z' " i *j «& ?££ .AVSK ’■■ -.' iriSii.: - vrv ,,■;'•■■>•. :■• _ __ „ DTNOST ^ v 1 ifi". ■ ' 3 P 111! Sobota, 7. decembra 1963 Št 48, leto XXI KVARIŠ FRANCE POPIT, PREDSEDNIK RS ZSS, JE NA OBČNEM ZBORU OSS CELJE OPOZORIL NA Neposredne naloge Delavsko upravljanje v povezavi s sistemom nagrajevanja po delu postaja iz dneva v dan vse močnejši družbenoekonomski faktor Minulo sredo je bil v prostorih Okrajne \ skupščine °bčni zbor Okrajnega sindikalnega sveta Celje. V razpravi je sodeloval tudi predsednik Republiškega sveta ^veze sindikatov Slovenije tovariš France Popit in med ^"Ugim dejal: pr ako referat kot tudi raz-ainj,a sta načela celo vrsto aiktu-11,) Problemov, ki so pred na-in ’ iih vsakodnevno rešujemo ie it moramo reševati. Morda o . k°da, da nismo več slišali ltat m‘- kako sleherni član sindi-Bfohi PrisPeva k reševanju teh Vti em°v, da nismo nekoliko s*'-šali o tem, kakšna je n°st slehernega člana sin-ga j®- To poudarjam zaradi te-ker je aktivnost sindikata t^I^kje čutiti Ie do vodstev uikatov (proizvodnih ali ne-. ^izvodniti organizacij), pre-(i 0 pa je je čutiti od tu do iZnstVa- To je slaba stran na-e^a dela in slabi uspehe. Zdi iv mi, da bi se morali vsi zajemi nad tem in zato analizi-afl,.aktivnost članstva sindikata, la “karati bi morali metode de-ved=m«di^alni^ Podružnic in se-Hikata^11' ?bčinskih vodstev sin-nvom konZdelati skupno s član-Cam^°nCepcije' kako reševati in naloep3 t?rašanja. probleme vsakodr,S ’ kl nam jih vsiljuje ^odnevno življenje. Kot sindikalni delavci bi morali več storiti za razvoj zavesti neposrednih proizvajalcev-uprav-ljalcev, da ta ne bi začela zaostajati za objektivnimi možnostmi našega družbenega razvoja ,.. Razprava in referat sta jasno opozorila na nekatere naloge, ki so pred nami. Ena izmed osnovnih nalog pred nami sedaj je sestavljanje in uresničevanje plana za leto 1964. Ne bi govoril o karakteristikah' plana in o njegovih proporcih, hotel bi le opozoriti na nekatere naloge, ki so pred sindikalno organizacijo. Te se ne razlikujejo od tistih, izrečenih v referatu in razpravi. Našo aktivnost bi morali predvsem usmeriti na akcijo in formuliranje za sprejem statutov, ki pomenijo utrjevanje in nadaljnji razvoj družbenega in delavskega samoupravljanja. Našo aktivnost je potrebno osredotočiti na delitev dohodka v delovnih organizacijah: na probleme organiziranosti, ekonomike in na probleme za prehod na 42-urni delovni teden; na reševanje sezonske zaposlitve; na nekatera aktualna vprašanja kadrovske politike. S tem ne mislim podcenjevati nekega pomembnega vprašanja, to je nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema. Sistem bi morali obravnavati predvsem prek reševanja teh nalog, o katerih sem pravkar govoril; prek reševanja teh nalog velja opozarjati na pozitivno vlogo samega gospodarskega sistema, hkrati pa opozarjati, kje gospodarski sistem zavira razvoj samoupravljanja, kje in na kakšen način zavira razvoj proizvodnje in produktivnosti, in seveda opozarjati na vse tiste pozitivne strani, ki razvoj pospešujejo in razvijajo. To so v glavnem naloge, s katerimi se bomo srečevali pri naši aktivnosti. Nimam namena o vsem tem govoriti podrobno. V razpravi bi želel poudariti le eno izmed najvažnejših nalog. Gre namreč za nadaljnji razvoj, vlogo in pomen delavskega samoupravljanja. Lahko ugotovimo, da postaja delavsko samoupravljanje v tesni zvezi s siste-mor* delitve in s sistemom na- . . grajevanja po delu iz dneva v tute je sprejelo 2 % delovnih or-dan močnejši družbeni in ekonomski faktor. To trditev želim podpreti z nekaterimi podatki iz vašega gradiva, ki opozarjajo: da so rezultati proizvodnje v preteklem letu zelo ugodni, da je produktivnost dela porasla za 15 % (podatki celjskega okraja se ne razlikujejo dosti od slovenskega povprečja). V celjskem okraju je ekonomičnost gospodarjenja porasla za 30 %, izvoz je bil v osmih mesecih letos izpolnjen z 62 %, v letu 1962 v enakem času s 47 %, celotni dohodek je v primerjavi z letoma 1963:1962 višji za 40 %. Neto pro-dukt-indeks 140, CD 147, itd. To so podatki o tem, kakšna je zasluga samoupravljanja, kakšna je zasluga nagrajevanja po delu, kako se vloga delavskega samoupravljanja s sistemom nagrajevanja po delu zrcali v rezultatih proizvodnje, gospodarjenja, produktivnosti, ekonomičnosti itd. Delavsko samoupravljanje postaja močan ekonomski in družbeni faktor, kar se očitno izraža tudi v pripravah za izdelovanje statutov delovnih organizacij. Potek priprav in razprav o statutih je v Sloveniji prilifno močan. V Sloveniji (do 10. 11.) so bile izdelane teze za statute v 48 % podjetij, razprave so bile v 16 % kolektivov, sta- St?RUGE PlenaRNE seje centralnega odbora . nDIKATA USLUŽNOSTNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Počasnemu razvoju botrujejo notranje slabosti Dnevni red druge plenarne seje Centralnega odbora •ndikata uslužiiostnih delavcev Jugoslavije je obsegal , ekatere probleme razvoja in položaja uslužnostnih de-n osti, ki jih povzročajo veljavni gospodarski predpisi tudi notranje slabosti v delovnih organizacijah, med >rugim slaba organizacija dela, premajhna skrb za bolj-»e Poslovanje in za doslednejšo delitev osebnih dohod-kov Po delu. Ker je pomanjkljivosti v kreditiranju investicij, ^lortizacijski politiki in v delitvi dohodka med delov-’IPi kolektivi in komunami obravnaval že republiški k 0r gostinskih delavcev, o katerem smo poročali, se to-*at omejujejo predvsem na interna vprašanja usluž-°stnih podjetij, ki naj bi jih pomagala rešiti sindikalna °astva. ganizacij, večja angažiranost pri izdelovanju statutov je torej v 66 % kolektivov v Sloveniji. Ta odstotek kaže na to, da je tempo dela na izdelavi statutov izredno močan, seveda pa ne bi hotel zmanjšati nekaterih slabosti, ki so na tem področju. Tu mislim predvsem na zaostajanje z izdelovanjem statutov v nekaterih manjših delovnih organizacijah, predvsem na področju obrti, stanovanjske in komunalne dejavnosti, na področju kulturne in socialne dejavnosti, trgovine in gostinstva itd. V manjših organizacijah predvsem bolehajo na tem, da nimajo strokovnega kadra, ki bi lahko te stvari opravil. Iz kvalitetne izdelave statutov se zrcali stanje organizacije — stopnja organizacije — proizvodnega procesa v nostni servisi se ne zavzemajo podjetjih, prek tega so vidni od-dovolj za kakovostno opravlja- nosi znotraj podjetij, skozi tem-nje uslug in za racionalno izko- P° '^delovanja statutov' se od-riščanje delovnih prostorov in pripomočkov. Delo v eni izmeni je še zelo razširjeno. Vse to je krivo premajhne poslovnosti in raznih pomanjkljivosti v delu posameznih uslužnostnih kolektivov. Integracijski procesi v uslužnostnih dejavnostih kažejo še raža moč in aktivnost subjektivnih sil, političnih in strokovnih v podjetjih. Potemtakem lahko z gotovostjo ugotavljamo, da se delavsko upravljanje pri nas utrjuje in razvija. To trditev lahko podkrepim z dejstvi, da recimo že nekatera določila v statutih pod- (Nadaljevanje na 2. strani) S Jih rtBPe^en* razvoj uslužnost-;-rj vJav„nosti je zaostril neka-*itr0 Pisanja, ki so značilna za ?aijogeazv^ai°če se gospodarske ^ editir ®em sodijo problemi Nns]cii?n?a in nestab1'---1 >^ih " instrumente..........— \ Vsem°. ezn°sti in stroškov, rt *ar>a tem Pa so neločljivo poli >‘0vani nekatera vprašanja ka- anja in nestabilnost eko-ov in raz- KkOr“fa_,.‘n položaja delavcev 1 razne slabosti in po- 5> notr.lv°sti v organizaciji de-V itUpr.5nii delitvi dohodka in procesu. Tem Of i . ?p -jo pontmlni nH- ha *°krat H&a h°r tokr.em se ie centralni od-a Pod]rat pozorno posvetil in lre>n a8i osvojanih stališč dal Čeri„. delovne smernice. rt . vl,e smernice, rk lih » imamo vedno več so-v atov trgovskih in gostinskih 1 Zara’ mnogi delovni kolekti-^ tliZac_1. slabosti v delovni pr-h^dih Ji 3n zanemarjanja so-Žetrebnp 6tod dela ne dosegajo J v n Poslovnosti, kar se kaši« m^.^dovoljivih gospodariš V' ttHol^K Tako’ na Primer, »t del0s ^oi Počasi uveljavljanj nn,, dveh izmenah in non-°vanje, čeprav je tr- govskim kolektivom znano, da obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo za pokrivanje naraščajočih potreb potrošnikov; število prodajalcev ni vsklajeno z gibanjem potrošnikov; delovni čas ponekod ne ustreza potrebam in željam kupcev; blago se ne dostavlja na dom; prodajalci često nimajo pravilnega odnosa do potrošnikov. V mnogih gostinskih podjetjih pa se še vedno ne morejo navaditi, da bi gosta lepo sprejeli in mu nudili razne usluge, na katere sam ne pomisli. Zlasti majhna so prizadevanja za podaljšanje turistične sezone pri sezonskem gostinstvu in opravljanje uslug tudi izven stacionarnih gostinskih objektov. Posamezne turistične organizacije in njihove poslovalnice ne delajo neprekinjeno niti med največjo turistično sezono, ne uvedejo informativne službe, niti ne poskrbijo za prospekte in druga učinkovita propagandna sredstva. Obrtne organizacije, posebno usluinostne, kakor tudi usluž- začetne slabosti in pomanjklji- jet'^ marsikje pornenno nov pri-vosti. Največkrat se zreducirajo na fizično združitev sorodnih podjetij v okviru posameznih komun, brez predhodnih solidnih ekonomskih analiz in priprav, brez razmišljanja, kam z odvišnimi delavci. Cesto se zapostavljata tudi delitev osebnih dohodkov po delu in organizacija delovnih enot oziroma delavsko upravljanje. Nedvomno vse to zmanjšuje integracijske uspehe. \ Po analizah, s katerimi razpolaga Centralni odbor, in na podlagi omenjenih ugotovitev bi lahko zaključili, da dosedanji rezultati integracijskih prizadevanj ne govore v prid takšnih oblik integriranja. Prav zato kaže sindikalno delo usmeriti k nadaljnjemu razvoju vseh panog, ki jih združuje ta sindikat, in organizirati velika, moderna