niso vpisali svojih delavcev v bolniško bla¬ gajno. 56 jih je bilo pa ovadjenih, ker niso dovolili svojim delavcem tedenskega počitka. Tri gospodarje se je zatožilo, ker so imeli v službi vajence, izpod 14. leta. Vsi trije so bili obsojeni na 20 kron globe. V društveni dobi 1907 je imel odbor 26 sej, in je priredil 21 društvenih shodov, na katerih se je razpravljalo o vseh važ¬ nejših vprašanjih pekovskih delavcev, kakor n. ]n\. vprašanje obrtnih šol za vajence in delavce itd. Sodi-. Milost prevede poročilo sodr. Kermolja v slovenščino, ki je bilo eno¬ glasno sprejeto. Iz poročila blagajnika (sodr. Štolfa) je razvidno sledeče: Dohodkov' je imela po¬ družnica 3621*25 kron. Troški sc razdele po sledečem: Brezposelne podpore .... 2568*^- K Podpore prisiljenim odpušče- nim iz dela. 448*60 loto vame podpore . . OS’10 Brniške ... ; ; 196 |-_ ” Podpore ostalim umrlih članov 100' — : " Provizijo blagajniku .... 195*6G Knjižnico 55*60 43'50 129*60 Agitacija. on-m ” Predavanja. Stavkajočim delavcem . Pi avovarstvo. 170* _ Stanarina in čiščenje lokalov 447-50 Pisalne potrebščine .... Poslalo centralni zvezi Skupaj 395*31 1861*76 Tudi blagajnično poročilo je enoglasno. . - ^ V novi odbor so izvoljeni: Predsednik' 1 ,p r*; - i .. A //v,..- ;* ,\1 str- Ignac Žiberna. Odborniki: Alojzij A. Zamparo, F. Skok, V. Franki e, Lisic, F. Koselj in L Gomir.elj. Nadz 0 >°j valc.i- A. Mo\ettc, I. O riman i n ,T°T ‘lj u Kermolj. Po daljši razpravi katere so pri točki shičajn(J ril ' 4» NnostlT* se udeležili sodrugi Gruden in Sešek, jc zaključil novoizvoljeni d edsednilt ta velevažen občni zbor. » pr r o 1 di Zmaga uslužbencev c. k. glavi,j) j; u d skladišč. Na shodu, ki so ga uslužbenci c. k. glavnih skladišč, dne n 0 t( februvarja so sklenili _ poslati vodstv, \ 0 b glavnih skladišč spomenico, v kateri j^>ti zahtevali, da bodi poletni delavni čas s ng r delavce na obrežju, Hangars in pri O c dravličnih dvigalicah, enak zimskemu t. L 0 1 £ pol ure krajši. Dne 6. t. m. je bil prilepljen v prosti luki poletni delavni urnik za delavci glavnih skladišč. Iz njega je razvidno, d, je vodstvo glavnih skladišč ugodilo go r ; omenjeni zahtevi delavstva. Uslužbencem glavnih skladišč čestitam na tem novem vspehu, ki so si ga izvoje. vali potom njihove organizacije pre ta® kid vau pul agi An pra S® 1 izv« poj: V zadnjem trenotku smo izvedeli, da ol 12. točk, ki je obsegala spomenica, ki j 0 J je predložila vodstvu glavnih skladišč Ji, h'*' D. O. je odbilo omenjeno vodstvo 11 in ugol®' dilo samo eni v kateri so je zahtevalo,naj P n se izplačuje plača dninarjem na teden mesto vsaki dan. V odloku, v katerem naznanjal sal vodstvo to ugoditev povdarja, da ostanejo P°' dninarji še vedno nestalni uslužbenci in da P u vodstvo ne prevzame nobene obveznosti ;I a ' glede njihovega stalnega nameščenja. na Istrski deželni zbor je sklican za rf( ] v soboto dne 14. t. m. V tem zasedanju p ( ki bo trajalo samo nekoliko dni, se bo n j ; predložilo in gotovo tudi odobrilo iiovLj volilni načrt. Dne 20 junija t. 1. pa izteče!pj tekoča doba deželnega zbora. 4; Društvo ..(Ljudski oder v Trstu. V soboto dne 21. t. m. ob 8. uri zvečeri P ( predava v Delavskem domu ul. Boscetto 5. II. nad. sodr. Iran Regent o predmetu: Igralci in poslušalci. Vstop je dovoljen, | vsakemu brezplačno. ] V tem svojem predavanju bo razložil II predavatelj vpliv vseh v javnosti nastopa-. * jočih mož kakor tragikov, govornikov, pi-' I sateljev pesnikov, slikarjev itd. na poslu- 1' šalce oz. na ljudstvo, razmerje ki vladi® med prvimi in drugimi in sadove takega s vpliva. Pridite vsi. s Tržaška sololin se jezi, da so skli- 8621*25 Iv cali slovanski socialisti v Pulju shod za! g slovenske in lirvatske šole v Istri. «Stara igra naše socialne demokracije je i pravi Soloha — da redno prihaja na delo za svoj narod, ko je prepozno, tedaj, ko je delo že blizo dovršeno po drugih- To je bilo ob šolskem vprašanju v Trstu tako je v Istri*. Resnici na ljubo moramo pritrditi, da' prihaja jugoslovanska socialna demokracija na dan res v pozno, toda ne ob šolskih vprašanjih. Če