podjetja z moderno organizacijo in tehnologijo dela, da se poveča produktivnost in tako glede kakovosti kakor tudi glede cen zadovolji naraščajoče potrebe potrošnikov. Centralni odbor je menil, da bi za to lahko izkoristili možnosti, ki jih daje Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij. Le-te smejo združevati sredstva svojih skladov. S tem lahko vsaj deloma' ublažijo deficitar- (Nadaljevanje na 3. strani) V OKVIRU Pred leti, takrat ko smo začeli vsi z vso vnetostjo razpravljati o oblikovanju dohodka in nagrajevanju po delu v delovnih organizacijah, so v eni izmed naših občin prav tako prisluhnili tej, nadvse pomembni in dolgotrajni delovni nalogi. Podobno kot v številnih delovnih organizacijah že precej časa prej, so pričeli ugotavljati z analitično oceno delovnih mest,_ kakšna je zahtevnost posameznega delovnega mesta, kakšni so pogoji, kakšno strokovno znanje je potrebno, skratka, začeli so ugotavljati vse tisto, kar naj bi jim vsaj približno predstavilo delo, oziroma delovno mesto v vsej njegovi celovitosti. Hkrati ob tem razčlenjevanju so pričeli ugotavljati, kolikšen je obseg poslov, koliko ljudi potrebujejo v upravi, da bi lahko res strokovno opravili zahtevano delo in kolikšen znesek naj v proračunu namenijo recimo za oblikovanje osebnih dohodkov. To dejstvo je bilo razveseljivo. Še bolj razveseljivo je bilo, da je bilo takšnih posnemalcev vse več. Vendar ... Te dni pa smo zvedeli, da v taisti občini pravzaprav niso krenili niti koraka naprej in da so skorajda pozabili na vse tisto, kar so s tolikšno vnetostjo že opravili pred časom, bolje povedano, pred leti. Sedaj, ko velja dejavnost družbenih služb, njihov položaj in vlogo, način financiranja itd. zasnovati tako, kot to pred- Namesto očitkov — ustvarjalnost videvajo ustavna načela, smo pričakovali, da bodo tam vneto razmišljali o programiranju dela kot enem izmed izhodišč za oblikovanje dohodka in s tem še vnetejšemu iskanju meril za poznejšo delitev osebnih dohodkov, smo zvedeli — da razpravljajo ure in ure o organizaciji te ali one uprave, tega ali onega oddelka in resorja, za programiranje pa ni posluha! Skratka, pričeli so tam kot pred leti, namesto da bi sistem gradili in dograjevali na dosedanjih izkušnjah. Splošna in znana je ugotovitev, da nekatere družbene dejavnosti zaostajajo za potrebami in zahtevami družbe — tudi zaradi še nerešenih materialnih vprašanj. Zaostajanje je hkrati posledica preteklega proračunskega sistema v zadovoljevanju njihovih materialnih potreb, ker je bilo to pokrivanje potreb večkrat subjektivno, zlasti pa centralistično ter pogosto prav zaradi tega tudi birokratsko. Tudi v prej omenjeni občini to sicer ugotavljajo, toda, da bi kaj več storili v »lastni hiši«, lahko vsaj ob sedanjih ugotovitvah sodimo, da za to ni — časa in posluha! In potem ni nič čudnega, če je recimo tolikanj grajani pretekli proračunski sistem teh organov še marsikdaj v veljavi takrat, ko dodeljujejo sredstva drugim družbenim dejavnostim na svojem področju. Hkrati pa je mogoče slišati kritike, da recimo kolektivi v šolah nimajo posluha za nov način financiranja in v teh ko-'lektivih trde, da za to ni posluha tam, kjer sredstva »dodeljujejo«. Skratka, vse se vrti v nekem začaranem krogu, v očitkih, kdo ima več in kdo manj posluha, kdo »dodeljuje« in kdo »prejema«, namesto, da b; zadevo pričeli obravnavati: za tolikšen obseg dela, za tako zahtevno delo, tolikšna sredstva, kako pa jih bodo službe, ustanove razdelile, to je zadeva internih meril za oblikovanje in delitev osebnega dohodka. Res, če bi bil to izjemen primer, ne bi' veljalo izgubljati ob njem besed, razmišljati, ugotavljati, grajati. Zal je takšnih primerov precej. Financiranje v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti naj bi zagotovilo enakomeren odnos sredstev za opravljanje nalog in omogočilo harmoničen razvoj posameznih vej. Notranja delitev velja skladno z zunanjimi družbenimi kriteriji, tako da bodo delavci in celotni kolektivi želeli izboljšati usluge, akcije, opravila itd., ki jih ■ družbene dejavnosti nudijo občanom. In uresničevati te smotre, pomeni razmišljati, kako zasnovati sistem oblikovanja dohodka, da bo res vsak posameznik in celoten kolektiv zainteresiran za izboljšanje dela. PETER DORNIK iei ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Tri evidence + četrta — Če se ne morete zediniti, čigava kaže prav, vprašajte ženo, ona bo najbolje vedela! H H H Karikatura: MILAN MAVER # iBaaE6aimHes5Hligs«eaBseB«fl Brezskrbna mladost... Foto: M. ŠPAROVEC NEPOSREDNE NALOGE PRIMER, KAKŠNA NAJ NE BI BILA RAZPRAVA O STATUTIH NAPAK USMERJENA RAZPRAVA Sklep obratnega delavskega sveta Črna »Gozdnega gospodarstva« Slovenj Gradec, je bil najbrže dobronameren, vendar rezultat — ničev. Na enem izmed zadnjih zasedanj je ta delavski svet sklenil sklicati letno konferenco kolektiva, da bi na njej udeleženci razpravljali; • o gospodarjenju v minulih desetih mesecih ® o osnutku statuta in • pripravah za prehod na skrajšan delovni čas. Člani kolektiva, ki so prišli iz oddaljenih planinskih predelov Olševe, Bistre, Smrekovca in od drugod, so se znašli v Črni na slabšem, kot če bi bili ostali v svojih gozdnih kočah. V nezakurjeni kinodvorani so udeleženci nezainteresirano poslušali poročilo o proizvodnji, razlago o osnutku statuta in posplošeno razglabljanje o skrajšanem delovnem času. Takrat, ko naj bi pričeli udeleženci razpravljati o osnutku statuta, je prišla nezainteresiranost do polnega izraza' — z molkom, oziroma pozneje z razglabljanjem o drobnih, tekočih vsakdanjih težavah, nepravilnostih in tegobah, ki se je skorajda izrodilo • v — godrnjanje. Namesto, da bi udeleženci razmišljali, ali je na primer referendum, tako kot je obravnavan v osnutku statuta, res zgolj tehnična zadeva, ali da osnutek v nobenem izmed členov ne obravnava problemov združevanja, razdruževanja in poslovnega sodelovanja (čeprav imajo ob letošnjem združevanju grenke izkušnje), so terjali odgovore in izrekali zahteve • da je potrebno popraviti to ali ono stanovanje in kočo ® poskrbeti vsaj za 'hladno malico po znosnih cenah v okvi-* ru podjetja, če tega ne zmorejo črnjanski trgovski delavci ® povrniti stroške za ostrenje krampežev in obrabo lastnega orodja ® nabavljati takšna obuvala iz sredstev podjetja, ki bodo znosnejša itd. Skratka, rdzprava je zašla na povsem drug tir, kot so predvidevali .organizatorji konference. In zdi se, da po vsem tem ne bi bilo napak, če bi tako organizatorji kot družbeno politične organizacije razmislile o vzrokih, zakaj spočetka molk, potem pa razglabljanje o zadevah, ki sodijo na dnevni red delovnih sestankov. Nedvomno tako usmerjena razprava opozarja, da ® tehnična organizacija še ni najbolje izpeljana ® je skrb za zaposlenega pomanjkljiva ® delitev po delu mogoče nedosledna predvsem pa, da je delo sindikata in drugih družbeno-po-litičnih organizacij precej šibko itd. Res, da lahko pomeni tudi razglabljanje o takšnih tekočih problemih prispevek k razpravi o statutu. Toda v tem bi veljalo soočiti dosedanjo prakso in delo strokovnih služb, delitev, skrb za zaposlenega in podobno z vsem tistim, kar je zapisano v statutu, kar je predvideno za vnaprej. Vendar smo tudi takšno usmeritev razprave tokrat pogrešali. Pi D. (Nadaljevanje s 1. strani) stop k razvijanju in utrjevanju samoupravljanja in da bodo statuti dejansko pomenili osnovo za še hitrejši napredek družbenega in delavskega samoupravljanja. Iz statutov lahko tudi razberemo, da si sam položaj proizvajalca danes v marsikaterem podjetju bistveno drugače postavljajo, kot je bil v dosedanji praksi. Tako je tudi glede položaja med ekonomskimi enotami, kar bo prav tako pomenilo' nadaljnji korak k utrjevanju samoupravljanja. Prek določil v nekaterih statutih se utrjuje tudi položaj proizvajalca v tem smislu, da se predvidevajo forme in oblike, skozi katere bo lahko neposredno soodločal o vseh vprašanjih njegove organizacije — ne le o najvažnejših kot doslej, ko je soodločal le pri »najpomembnejših« vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje podjetja. Prav tako je za nekatere statute značilno, da postavljajo ne le samo • pravice neposrednih proizvajalcev, ampak postavljajo tudi dolžnosti le-teh. To pa je še tem važnejše, ker so bila ta določila sprejeta s prisotnostjo in aktivnostjo samih neposrednih proizvajalcev. Tu gre predvsem za nekatera vprašanja. strokovnega in družbenega izobraževanja. To ni več le pravica proizvajalca, ampak je prav tako tudi dolžnost neposrednega proizvajalca, da skrbi za svoje strokovno izpopolnjevanje, za svoje družbeno izpopolnjevanje. V nekaterih kolektivih v statutih predvidevajo tudi materialna sredstva, ki naj omogočijo realizacijo takih določil. Interesantna so nekatera določila v statutih, ki govorijo o pravicah in dolžnostih glede informiranja članov kolektiva. Sedaj ni več samo pravica, da proizvajalec zve za neke podatke, ampak ima vsak čas pravico in dolžnost, za- htevati podatke, zahtevati informacije o poslovnih podatkih in ima za to na razpolago potrebna informativna sredstva, s katerimi je lahko informiran. Prav tako je značilno za nekatera določila v statutih, da postavljajo sistem delitve dohodka na izpopolnjen način. To bo lahko privedlo do povečanega interesa proizvajalcev za večjo produktivnost* Za boljšo kvaliteto dela, Večji asortiment itd. Hkrati bo potrebno zaradi tega izpopolniti pravilnike o delitvi dohodka. Hotel bi še poudariti nekatere slabosti, ki se porajajo v zvezi s tem, ki niso v skladu z inten-cijami našega družbenega razvoja. To pa niso posledice vpliva nekih negativnih sil, ampak je to posledica iskanja poti, iskanja izhoda iz situacije, v kateri je podjetje. S tem pa teh stališč ne mislim opravičevati. Gre predvsem za nekatera stališča in vlogo strokovnih kolegijev, ki jim hočejo marsikje dati več pravic, kot jim pripadajo. Ponekod razmišljajo o nekih političnih kolegijih, ki naj bi reševali določena vprašanja, ki so v pristojnosti upravljavcev — organov delavskega samoupravljanja. Ponekod gre tudi za napačno pojmovanje vloge operativnih faktorjev v podjetjih, za napačno pojmovano vlogo kadrovskih služb. To so stvari, o katerih je potrebno razpravljati in bo predvsem dolžnost sindikalne organizacije, da te razprave spodbuja in širi, da v razpravah taka stališča razčistijo. Pri razčiščevanju teh vprašanj morajo sindikalne organizacije zastaviti več naporov kot doslej. Tudi aktivnosti za priprave statutov je potrebno posvetiti več naporov in skrbi. Kjer se le vodstva podjetij o tem pogovarjajo in razpravljajo, kaže na to, da je tam sindikalna organizacija slaba. Sindikalna organizacija se ne more znebiti orgovomosti za to, da se aktivnost v kolektivih po-krene, ne more se znebiti odgovornosti, da bodo statuti dobri, da bodo le-ti pravočasno pri- pravljeni, da bodo končno statuti odraz objektivnih razmer in odnosov v kolektivu. Se nekaj besed o faktorjih, ki zavirajo in zaviralno vplivajo na razvoj samoupravljanja. Tu gre predvsem za materialno bazo delavskega samoupravljanja. To je izredno važno vprašanje, pa naj si bo to pri ekonomskih enotah ali pri položaju, kolektiva kot celoti nasproti skupnosti. Tega vprašanja ne bi smeli zanemarjati, ker je to eno' bistvenih, če nočemo, da bo delavsko upravljanje le neka politična forma. Delavskemu upravljanju je treba dati materialno osnovo! Nekateri kolektivi so prišli v precej težko situacijo — nekaj po lastni krivdi, po subjektivni krivdi, zaradi premajhnega prizadevanja za boljšo organizacijo proizvodnje, za večjo produktivnost, za boljšo prodajo svojih proizvodov, za tako proizvodnjo, ki ima povpraševanje na tržišču itd. Marsikje pa so po sredi»ob-jektivni vzroki, izvirajoči iz slabosti gospodarskega sistema. To ^o stvari, o katerih bi morala skupnost bolj .skrbeti, da ne bo to samo skrb podjetij. Če primerjamo podatke, kako so podjetja koristila sredstva, ki so jim ostala za sklade, kako so koristila sredstva za osebne dohodke, potem vidimo, da so varčno gospodarila, celo kaže, da so podjetja vložila v sklade za več kot 3 % kot prejšnja leta. Če pa pogledamo, kolikšen je obseg vseh tako zbranih sredstev, pa vidimo, da je kljub temu pomenilo povečanje za 7 milijard dinarjev manj sredstev kot v predhodnih letih. Če bomo šli po tej poti, bomo zoževali bazo, s katero razpolagajo samoupravni organi, in s tem bomo omejevali njihovo aktivnost. To so v kratkem stvari, ki sem hotel o njih razpravljati, za katere mislim, da bodo tudi glavne naloge sindikalne organizacije za prihodnje leto. Prepričan sem, da bodo člani sindikalne organizacije celjskega okraja prispevali svoj delež pri reševanju teh vprašanj. ZAPISEK Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA OSS LJUBLJANA O načrtovanju, kot si ga želimo Zadnja seja razširjenega predsedstva OSS Ljubija®8 je bila v marsičem zanimivejša in bogatejša od tistega kar je napovedoval dnevni red, namreč razpravo o nal° gah sindikalnih organizacij v zvezi s pripravljanja^ družbenih in proizvodnih načrtov za leto 1964. Žanih® vejše in vsebinsko bogatejše je bilo to posvetovanj8 namreč predvsem po tem, da je razprava povsem s® glasno spregovorila o načrtovanju, kot si ga želimo 1 kakršnega potrebujemo, in ne da bi ob tem obstoja* resnejše objektivne ovire. Glede na tako opredelitev P8 je bilo seveda mogoče določneje spregovoriti tudi o h® logah sindikalnih organizacij Morda je prav, če uvodoma povzamem naslednjih nekaj misli iz razprave: Predloženo gradivo, ki so ga kot osnovo za razpravo skupaj pripravili Okrajna skupščina, Zavod za statistiko in proučevanje gospodarstva ter gospodarska zbornica za okraj Ljubljana, sicer natanko napoveduje, kaj naj bi gospodarstvo in družbene dejavnosti Uresničile v naslednjem letu. Toda nikjer ni pojasnjeno, razen z nekaterimi načelnimi določbami, kako naj bi zastavljene cilje tudi dejansko realizirali.* Skratka, gradivo /za resolucijo o družbenem načrtu ljubljanskega okraja niti najmanj ne opozarja na to, da družbeni načrt pomeni rezultanto učinkovitega prognoziranja na osnovi družbeno ekonomskih in političnih pogojev, ob katerih naj bi dosegli tisto, kar bi radi in kar zmoremo. Za ljubljanski okraj, na kratko rečeno, pa to pomeni, da ne bi smeli dopustiti manjše dinamike gospodarskih gibanj kot je bila v letošnjem letu in da približno isto velja tudi za razvoj družbenih dejavnosti. Za tak načelni pomislek k načinu pristopa k načrtovanju razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki v predloženi obliki pomeni na hitro sestavljen seštevek najrazličnejših trendov, pa je razprava prispevala dovolj dokazov. Ustavimo se samo pri tem, da sta po predloženem gradivu na primer predvidena in natančno napovedana razvoj in obseg proizvodnje v lesni in papirni industriji, ne da bi hkrati vedeli, kako bosta ti dve dejavnosti prišli do surovin! Taka ugotovitev torej poraja, kdo ve katerič že, vprašanje, kako nastajajo družbeni in proizvodni načrti; bodisi v delovni organizaciji, v komuni ali v okrajni skupnosti. Kajti pred kolektivi je prav v tem času precej dela in nalog, predvidene so nekatere spremembe v inštrumen tiranju delitve dohodka (prehod na funkcionalno in pospešeno amortizacijo, ukinitev izrednega prispevka iz dohodka itd.), potekajo priprave za prehod na skrajšani delovni tednik in še dosti drugega — študijsko pa tega nikjer ne spremljajo, ali vsaj ne dovolj temeljito, da bi sploh vedeli, kako se bo vse to odrazilo pri njihovem poslovanju. In če družbeni načrt v nekem smislu pomeni skupni do- govor o razvoju gospodarstva j, družbenih dejavnosti, potem ta moral delovne organizacij tudi usmerjati v reševanje vs< tistih problemov, ki so bodisi2 znani ali ki bi se lahko pojav1 ob .uresničevanju tudi tokrat taksativno naštetih predvio vanj. Če torej razpravljamo o tel®* potem naj bi družbeni načrti i*. bajali bolj iz natančnih štu® objektivnih pogojev in možno* ' manj pa na osnovi dosedanjo® načina »predvidevanj«, ki sic v sebi nosijo pečat tradldi vseh povojnih let. Gre torej * to, da mora tudi ekonomika biti svoje mesto in vlogo . družbenih načrtih. Sele na L osnovi je mogoče prognoztr® učinkovitejši in skladnejši ra,, voj tako gospodarstva kot drVj benih dejavnosti, saj je ” uspešnega poslovanja v gosP^ darstvu in družbenih službah končni posledici odvisno tis*, k čemur težimo, namreč nag*ti ša rast življenjske ravni. Zgolj teh nekaj misli, Pri, pomb in stališč dokaj opredem je tudi osnovne naloge sindij**, nih vodstev in organizacij zvezi s pripravljanjem družhjj nih in proizvodnih načrtov J* prihodnje leto, ki hkrati že r meni tudi prvo leto uresniči g°< •užbe|f skupnosti. Gre potemtakem j, to, naj bi sindikalne organi^ cije dosledno zagovarjale lišča, naj programiranje sij, na ekonomskih osnovah. S*L to, kar sicer pomeni večji por in več truda v primeri* s tradicionalnimi »predvide*. nji« pa že lahko precej, če # odločilno vpliva na ta, da kolektivih zavel drugačen A, glede zaposlovanja strokovnL kov, da se bodo lažje in hih\, spreminjali pogledi na intež ^ cijska gibanja v gospodarstvi da bi naposled prenehali voriti o »družbeno« potrebo t, izvozu, ker bi zanj tudi v ^ nih računicah našli zado*1^ utemeljitev in perspektivo- ^ se bodo v delovnih organi2®,, j ah zares in dovolj zavzeto ^ grizli v te probleme, potem ^ zanje olajšana tudi nadab ^ decentralizacija upravljanja $j. upoštevaje ekonomiko, bi v steme delitve dohodka ne *8 jj lahko, ampak enostavno m®* 6j vključiti še tiste elemente, jj, proizvajalce bolj kot zdaj sf'mi bujali k boljšim proizvod ^ rezultatom ter večjim poslov uspehom. nja sedemletnega načrta go*f^ darskega razvoja naše druž PREDVIDENI NOVI ELEMENTI ZDRAVSTVENEGA POZAVAROVANJA BOLJ OBJEKTIVNA MERILA Zdravstveno zavarovanje je instrument, ki v določenih primerih razširja rizično skupnost v zdravstvenem zavarovanju na' vso republiško skupnost socialnega zavarovanja. Sredstva v ta sklad pritekajo s tako imenovanimi pozavarovalnimi premijami, ki jih obvezno plačujejo vsi zavarovanci za dogovorjene nevarnosti, in sicer v določenem odstotku od osnov, od katerih se obračunava osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Iz sklada dobivajo povračila tiste komunalne skupnosti, ki imajo več izdatkov zaradi specifičnih objektivno pogojenih vzrokov, ki izvirajo iz posebnih gospodarskih, demografskih in sanitarnih razmer na območju posameznih skupnosti. Vendar dobijo povračila samo za nevarnosti, ki jih določi republiška skupnost zavarovancev. V novem sistemu finansiranja zdravstvenega zavarovanja je torej obvezno pozavarovanje edini instrument, ki dopušča določeno prelivanje sredstev med komunalnimi skupnostmi zavarovancev. S sredstvi iz tega sklada se izravnajo razlike, ki nastajajo v finančnem poslovanju komunalnih skupnosti, vendar le v okviru dogovorjenih pozavarovalnih premij in povračil. Že ko je marca letos republiška skupščina zavarovancev določila kriterije, na podlagi katerih bi iz sredstev obveznega zdravstvenega pozavarovanja izravnavali objektivno pogojene razlike v finančnem poslovanju • posameznih komunalnih skupnosti, je sprejela sklep, da sistem do konca leta prouči in eventualne napake pri dokončnem letnem obračunu popravi. Obračun pozavarovalnega sklada za letošnjih devet mesecev je pokazal veliko nesorazmerje meti vplačanimi premijami in skupnim zneskom povračil, ki so jih dobile komu- nalne skupnosti. Po