bi se bila pričela razvijati ] socialna demokracija po slovanskem jugu < vsaj 50 let bolj zgodaj, morda bi ne bilo < treba slovenskim narodnjaškim klikam to¬ likega rodoljubnega potu in jugoslovani M < bili danes mnogo na boljšem i na gospo- _ darskem, kulturnem in socialnem polju. loda kljub temu, da je bila jugoslo¬ vanska socialna-demokracija do pred krat- \ kini le peščica za socialistično idejo nav- . dušenih mož, kljub temu — pravimo " « je delala kot stranka vedno ob rami slo-j t enskih narodnjakov, kadar se jo šlo 77 , solsko vprašanje. Že leta 1897 so priredili tržaški slo- . venski socialisti shod v Rojanu za slovenske . šole v I rstu. „Edinost‘* ki tako rada očit 1 ’ j slov. socialistom da nasprotujejo slovenski® šolam v Prstu, ne mara povedati nikd® nič o omenjenem shodu, na katerem j c govoril sodr. E. Kristan, govor katerega i e objavila „Edinost“ dobesedno. Mari jc bi| tudi takrat šolsko vprašanje v Trstu % rešeno — p0 drugih? Mari je bilo rešen« solsko vprašanje, ko so slovenski sociali!' nastopili na shodu v Narodnem domu P 1 '® štirimi leti, složno s slovenskimi narodnjak' m šli s skupno resolucijo k namestništvu ? Le so nastopali takrat, ko niso imeli š« nobene moči, še nobenega vpliva, zakaj ne bili nastopili sedaj, ko imamo gotov? mo«.- ko smo vedeli, da .zna nastop tržaških socialističnih poslancev na Dunaju rešiti*« vprašanje v prilog Slovencem ? , 1 uljskim sodrugom očita „Edinost“ Sprejelo se je enoglasno predlog, da se čestita hrvatskim sodrugom telegrafičnim potom. Nato zaključi predsednik ta velcvažen shod s klicem «živele hrvatske in slovensko šole v Istri, na kar je sledil gromovit odmev strani zbranega ljudstva, ki jo kli¬ calo še zunaj na ulici: Hočemo ljudskih sol i • materinem jexiku. Tako je narejen prvi korak v dosego hrvatskili in slovenskih šol v Istri. Sredi t. zv. italijanskega mesta, so sc culi glasovi iz tisoč grl, ki so zahtevali izobrazbe v materinem jeziku. Pričeli smo in bomo nadaljevali do končne zmage ljudske in narodne pravice. Narodnjaki so bili povabljeni, toda se niso odzvali ■ vabilu naše stranke. To si moramo zabeležiti za pozneje, ko bodo morda zopet govorili o narodnosti in ljudstvu a imajo pred seboj samo delo za ljudsko poneumnevanje. Labinj. Duhovnikova jeza. Pred mesecem je izdalo tržaško namestništvo na razne oblasti okrožnico glede varstva psov. Ker se ste- klost psov ponavlja dan za dnem, so bili predpisi v omenjeni okrožnici za varstvo psov popolnoma upravičeni in potrebni. Zastopnik občinske frakcije Sv. Lovrenca je poskrbel, da okrožnica ni ostala mrtva črka. Vsi so se udali novemu ukazu, samo domači dušni pastir je puščal svoje pse še vedno po ulicah, kakor da se ni govorilo o novih predpisih. Tako postopanje se je zdelo gostilničarju Viškovieu preveč pre¬ drzno vsled cesar je naznanil duhovnu sodnijski oblasti. Pretečeni torek se je vršila raz¬ prava in duhovnik je bil obsojen na 21 ur zapora. Toda neubogljivi duhovnik se ni udal niti potem, ko mu je bila naznanjena razsodba. »Jaz bom šel v zapor — je rekel — toda Viškovič bo moral to drago plačati*. In res. Zatožil je Viškoviča češ, da pri neki veselici ni odstranil iz gostilne svoje otroke, ki niso še 16 let stari, kakor to zakon predpisuje. Viškovič, je vedel prav dobro, da obstoji tak zakon, toda ni mogel odstraniti otrok, ker ni vedel kam jih djati. Labinjski župan je uvidel neopravičenost duhovnikove tožbe in je dal prav Viškoviču. Gospod duhovnik, ki bi vedno igral rad ulogo učitelja, bi naredil veliko bolje, ee bi pričel sam zahajati v šolo, kajti pokazal je, da ima veliko potrebo poduka. Krist je zapodil sejmarje iz tcmpla, naš duhovnik pa sej mar i z vinom in drvi in je tudi stavbinski mojster, ne da bi imel za to nobene licence. Njegova najgrša navada pa je, da pridiga sovraštvo med delavci ene narodnosti proti dragi, in se v to svrho poslužuje samih lažij. Prepričali smo se, da bomo morali rabiti proti temu duhovniku bolj prepričevalna •sredstva. Kaj taoega, kar koristi ozdraviti nekatere gospode. !Dela vci ! Sodrugi ! Somišljeniki ! Naročajte