sedanjem sistemu pobiranja in vračanja sredstev bi imel sklad ob koncu leta okrog 300 milijonov dinarjev presežka. Lahko bi sklepali, da so premije za pozavarovane nevarnosti, ki jih morajo plačevati zavarovanci v republiški sklad, previsoke, če ne bi s presežkom v tem skladu primerjali precejšnjih deficitov prav v tistih komunalnih skupnostih, ki so zaradi, objektivno pogojenih slabših razmer upravičene, da jim pomaga širša rizična skupnost. Občutne razlike v finančnem poslovanju posameznih komunalnih skupnosti (ki pa niso posledica predrage zdravstvene službe, neupravičenega trošenja sredstev itd.), pripeljejo do razmišljanj, da so povračila za nekatere pozavarovalne nevarnosti prenizka, ali pa so kriteriji za povračila premalo precizirani in zato ne dosežejo svojega namena — izravnavati objektivno pogojene previsoke stroške, ki jih komunalna skupnost ne zmore. Letošnja praksa je še zlasti pokazala, da je v pozavarovalni sistem zajetih premalo utemeljenih rizikov, ki finančno močno obremenjujejo nekatere komunalne skupnosti. Dosedanji sklep skupščine zavarovancev zajema v pozava-royanje sedem rizikov za komunalne skupnosti, ki so pogojeni s posebnimi okoliščinami, na katere ni mogoče ali pa je zelo težko vplivati in je zato prav, da jih pokriva republiška skupnost. S tremi demografskimi riziki je pozavarovanih več družinskih članov na enega zaposlenega zavarovanca, več družinskih članov na upokojenca in nadpovprečno število žena-zavarovank v primerjavi z vsemi zaposlenimi zavarovanci. V štirih rizi-kih, ki so pogojeni s slabšimi zdravstvenimi razmerami na področju komunalne skupnosti pa so zajeti: nadpovprečno šte- vilo tuberkuloznih in njihovo zdravljenje v bolnišnicah, zdravljenje duševno bolnih v zavodih in nadpovprečni stroški za potovanja zavarovanih oseb, ko uveljavljajo zdravstveno varstvo. K tem tako imenovanim nevarnostim, ki je prav, da jih pokriva pozavarovanje, je treba prišteti tudi tako imenovani ekonomski rizik, ki ga v določenih odstotkih pokriva pozavarovalni sklad. Ta naj izravnava razlike, ki nastajajo vsled zelo različnih povprečnih osebnih, dohodkov v posameznih komunalnih skupnosti, ki so ponekod veliko pod republiškim povprečjem. Take komunalne skupnosti vsled objektivnih vzrokov ne morejo zbrati sredstev niti za najnujnejše zdravstveno varstvo, medtem ko je v komunalni skupnosti z visokim povprečjem. osebnih dohodkov sredstev dovolj, včasih preveč. Ekonomski rizik je zajet posredno v tabeli višine povračil, ki jo je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja in po kateri se priznavajo povračila glede na povprečne osebne dohodke zavarovancev na območju komunalne skupnosti. Povračila so večja, če je to povprečje nižje od republiškega povprečja obratno. , Vzrok za take razlike, nastale med vplačanimi rovalnimi premijami in Plačili ter za tak presežek v du, je treba iskati tudi v nizko določeni višini P° ,„»!' ki naj v posameznih koi»u.cjo nih skupnostih pozavafJJLj-ekonomski rizik nižjih povP nih osebnih dohodkov. .^t' Z objektivno degresivno m vico povračil, ki jo Pre° upravni odbor republiške^8 p! voda za socialno zavarovanj^ pri petih komunalnih skup® ,j9j, občutno zmanjšali primanJ^. ft pri sedmih skupnostih P* j<šniarste uspeh podjetja v •h 0l . d"1 letu očitno opozarja 1'Vr^dloe zunanje in »objek-tetijlj' vplive. Vendar v »Gojil v”,. niso ugotavljali samo lic J nvoy ter njihovih posle- \ti JdanjšBvanje akumulativno d°d]etja namreč ni opazno zadnjem letu, pač pa že tei, ‘et t,—. ___ nazaj. Prav1 analiziranje 'h podatkov je opozorilo tudi ne notranje slabosti. »Gorenjka« je namreč želela po vsej sili doseči čim večjo konkurenčnost: tako, v kvaliteti, kot v izboru izdelkov. Prvo ji je uspelo, pri asortimentu pa so se lotili tudi take proizvodnje, za katero podjetje ni dovolj opremljeno in je bilo: zavoljo prevelikega deleža ročnega dela vnaprej obsojena na nerentabilnost. Kako usodno je bilo tako drobljenje že tako količinsko nizke proizvodnje posrčdno pove podatek (čeprav seveda gre tudi za druge vplive), da so še z zaključnim računom za leto 1961 izkazovali delitev čistega dohodka v razmerju 49 % za osebne dohodke in 51 % za sklade. Ko so lansko leto ob zaključnem račune za sklade lahko namenili le še 26 %, letos ob polletju pa komaj še 6 %, je ta ugotovitev pomenila signal za preplah. Čeprav morda že precej pozno, so vendar hitro ukrepali. Proizvodnjo so preusmerili le na tiste izdelke, ki so zanje — glede na opremljenost podjetja — še rentabilni. Kot obetajo, se bo rezultat že pokazal v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Vendar ta ukrep, čeprav se zdi odločilen, na srečo ni bil edini in najpomembnejši. V podobne, čeprav ne tako hude težave, so namreč v istem razdobju prišle tudi ostale tri slovenske tovarne čokolade in drugih čokoladnih proizvodov. V teh skupnih težavah so prizadeti kolektivi prvič našli skupni jezik in pot, ki naj bi peljala k delitvi dela med proizvajalci, ki se z izjemo »Gorenjke« ukvarjajo z zelo raznoliko proizvodnjo. Ob teh razgovorih je »Gorenjka« zastopala stališče, naj bi bila specializacija čim bolj dosledna. V teh težnjah je tudi uspela. Dogovorjeno je bilo, da bo v okviru predvidene delitve dela med vsemi slovenskimi proizvajalci le »Gorenjka« izdelovala čokolado. V »Gorenjki« so se torej znašli v položaju, ko bi navzlic vsem težavam morali poskrbeti za povečan obseg proizvodnje ob čim nižjih stroških. Na zastarelih napravah tega ne zmorejo. Potrebne bi* bile nove investicije, sredstev pa nimajo. Ob tej negotovosti, kaj naj naredijo, so' se brž ddločili za pot, ki jim po njihovih izračunih ob sorazmerno nizkih novih investicijah obeta zadovoljiv ali celo prav dober uspeh. Sklenili so namreč, da bo najbolje, če se pridružijo k sorodnemu podjet- ju. Tako je dozorela (zdaj tudi že uradno potrjena) misel in odločitev o združitvi s tovarno »Sumi«, Ljubljana. Ta tovarna bo »Gorenjki« odstopita vse svoje naprave za proizvodnjo čokolade, s čirnc:-, se bo prav lepo dopolnila sedanja oprema v leski tovarni. Samo zaradi vskla-jenih zmogljivosti se bo ob istem številu zaposlenih proizvodnja takoj lahko povečala za 35 %. Višek proizvodnje je več kot potreben za tovarno »Sumi«, ki bi lahko znatno povečala proizvodnjo čokoladnih desertov, če bi imela dovolj čokoladne mase za oblivanje teh desertov. To je samo eden izmed- argumentov, ki je pospešil združitev obeh podjetij. Našteli pa bi jih lahko še več in vsak zase govori v. prid obeh doslej samostojnih podjetij, ki sta zdaj postali ekonomski enoti s samostojnim obračunom in samostojno delitvijo dohodka. »Gorenjka« je torej našla pot iz težav; tisto pot, ki pelje v nadaljnjo rast njene enote v okviru združenega podjetja in odpira možnosti za hitrejše urejanje življenjskih in delovnih pogojev njenega 70-članskega kolektiva. Svojo računico ima* tudi kolektiv obrata »Sumi«. Prav ti izračuni, ki opozarjajo na uspešnejšo prihodnost obeh teh tovarn, hkrati pomenijo odgovor na prikrito vprašanje, s katerim so nekateri posamezniki v obeh podjetjih, nekaj časa pa tudi radovljiška občinska skupščina z nezaupanjem vpraševali, kaj se skriva za »velikodušnostjo« tovarne Šumi, da tako radodarno odstopa svojo opremo za proizvodnjo čokolade, ne da bi zahtevala kakršnokoli drugo protiuslugo. -mG Zima se bliža, pohiteti je treba. •. Foto: M. ŠPAROVEC Počasnemu razvoju botrujejo notranje slabosti (Nadaljevanje s 1. strani) nost trgovskih, gostinskih in obrtnih kapacitet. V obširnem govoru je predsednik Centralnega sveta ZSJ tov. Svetozar Vukmanovič-Tem-po med drugim dejal o integraciji: »V obilju primerov, ki nam jih nudi vsakdanja praksa, lahko ugotovimo nekaj splošnejših pojavov. Tokrat se ne bi ustavljal ob pozitivnih rezultatih, ampak bi rad opozoril na svojevrsten interesni spopad med nosilci' integracije. V mislih imam odnose med komuno in delovno organizacijo. Večkrat občinski faktorji izvajajo določen pritisk na delovne organizacije glede združeva« ■nja. Običajno se za tem skriva želja, da bi se komuna otresla obveznosti za saniranje gospodarsko slabih delovnih organizacij. Obveznosti poskušajo pre-vreči na trdne delovne organizacije, katerim naj bi se deficit-na podjetja pridružila. Toda takšna integracija, ki se izvaja od' zgoraj in združuje dobra podjetja s slabimi, je že vnaprej obsojena na propad. Nesreča je (samo v tem, da na silo sestavljeni integracijski organizem povzroča veliko ekonomsko, družbeno in politično škodo. Delavci iz tistih podjetij, nad katerimi komune izvajajo pritisk, da se združijo s slabimi podjetji, zelo ostro negativno reagirajo. Bojijo se, da bi jim po integraciji upadla produktivnost, s tem pa tudi njihovi osebni dohodki. Poglejmo samo še, kako je mogoče izvesti integracijo, ki bi združenim podjetjem koristila. Predvsem je treba poskrbeti, da bo vsaka delovna organizacija, ki se združuje, oblikovala osebne dohodke po doseženi produktivnosti dela in izključiti možnost za izenačevanje prejemkov med združenimi kolektivi. Razlike med osebnimi dohodki, ki bi nastale zaradi različne produktivnosti, bi bile docela v skladu s temeljnimi načeli našega gospodarskega sistema. Intervencija političnih in drugih družbenih faktorjev v tej smeri ne bi bila samo koristna, marveč včasih celo nujna, da bi delavci spoznali prednosti zdrave integracije, ki vodi k višjim oblikam specializacije, k večji proizvodnji in produktivnosti dela in preko tega k večjim skladom in osebnim do-hodkom. Sindikat bi izpolnil svojo nalogo, če' bi se z ene strani nenehno boril proti izkrivljanju integracijskega procesa, z druge strani pa pomagal, da bi delavci bolje razumeli in uspešneje izvedli združevanje in razne oblike poslovnega sodelovanja. Za oboje pa je potrebno nenehno analiziranje pojavov iz prakse. To je edina pot, da sindikalna vodstva zavzamejo pra-' .vilna stališča in uspešno rešujejo vprašanja razvoja in položaja uslužnostnih dejavnosti.« MEHANIZEM NOTRANJE DELITVE JE POMANJKLJIV Ena izmed' aktualnih nalog sindikata uslužnostnih delavcev Jugoslavije je tudi izpopolnje- vanje .mehanizma notranje delitve, zlasti zato, ker dobršen del podjetij še ni izvedel dosledne delitve osebnih . dohodkov po delu. Poleg objektivnih težav so to povzročile tudi subjektivne slabosti. Delovna organizacija je v večini podjetij takšna, da delovne enote ne bi mogle odigravati predvidene vloge. Ponekod še niso doumeli bistva dejitve osebnih dohodkov po delu, njenega vpliva in pomena za nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov in za neposredno sodelovanje delavcev v upravljanju. Dosedanja evidenca v marsikaterem podjetju ne ustreza zahtevam delitve po delu; ker se je tudi tu ohranila stara, nesodobna .organizacija dela. Poslovanje po delovnih enotah zahteva urejeno evidenco, pravilno razporeditev stroškov in prikazovanje poslovnih rezultatov po delovnih enotah, vključno delitev osebnih dohodkov v enomesečnih rokih. NAMESTO PERSPEKTIVNE KADROVSKE POLITIKE ŠE VEDNO PERSONALNE SLUŽBE Čeprav dosedanja prizadevanja za strokovno izpopolnjevanje kadrov v. uslužnostnih dejavnostih doslej niso bila majhna, po mnenju centralnega odbora izobrazbeni nivo še ne ustreza potrebam. Zanemarjeno je dopolnilno izobraževanje vodilnih ljudi, da bi se usposobili z integriranjem in vedno • hitrejšim razvojem uslužnostnih 'panog. V mnogih podjetjih ni dovolj dobrih stro-kovnj akov-ekonomistov, komercialistov, pravnikov, analitikov ipd; Kadrovska vprašanja z redkimi izjemami' še vedno 'rešujejo- klasične personalne službe, zato ni moč govoriti o premišljeni kadrovski politiki. Zelo malo podjetij ima pravilnik o strokovnem izobraževanju in priznavanju strokovnosti, čeprav bi jih morala po predpisih imeti vsa. Zato je zanemarjeno tudi planiranje potreb po strokovnjakih za krajša in daljša obdobja v skladu § plani o razvoju podjetij in novih investi-• cijskih vlaganjih. Sindikalna vodstva so v prihodnje dolžna pomagati, da uslužnostni kolektivi namesto personalnih služb uvedejo kadrovske službe in skupno vodijo premišljeno kadrovsko politiko. POLOŽAJ USLUŽNOSTNIH DELAVCEV NI ROŽNAT V vseh uslužnostnih dejavnostih relativno majhni osebni dohodki počasi rastejo. V komunalnih podjetjih so lani znašali povprečno 21.580 din, v gostinstvu pa 21.660 din'. Verjetno je . temu deloma kriva tudi nedosledna delftev po delu. Po izboljšanju ekonomskega položaja uslužnostnih dejavnosti, povečanju produktivnosti dela, prometa, kakovosti in izbora uslug bo treba pogumneje povečavati tudi osebne prejemke, ker so tudi ti važen faktor za razvoj in izpolnjevanje uslug. M. K. iSo dohii °kjektivizirane lestvi-povračil iz po- D .'ko žg ega sklada, čeprav v isPevL s Pobranim osnovnim ^tv0 ‘0rn krije zdravstveno f t*ozavlri eventualne rizike. It i tuli ar10van-,e nevarnosti za-?avJrkuloze in za izostan-li v'lip»°Vant'ev z dela zaradi Aie Ja te bolezni, za zdrav-Usevno bolnih v zavo- Vi v$l<> i 10 Polnih v zavo-i 4 Srni- nadpovprečnega šte-Utinu U.ls*£'h članov na ene-*ala °Jeilca- v praksi niso |j>oča. kakšnih posebnosti, A r J? Pa nesporno uteme-fciNinih ,e v Poslovanju ko-sAe v skupnosti. Ker so po-V' aij objektivnih demograf-u?V’ ga' apitatrnih razmerah, je vj4d ,,, J'b pokriva republiški Ma. ravstvenega pozavaro- [v4lo p!?- nesorazmerja je po-(L^feč- ln° Povračilo za 'nad-v. "ov n ■ število družinskih V?Vanca 6nega zaposlenega za-tyj’ kj6r' Komunalna skup-i)0 e9ega °aPade' na enega za« •ni ye6”wavarovanca povprečij bi t en družinski član, "klJk^rač-i ,letno 10.000 dinar-ž Ua iz pozavarovalnega krwa naH Vsakega družinskega ltwU:Oain- Povprečjem Ker pa v®k Sa skupnost dobi pri-m° °d zaposlenega za- varovanca, iz svojega zdravstvenega sklada pa plačuje tudi stroške za zavarovančeve družinske člane, so stroški večji od povračila. Po analizah strokovne službe, na katerih bazira predlog skupščini, naj bi pozavarovalni sklad dal letno 12.000 dinarjev za vsakega družinskega člana nad povprečjem (sto zaposlenih zavarovancev, sto družinskih članov). Razlike povračil bi bile, če bo sklep sprejet, ponekod kljub na videz malenkostnemu zvišanju občutne. Komunalna skupnost Murska Sobota dobi na primer po sedaj veljavnem sklepu letno 40 milijonov 615 tisoč dinarjev pomračil zaradi večjega povprečnega števila družinskih članov na enega zaposlenega zavarovanca. Po novem sklepu pa bi dobila preko 54 milijonov. Skoraj enaka razlika se pokaže tudi v komunalni skupnosti Ravne, ki dobi sedaj 28,914.000 dinarjev, po novem sklepu pa bi dobila 43,371.000 dinarjev. Določneje pa bo skupščina morala precizirati, kako bo pokrivala rizik nadpovprečnega števila zaposlenih žena — zavarovank v primerjavi z zaposlenimi zavarovanci. Merilo po doslej veljavnem sklepu: če odpa- de na sto zaposlenih zavarovancev (moških in žensk) več kot 38 žena-zavarovank, dobi komunalni sklad 5000 dinarjev letno za vsako ženo zavarovanko nad tem povprečjem, ni najboljše. Zavarovanke uživajo • namreč v zdravstvenem zavarovanju večje pravice kot zavarovanci, vendar samo, kadar gre za zavaro-vanke-matere. Po zakonu jim je zagotovljeno posebno vajrstvo ob nosečnosti, porodu in po porodu. Ce upoštevamo zdravniško in drugo strokovno pomoč ob nosečnosti in po porodu, naj si bo v zdravstvenih zavodih ali na domu, nadomestilo osebnega dohodka za čas pbrodniškega dopusta, ki traja praviloma 105 koledarskih dni ter nadomestilo osebnega dohodka, ko imajo matere v času dojenja skrajšan delavnik, pomeni nadpovprečno število zaposlenih žena za komunalno skupnost res objektivno utemeljen večji rizik. Sedanji rizik za povračila upošteva samo nadpovprečno število žena-zavarovank, ne objektivizira pa ga z relativnim številom porodov. Prav gotovo so večji stroški odvisni od večjega števila nosečnosti in porodov zavarovank, nikjer pa ni rečeno, da bi imela komunalna skupnost, ki ima več žena-za- varovank tudi -zaradi drugih okolnosti vedno višje stroške za njihovo zdravstveno zavarovanje. Število porodov žena-zavarovank pa je na posameznih območjih različno in v primerjavi stroškov za porode nikakor ni v sorazmerju s povračili, ki naj bi jih komunalne skupnosti dobile iz pozavarovalnega sklada samo vza nadpovprečno število žensk-zavarovank. Po podatkih strokovne službe republiškega zavoda za socialno zavarovanje je bilo letos od januarja do septembra v Sloveniji na tisoč zavarovancev (obeh spolov) 16,82 primerov nosečnosti in porodov zaposlenih zavarovank, v posameznih komunalnih skupnostih pa od 10,22 (Ljubljana-Beži-grad) do 25,56 (Domžale). Skoraj tak rizik kot zaposlene zavarovanke pa predstavlja za komunalno skupnost tudi nadpovprečno število zdravstveno zavarovanih žena, ki niso zaposlene, če vzamemo za merilo nosečnosti in porode. Za isto razdobje letos, kot so izračunali nosečnosti in porode za zaposlene zavarovanke, odpade na tisoč zavarovancev v republiki 35,49 porodov vseh zdravstveno zavarovanih žena. Različno po posameznih komunalnih skup- nostih od 29,17 (Ljubljana-Cen-ter) do 46,92 (NoVo mesto). Ob dokaj povprečnih izračunih stane zdravstveno zavarovanje ene zavarovanke v Sloveniji-, ob tem, ko so ocenjeni skupni stroški ambulantnega varstva nosečnic, porodov, ba-biški obiski itd. na približno 400 milijonov dinarjev v' letu 1962 — 10.067 dinarjev letno. Obračun po sedanjem sklepu bi tako pokril komaj polovico dejanskih večjih stroškov ali pa še teh ne, ker ne precizira posebej relativnega števila porodov. Po novem osnutku, o katerem bo v kratkem razpravljala republiška skupščina zavarovancev, naj bi bila pozavarovana dva rizika: stroški za zdravstveno varstvo in podporo za opremo otroka za porode vseh žena-zavarovank ter stroški za nadomestila med porodniškim dopustom in za nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom po porodu zaposlenih zavarovank. Za vsak porod zdravstveno zavarovane žene nad povprečjem (na tisoč zavarovancev več kot 50 porodov vseh zavarovanih žena in na tisoč zavarovancev več kot 25 porodov zaposlenih zavarovank), bi znašalo povračilo 15.000 dinarjev. Za vsak porod oziroma nosečnost zaposlene zavarovanke pa bi komunalna skupnost nobila iz pozavarovalnega sklada po 100.000 dinarjev. Tako bi na primer po novem osnutku komunalna skupnost Jesenice dobila z;a večje število porodov 9,720.000 dinarjev, medtem ko po sedanjem sklepu ne ■ bi dobila nilcakega povračila, ker nima žena-zavarovank nad povprečjem. Prav • tako bo skupnost Maribor, ki sedaj nima povračila, po novem predlogu upravičena dobiti iz zavarovalnega sklada za porode okrog 3,600.000 dinarjev letno. Ostaja pa odprto še vprašanje, kako pokriti v skladih zdravstvenega zavarovanja primanjkljaje v tistih komunalnih skupnostih, ki imajo več žena-zavarovank, na katere zaradi porodniških dopustov oejpade več izostankov z dela, takrat pa se prispevki za zdravstveno zavarovanje skladu ne plačujejo. V sedanjih predlogih prikrivanja utemeljenih večjih stroškov za zavarovanke ti primanjkljaji v skladih niso upoštevani. So _pa vsekakor vredni, da jih strokovna služba prouči ter 'v primeru potrebe predlaga pozava-rovanje tudi tega ekonomskega rizika. . ' N. LUZAR Stane Kavčič: rtn ri dileme delovnih organizacij Pravi pomen nove ustave pri nadaljnji graditvi socializma pri nas se bo pokazal v prihodnosti predvsem v odvisnosti od naslednjih treh činiteljevi Prvič, kako se bedo na nivoju federacije in republik začrtavale poti materialnim in družbenim odnosom ter premikom, in kako se bodo skladno s tem postavljali splošni okviri in konkretni instrumenti .našega sistema. Drugič, kako bo šel- materialni in politični napredek in samoupravljanje v komuni. In tretjič, kakšno bo stanje, notranji odnosi in razvojni procesi v delovnih organizacijah. Vsaka od teh treh osnovnih celic naše skupnosti je pravzaprav z novo ustavo postavljena v kvalitetno nov položaj in morala bo napraviti praktičen izpit iz predmeta, ki bi se lahko imenoval: delovni človek po novi ustavi. Idejna, pravna, organizacijska in operativna priprava , za ta izpit je zdaj v delovnih organizacijah izdelava statutov. Zavestno in spontano, posredno ali neposredno je zato izdelava statutov v središču pozornosti sedanjih dogajanj v delovnih organizacijah. Tudi tam, kjer delavci godrnjajo, češ da pri njih ne pripravljajo statutov, so tako statuti na dnevnem redu. Vendar pa je zelo malo delovnih organizacij, kjer ne bi na ta ali oni način poskušali nekaj napraviti, če drugega ne, pa vsaj od nekod prepisati statut, misleč, da je tako možno opraviti tiste naloge, ki jih logika življenja in razvoja terja od vsake delov- ne organizacije. Sedaj so najbolj trd oreh še vedno precej različna stališča v načelnih, lahko se reče, idejnih izhodiščih. To pa ni dobro. Zavedati se namreč moramo, da je možno in tudi koristno prepustiti .konkretne rešitve in odločitve delovnim organizacijam samim —. kar mora neizbežno pripeljati do velike pestrosti — samo pod pogojem, da so osnovna in načelna izhodišča enotna. To tudi ne more biti drugače.' Osnovni dokument ■ oziroma družbena platforma statutom je enotna, oblikovana v novi ustavi. Različna stališča glede načelnih vprašanj se kažejo predvsem v naslednjem: odnos ^med samoupravljanjem in. vodenjem; delovna organizacija ali delovna enota; neposredno ali posredno upravljanje. Tak ali drugačen odgovor na te dileme vodi tudi k- takim ali drugačnim pravnim in organizacijskim rešitvam, k taki ali drugačni zgradbi statuta, . k taki ali .drugačni samoupravni praksi. Samoupravljanje in vodenje Menim, da je že napačno govoriti o upravljanju -in vodenju kot o dveh različnih družbenih silnicah; ne oziraje se na to, ali potem nekdo trdi, da delata vzporedno ali celo, da sta si nasproti, da druga drugo kontrolirata, kot se tudi že sliši tu in tam. Diskusija o samoupravljanju, ali vodenju s pozicij dualizma ne more dati nobenih pravilnih rešitev, ampak mora končati ali v tehnokratiz-mu ali pa v aktivistični primitivnosti in anarhosindikalizmu. Največkrat pa konča v obeh teh dveh značilnostih istočasno, kar povzroči razcep v delovni organizaciji. Delavsko samoupravljanje ni samo politika v ožjem smislu te' besede, ampak je taka demokratična oblika oblasti vseh proizvajalcev, v kateri se povezujejo, dopolnjujejo in prepletajo izrazito idejno-poiitične rešitve in subjektivna prizadevanja vseh proizvajalcev z objektivno dano ekonomsko, tehnološko in strokovno stvarnostjo. Poudarjam, . vseh! To se pravi, ne samo ročnih delavcev, . ampak tudi strokovnjakov, ki' vodijo, bolje rečeno, opravljajo bolj strokovna dela. Delavsko samoupravljanje je tako široko organiziran proces proizvodnih odnosov in proizvodnje, da je v njem dovolj prostora za vse čini-telje in odločitve: od najbolj nekvalificiranih, primitivnih in strokovno .nevzdržnih (na žalost), do najbolj kvalificiranih, pametnih in strokovno-znan-stvenih. Katere zmagajo in so sprejete, • zavisi od" odnosa sil razuma, znanja in napredka, do sil_naivnosti, stagnacije in neznanja. Ce to ne bi bilo tako, potem bi bilo delavsko samoupravljanje demagoški pragmatizem ali pa idealistična utopija. Delavsko samoupravljanje bi že zdavnaj propadlo, če bi njegova vsebina bila samo gesla o socialističnih pravicah, o demokraciji in o političnem aktivizmu. In predvsem zato, ker je delavsko samoupravljanje vključilo v sebe kvalificirane, to se pravi družbenopolitične in strokovne odločitve o proizvodnji in o proizvodnih odnosih, se je uveljavilo in" dalo rezultate. Na tem načelnem izhodišču pa se mora konkretni mehanizem graditi tako, da zahteva in dopušča različno skalo, razlišne stopnje pravic, zavisnosti, samostojnosti in dolžnosti v notranjih medsebojnih odnosih oziroma v organizaciji dela. In načelno to zopet velja za vse; za vsako bolj strokovno ali manj strokovno delovno mesto! Tako je možno povezovati »samoupravljanje in vodenje, politiko in stroko«. Ne pa na-siloma kopati prepad med »politiko in stroko« in si razbijati glave z jalovim vprašanjem, kdo je komu nadrejen in kdo je komu podrejen. Te diskusije in prepiri so slabo prikrita stremljenja birokratizma, tehnokratizma ali primitivizma. To so ostanki nasprotja. med ročnim in umskim delom; to je idejna dediščina kapitalizma, kjer je delovna sila eno, lastnik drugo in .Stvari tretje. Taka gledanja poraja tudi še naša relativno skromno razvita družbena struktura. Mi pa ne smemo to sedaj še zavestno negovati in kultivirati z »vodenjem«, ampak razbijati čimhitreje je mogoče. Perspektiva in postopni napredek je v tem, da se tako rekoč vsak dan gradi, dopolnjuje in ponovno spreminja tak sistem notranjih odnpsov in poslovanja, ki bo čimbolj natančno in čimbolj konkretno odrejal za vsako delovno mesto vse njegove pravice in njegove dolžnosti. To pomeni, da bo istočasno, recimo, inženir nadrejen celotnemu kolektivu, ko bo projektiral oziroma postavil tehnološki .postopek. ali zaukazal tako ali drugačno strokovno rešitev ali analizo. Hkrati pa bo ta inženir' podrejen ne samo delavskemu svetu, ampak tudi svoji delovni enoti, kadar bo sklepala in odločala, recimo, o delitvi dohodka, o delovno-disčiplin-skih odnosih itd. Vzemimo drug primer: strokovni kolegij. Začele so se diskusije, ali je strokovni kolegij organ samoupravljanja ali organ vodenja. To vprašanje povzroča zmedo. Ustava našteva tri činitelje samoupravljanja: delavski svet, upravni odbor in direktorja. Istočasno pa daje pravico delavskemu svetu in s tem seveda tudi upravnemu odboru, da ustanavlja še razne druge komisije in organe, ki jih potrebuje pri svojem delu. Če je torej delavski svet ustanovil strokovni kolegij, potem je to vsekakor njegov organ, to se pravi, organ samoupravljanja. Ampak to ni bistveno; bistveno je, kakšne pravice naj ima strokovni kolegij. Zdaj na žalost vsi strokovni kolegiji plavajo v nekakšni varišev kakor tudi do stvari, to se pravi, do tehnologije, do stroke, do tehnike in operativne organizacije. Seveda ne trdim, da je to enostavno odrediti. Vsekakor je laže načelno postavljati stališče, da samoupravljanje vsebuje tudi že strokovne rešitve, kakor pa konkretno zgraditi ustrezni mehanizem, preko katerega se bodo povezovale v skladno celoto tako družbeno-politične kakor strokovno-operativne rešitve, kolikor že in še uporabljalo tako, mogoče za sedanje razmere in stopnjo razvoja samoupravljanja že nekoliko šablonsko in zastarelo delitev. Mislim, da je potrebno na sploh in ob statutih še -■4 nedoločeni odgovornosti, v anonimnem »vodenju«. Zdi se mi pa, da bi morali samoupravljanje razvijati tako, da bi raznim strokovnim organom, in mednje štejemo predvsem strokovhi kolegij, delavski svet ali upravni odbor, odrejala želo določene pravice in dolžnosti. Te pravice in dolžnosti bi bile lahko posvetovalnega ali pa tudi izvršilnega značaja. Zakaj ne bi, recimo, strokovni kolegij dajal delavskemu svetu mnenja o predlaganih reorganizacijah, o investicijah in o raznih drugih pomembnejših Operativno-strokovnih načrtih. Delavski svet In upravni ‘odbor bi laže in bolj kvalificirano odločala, če bi o predlogih, ki jima jih dajejo ustrezne strokovne službe, slišala tudi mnenje — recimo strokovnega kolegija. Tako bi se razvijala borba mnenj ne samo v političnih ampak tudi v strokovnih vprašanjih. Tako bi se komponirala enotna simfonija samoupravljanja. Običajno se ob takih prepirih o samoupravljanju in vodenju dejanski položaj, pravice, dolžnosti in razpoloženje delovnega človeka tako rekoč izgubijo. V vodi- splošnega modrovanja utonejo tudi. gospodarsko-operativni problemi. Ob vsem tem pa silijo v ospredje anonimne sile »upravljati j a ali vodenja«. To zelo diši po birokratskem konfliktu za oblast in nima nič. skupnega S tem, da bi v središče vseh dogajanj postavili proizvajalca in odredili njegov odnos do ljudi, do njegovih delovnih to- posebej diskutirati v delovnih organizacijah na primer o položaju in delu strokovnjakov; o uspehih in slabostih strokovnih služb; o tem, kakšna je naša priprava dela; kaj je zastarelega in kaj je dobrega v naši tehnologiji dela; kdo so, kaj delajo in koliko zaslužijo organizatorji proizvodnje; kaj hočemo s so- cialno kadrovskim sektorjem? itd. * nim, da je s takimi diskusijami n101 izboljšati strokovno-operativno ra' organizacije proizvodnje. In to je s& predpogoj za večjo proizvodnjo in ' hodek. Z dilemo samoupravljani8'^ denje pa mlatimo prazno slamo in vzročamo škodljive prepire za P*31, Delovna organizacija ali delovna enota Kaj je osnovna oblika samoupravljanja — delovna organizacija ali delovna enota? Živahne so diskusije ob tem«vprašanju. Tudi iz te moke, se mi zdi, ne bo kruha. Predlagam, da se takole postavi vprašanje: katera oblika združenega dela, ki uporablja družbena sredstva, je tista, ki jo je smatrati za ekonomsko in proizvodno zaključeno celoto; za pravno samostojno celico v našem sistemu in za relativno zaključeno politično skupnost proizvajalcev? Odgovor je na dlani: to je delovna organizacija. Torej, če so (v najbolj splošnih obrisih povedano) glavne značilnosti temeljne celice združenega dela ekonomska in zato tudi pravna samostojnost in zakl j učenost in politično samoupravne pravice, ki jih ustava daje delovni organizaciji, potem je vsekakor delovna organizacija zaključena asociacija neposrednih proizvajalcev, in nikakor ne delovna enota. Delovna enota to ne more biti, zato ker je v končni konsekvenci odvisna od stanja v celotni delovni organizaciji. (Zavedam se, da' sem dal zelo površen prikaz temeljnih značilnosti te nastajajoče oblike združenega in osvobojenega dela. Zaželene bi bile ekonomske, pravne, psihološke, humanistične študije o tej obliki združenega dela. Kje ste ekonomisti, sociologi, psihologi, pravniki in filozofi?) To trditev potrjuje tudi dejstvo, da v ekonomskem, pravnem in političnem pogledu obstajajo druge zakonitosti in pristojnosti v odnosu med delovnimi organizacijami in družbo, kadar pa med delovno enoto in delovno organizacijo. Delovna organizacija je samostojno bitje v naši družbi, je vsestranski individuum te družbe; delovna enota pa je njegova celica, je del tega individua. Naj to trditev ilustriram s praktičnim primerom. Povsod tam, kjer je načelno prevladalo mnenje, da je delovna enota osnovna samoupravna enota (in če je delovna enota osnovana, kaj je potem delovna organizacija: neosnovna, nad-osnovna, podosnovna? Logika državne hierarhije znotraj samoupravljanja od- pove), m od tega načela ostalo rekoč nič, čim so morali postaviti mer za delitev dohodka. Morali so od6°v riti na naslednje vprašanje: kako t čunavati dohodek delovne enote v « nosu do delovne organizacije? Po trZ» ali kakih drugih cenah? In četudi s®« tako trmasto vztrajali na kakršnih ™ cenah, ki niso upoštevale ekonomsk6 pravne zaključenosti delovne org8®" f zacije, ni bilo z dohodkom delovne 6® te nič, če je delovna organizacija de1 „ z deficitom. Ta primer jasno kaže. ^ med delovno enoto in delovno bf8*k zacijo obstaja taka zavisnost ozit®'jj organska povezanost enotnega org8® ma, ki jo predstavlja ta oblika zdr®j nega dela, da je ni mogoče z žeti^ zmanjšati. Zato ne smemo pri kli"'., preiskavi delovne organizacije kb"^ "naglašati samo to, da ima le-ta % in roke, pozabiti pa na glavo in ^ Predvsem pa je važen krvni obtok, katerega ni življenja. m To seveda ne pomeni, da ni ne pomeni, ne pomeni, krepiti decentralizacije samouk*« $ odločitev. To ne pomeni, da ni ®L, razvijati samoupravnega sistema bolj v smeri delovnega človeka h* £-i lovnega mesta, oziroma od delov®.i človeka in delovnega mesta. To pomeni, da tu ne smemo pretit8'^ da ne smemo delovno, organizacij® • konkretno obliko združenega dela ^ tizirati do te stopnje, da bo nesp®s° r za skladno in organsko delovanj6' j V« rt X~1 TTf n »V« T T «1 n n a .« a 4 ••a 1 predvsem v tem, da se znotraj ^ organsko povezanega združenega % ki ga predstavlja delovna organi*8 * gradb specifični odnosi medsebojn6 .■ vezanosti, zavisnosti, sporazum®^: subjektivnih odločitev delovnih je bistvo združenega in osvobojC; dela. Zato načelna opredelitev d6\j/! organizacije in delovne enote v J rt nima samo teoretičnega pomena, K predvsem vodi sestavljalce stat®'0.^-takim ali drugačnim pravicam in jf nostim centralnega delavskega s®6" drugih ljanja. notranjih organov samo® Posredno in neposredno samoupravljanje Nekateri zmotno mislijo, da je neposredno samoupravljanje in neposredno odločanje o vsem tem, ne oziraje se na objektivne možnosti in zakonitosti proizvodnega procesa, najbolj demokratično in najbolj koristno. Res je, da je neposredno samoupravljanje iri odločanje hkrati najbolj'mobilizacijsko in demokratično za proizvajalca. To4a, zavedati se moramo, da so naša stremljenja po neposrednem odločanju objektivno omejena, oziroma iz neposrednega odločanja in samoupravljanja ne smemo napraviti demokratičen fetiš ali absolutno zahtevo. In nekatere delovne organizacije bi rade šle po tej poti. Imele so pred seboj kot svoj najvišji cilj in popolnost socializma in demokracije neposredno odločanje tako rekoč izven časa, prostora in pogojdv. Po tej poti bi prišle do vsezveličavnih zborov delovnih organizacij in enot in bi ugotovile z razočaranjem, da delavci ne kažejo niti pravega zanimanja niti velikega navdušenja za take čarovne paličice. Praktično bi namreč absolutizirano geslo o neposrednem samoupravlja-, nju pripeljalo do takih zborov delovnih organizacij ali enot, ki bi bili bolj podobni množičnim mitingom kot pa kvalitetnemu in organiziranemu samoupravljanju. Marx je rekel »organizirani proizvajalci«, ne pa »na mitingu prisotni proizvajalci«. Če se namreč sestane delovna organizacija ali enota, ki ima sto, dvesto ali še več ljudi, potem se seveda tak zbor delovne organizacije ali enote in tako neposredno samoupravljanje spremeni v miting. Na njem mora nezavisno od subjektivnega hotenja nastopiti nekdo v imenu uprave ali višjega foruma s predlogi; možno je biti samo za ali proti ali pa previdno molčati in si misliti svoje. Ne trdim, da take oblike dela in samoupravljanja niso koristne in potrebne. Ne trdim in ne izključujem, da bi. delovna organizacija ali pa delovna enota prišla v položaj, ko bi lahko zbor bil najboljša in najbolj demokratična oblika odločanja. Ampak, jo je eden od sestavnih delov samoupravljanja, to je ena od mnogih oblik organiziranih pro- izvajalcev, ne pa edina in za vse y žaje zveličavna. Zato še je Pot; fl' zahtevi, da naj se čimveč odi®®«/ zborih delavcev, zoperstaviti, z njem, da naj se na tem mestu ® y H o tistih stvareh, za katere je že a^i' bo praksa pokazala, da je možnos ti lificirano in s preudarkom o nP^r odločati. In tudi osnovno bistvo sr ednega odločanja v delovni org3^ f ciji ni samo v udeležbi na zboru* J/ lahko tudi najbolj primitivna in J tudi najmanj učinkovita oblika ‘ f srednega samoupravljanja. Še v® i/ bi bila lahko tudi demokrati mula za birokratsko prakso. tehnična organizacija dela, nonL/ materiala, delovne učinkovitosti. U ' MJV lahko ustvarijo za vsakega proizv" $ tete, dosledna delitev po delu * take pogoje, da bo s svojim delortV delovnem mestu tako rekoč vsa# / osem ur neposredno odločal o 5 ^ 1 jazu in o svojem kruhu. Lahko ' obratno, da kljub zborom ib f lepim oblikam neposrednega odi j dejansko odloča nekdo drugi, čeP formalno demokraciji zadoščeno, Proizvajalci se svojih sarnoUP pravic poslužujejo na raznih mv., na razne načine. Poslužujejo se delovnega mesta preko delovne ^ ji> do centralnega delavskega sveta, # za j do zborov posameznih delovnih V ali delovne organizacije. Vse to r lajo v odvisnosti od konkretne# . \e j žaja, od pomena vprašanja, ki ^t1, dnevnem redu in v odvisnosti ® . objektivnih zakonov, ki jiheC* { tem proizvodnega procesa in iio&Zi Važno jamstvo neposrednega °°sti:. in soudeležbe na tej delavski je tudi rotacija za vse nivoje od ........,..............- Vv lovne organizacije nima noben „ n sionalne predpravice, da bo s . del in odločal, bodisi samo v n ^ nem ali posrednem organu san* 0.-( ljanja, ampak imajo vsi pravic ^ nost, da se menjajo in da na istočasno sodelujejo pri nep jetih, in posrednem odločanju. at°0izv8j/ vati z odločanjem na zborih P® poj^i cev nima smisla, ker sicer bi zakonih politične i.n.e njh Kf ikcije oblast organizir v izvajalcev spremenila v odio sameznikov v imenu samoup®3 Z OBISKA V SLADKOGORSKI TOVARNI PAPIRJA IN KARTONA Tam, kjer Mura prvič oblizne slovenjegoriško gričevje, so pred devetdesetimi leti zgradili tovarno. Sredi reke je meja. Onstran so avstrijska polja in ljudem, ki žive kinkaj, že od nekdaj pravijo poljanci. Tostran So naši griči in vinogradi na njih; tod žive ljudje, ki so bili stoletja viničarji avstrijskih poljancev. Na našem bregu Mure stoji tovarna. Pravijo ji Sladkogorska tovarna papirja in kartona. V j niej delajo bivši viničarji in njihovi otroci. Ondan jih je naš reporter prvič obiskal. To-| v®riši, ki so jih že pred leti obiskovali, pripove- " |V^IIIIII||l!!;||!||||||||!i!|||!!!||||||||||||||!||!||||||||!||!||||[|!|||||!||||||||{|||||!"i||||||||]|||||!||||||||||||||||||||||||;||]||||[(||||||||||||||||||i||!||i[|||||[||||ii lIlllllllllllllllllllllllllilllllllllllllillllllllltjllllillllllljlllilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllltlllllflllililllllllllllllilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllBlIlllIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIE dujejo, da se danes več ne znajdejo v njej — v j novih halah, ki so zrasle med starimi, umazano- J sivimi tovarniškimi poslopji, ob novih strojih, ki | vse bolj spodrivajo stare. Tako kot v tovarni je novo in staro tudi v 1 ljudeh, ki delajo v njej in rastejo z njo vred. | Med tem novim in starim v človeku je tudi ne- | kakšna meja, sicer nevidna, ki se spričo neneh- | nih spopadov med preživelimi in sodobnimi ho- j tenji spreminja, vendar meja, ki je povsod pri- | čujoča. 1 O tej meji pripoveduje naša zgodba. ............................................. I se: direktor Ivan Filipič, 'ehnju pk delavskega sveta in strojni ”e8a franc Kerne, predsednik uprav-°ra in visokokvalificirani ho-hilt „• mlinar Oskar Pajnik, predsed-HnitlndiItalne podružnice in strojni Vl4j.a .Lojze Niki, sekretar podjetja Frln„rn*r Banko, delavec pri kolodrobu Sel0v strojevodja Ivan Štraser, -j,°dja Jože Nekrep. in vaš reporter, si^jjfma razgovora: Kako se delavci tčH 8orslte tovarne uveljavljajo kot ' avUavci. prva stran medalje SPODBUDNI USPEHI ž N^Prej so se pogovarjali o kn-$°Vin*’ P°^em o sedanjosti in 0 Prihodnosti sladkogor-»varne. •toni a je ®Vetdesetih letih svojega obsto-Plittjg radkogorska tovarna doživljala „ ,n oseke, po zadnji vojni pa je rečeno, da jo bodo zaprli. Prvi ,^11*• SVet Pa se s tem ni strinjal, h iRipiJe’ b° vsa sredstva, kar jih r Htika za rekonstrukcijo. Takšna K\ r?,3? kmalu dokazala svojo korist-1, a leta 1953, ko se je rekonstruk- »|l i f t ti' / i t leta 1965 bo obnovljena vsa tovarna, razen stare brusilnice. Imajo tri stroje za proizvodnjo papirja, sedemletni perspektivni načrt pa predvideva, da bodo kupili še četrtega, na katerem bi izdelovali kartone iz tekstilnih vlaken in ovojne papirje. Na prvih dveh strojih, ki sta stara, pai bodo spremenili asortiment ter izdelovali, boljše vrste papirja. Tako bi v prihodnjih petih letih povečali proizvodnjo še za enkrat. Sodijo pa tudi, da bodo do leta 1968 povečali vrednost izvoza z dosedanjih 125.000 dolarjev (izvažati so začeli. šele lani) na 2,800.000 dolarjev, torej skoraj na sedanjo vrednost vse njihove proizvodnje; Pravijo: »Če ne bi storili tega, kar smo, bi morali tovarno že zdavnaj zapreti.« In v isti sapi: »Če ne bomo v prihodnjih letih nabavili še četrtega stroja, bomo čez deset let umrli. Do tedaj pa, bi zaradi slabe kvalitete in' visoke lastne cene le životarili, kajti tehnične kapacitete prvih dveh strojev so že do kraja izkoriščene, konkurenca pa je vedno bolj občutna.« Obenem z rekonstrukcijo se je povečala tudi delovna storilnost. Leta 1960 so izdelovali 14 kilogramov proizvodov na delovno uro posameznika, zdaj naredijo že 17,8 kg. Prej je delalo v tovarni povprečno 330 delavcev, sedaj pa 450. Pred tremi leti je bila vrednost letne proizvodnje posameznika tri in pol milijona dinarjev, letos je sedem ' milijonov, čez pet let, ko bo delalo v tovarni 680 delavcev in bo bruto doho- / dek 7500 milijonov, bo delež posameznika, kot predvidevajo, 11 milijonov na leto. Cene njihovih proizvodov se vsa zadnja leta niso bistveno spremenile. rk^tio T1’ Pa do danes, so vložili -v l^tjev /‘‘jardo in štiristo milijonov sr j te6a več kot milijardo adstev.) V istem času se je K ri miv rec*nost proizvodnje od ene %l' ri ustvarjenem dohodku proizvodnje ekonomske enote z vnaprej določenimi odstotki. Toda vse to naj bi bila le akontacija. Po trimesečnem obračunu, ko razdelijo ves dohodek po instrumentih družbenega plana in po lastnem ključu delijo čisti dohodek med sklade in osebne dohodke, ugotavljajo, koliko 'so izplačali in koliko še ostane za delitev, oziroma, za koliko so preveč izplačali. Medtem ko je bila prejšnja delitev na nivoju obračunske enote, pa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov določa, da pri 'tej drugi delitvi dobijo vsi v podjetju enak odstotek od svojega povprečnega mesečnega dohodka. To pa je le načelo, zapisano v pravilniku, ki ga v praksi ne izvajajo dosledno. Letos namreč po tem načelu še niso ničesar delili. Temu sta predvsem botrovala dva vzroka. Prvič: Proizvodnja se je v zadnjih dveh letih povečala, višja je tudi storilnost, gospodarske razmere so ugodne in osebne dohodke so precej povečali. Leta 1961 je bilo - povprečje 29.0.00 din, leto dni kasneje že 34.000 din, letos pa skoraj 39.000 dinarjev. Ta povprečna vsota pa je skoraj v celoti stalni del osebnega dohodka (tiste minimalne razlike v vrednosti točke obračunske enote ne vplivajo bistveno na dohodek posameznika), medtem ko gibljivega dela ni. Ker je stalni del dokaj visok, skoraj ne upajo izplačati tistih sredstev, ki so jih ugotovili ob trimesečnem obračunu. Drugič: Plan se je izkazal kot dokaj negotova osnova za oblikovanje osebnih dohodkov. Pri prvem in drugem stroju že gre, saj vedo, koliko je z njima moč narediti; pri tretjem, novem stroju pa so težave; planirali so, da bodo naredili dvakrat manj kot so. In zdaj naj bi zaradi tega vse v podjetju še posebej nagradili? Njihov način delitve osebnih dohodkov pa tudi ne zagotavlja takšno soudeležbo pri delitvi med delovnimi skupinami, oziroma .ekonomskimi enotami, ki bj temeljila na učinku skupine, ali enote. Primer; Vzdrževalni obrati dobijo svoj delež, izražen v predpisanem odstotku od dosežka proizvodnje obračunske enotž, ne pa od tpga, kaj naredijo in kako. Reporter je vprašal: »Zdi se, da o vseh teh zadevah precej razpravljate in da z mnogimi stvarmi niste zadovoljni. Kaj pa nameravate storiti, da bi upravljanje s sredstvi približali posamezniku in da bi vsaka proizvodna skupina delila dohodke po svojem delu?« Rekli so: »Zdaj'o tem razmišljamo, nismo pa še ničesar sklenili. Vemo, da bi bilo treba bolj na široko odločati o delitvi, osebne dohodke pa deliti tako, da bi imel tisti del dohodka, ki je odvisen od delovnega učinka in gospodarjenja v enoti in podjetju večjo veljavo. Toda, kako to dosegi, to je zdaj vprašanje.« JANEZ VOLJČ DELAVSKA ENOTNOST - St. 48 - 7. decembra 1963 IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN 1 Na dnevnem redil: statuti | • GROSUPLJE: ■ Pomoč je potrebna! Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta |f Grosuplje so udeleženci razen o delu sindikalnih orga-ig nizacij razpravljali tudi o ostalih vprašanjih. Zelo živahna je bila razprava o izdelavi statutov g delovnih organizacij. Kljub temu, da je bilo o izdelavi §§ statutov precej razprav in tudi načelnih navodil, je opa-. H žiti, da zlasti nekatere manjše proizvodne organizacije jj ne skrbijo dovolj za izdelavo osnutkov. Razprava je B opozorila, da je prav, da delovnim organizacijam, ki g imajo pri sestavi težave, pomaga, občinska komisija. Po- j moč naj bo, kar se da konkretna, takšna pač, da bo 1 omogočila sprejeti statute do aprila prihodnjega leta. 1 • ŠKOFJA LOKA: n * i Izdelava statutov prepočasna Občinska skupščina je na zadnji seji poslušala poji ročilo komisije za pomoč pri izdelavi statutov delovnih g organizacij. Čeprav je bilo doslej prirejenih niz sestan- M kov. seminarjev in razgovorov, je to delo le malo napre- jj dovalo. V razpravi sta šele dva osnutka statuta in to Staji novanjske skupnosti ter Invalidskega podjetja Škofja g Loka. Predloge statutov imajo v Gorenjski predilnici, H »Šeširju«, .»Elri«, »Tehniki« in LTH. V ostalih delovnih 1 organizdcijah pa marsikje z delom sploh niso začeli. Prav tako niso začeli s pripravami za izdelavo staji . tutov v raznjh zavodih ter šolah, češ, da nimajo nikakih g navodil, kako naj sestavijo svoje statute. Zato bo v de- š. cembru prirejen seminar, na katerem bodo udeleženci jj obravnavali sestavo statutov zavodov in javnih služb. S Skupščina je opozorila delovne organizacije, naj pospe- g šijo izdelavo statutov. -n- | • LJUTOMER: 1 Upravičene pripombe komisij Na razširjeni seji plenuma občinskega sindikalnega M sveta Ljutomer in seji občinske skupščine so udeleženci g razpravljali o statutih delovnih organizacij in prehodu na 1 42-urni delovni tednik. Osnova za razpravo, je bila analiza H o delu komisij. Vprašalnik je obsegal 15 vprašanj, mate-1 rial pa je zbmn v 23 delovnih organizacijah. Ugotovljeno je, da ima 13 organizacij imenovane le g komisije za izdelavo statuta. Kaj več od tega pa niso E storili. • V obratih, katerih matična podjetja se nahajajo izven E naše občine, kot npr. MTT, Marles, Konus, Elektro Mari-m bor, Mlekopromet, sicer nimajo imenovanih komisij za iz-§§ delavo statuta, vendar nekateri člani teh obratov sode-| lujejo pri izdelavi statuta'matičnega podjetja. Omjsniti pa 1 je, da gradivo, ki so ga pripravile komisije pri matičnih H podjetjih,, še ni bilo dano v razpravo kolektivom obratov j§ na področju naše komune. Težave, s katerimi se srečujejo, komisije v posameznih jj delovnih organizacijah, so različne. V Vodni skupnosti npr. 1 še ni razčiščen status delovne organizacije, ker se delno j tretira kot zavod, delno kot' gospodarska organizacija. V E KZ Mursko polje Križevci si niso na jasnem, kakšne naj 1 bi bile pristojnosti članov Zadružnega sveta.. Komisije v jj delovnih organizacijah se pritožujejo, da ne prejemajo no-jj bene pomoči od združenj, katerih članice so. Izjema je | ■ Biro za gradbeništvo SRS, ki je organiziral bazenske konji ference in predavanja za delovne organizacije industrije jj gradbenega materiala, kar je omogočilo podjetju Imgrad §§ in križevskim opekarnam, da so v naši občini med prvimi izdelali osnutke stdtutov. K sodelovanju bo treba še bolj pritegniti Društvo ekonomistov in Društvo inženirjev in tehnikov ter Ljudsko univerzo. • LJUBLJANA: Pospešiti javno obravnavo statutov V ljubljanskem okraju je do srede oktobra aktivno pripravljalo osnutke statutov šele 55°/o vseh delovnih organizacij. Premalo so v pripravah za statute doslej storile zlasti organizacije družbenih služb. Komisija za statute delovnih organizacij pri okrajni skupščini v Ljubljani je na svoji seji temeljito proučila podatke, ki so jih o položaju pri izdelavi statutov poslale občinske komisije. Ti podatki, ki obravnavajo stanje do 15. oktobra kažejo, da so sorazmerno najbolj aktivne delovne organizacije na področju ljubljanskih mestnih občin, zlasti v občini Vič, kjer so v tem obdobju dokončno sprejeli že 58 statutov. Največ neaktivnih delovnih organizacij pa je bilo v občinah Cerknica, Domžale, Kamnik, Litija, Metlika, Novo mesto. V nekaterih od teh občin sploh še nimajo nobenega osnutka v razpravi. Posebno pozornost bo po mnenju komisije treba posvetiti razpravam o statutih na sejah občinske skupščine, predvsem zaradi tega, ker dosedanje razprave kažejo, da je bilo od 59 obravnavanih osnutkov brez pripomb sprejetih 58. Le na en statut so v občinski skupščini dali svoje stališče. Take formalne obravnave nikomur ne koristijo, najmanj pa so v pomoč delovnemu kolektivu pri urejanju njegove interne zakonodaje. Vsekakor se bo treba odločneje boriti proti mnenjem v nekaterih kolektivih, češ da javna razprava ne more h kvaliteti statutov nekaj bistvenega prispevati, ker so pač v komisiji za izdelavo osnutka najsposobnejši člani kolektiva. V tej akciji bo treba v večji meri angažirati tudi tovarniški tisk, ki doslej še ni opravil svoje naloge. F. S. Če govorimo-o kmetijskem kombinatu Ptuj, najprej pomislimo na njegovo vinsko klet in koffl' binatove vinograde v Halozah. Vinogradništvo je v ptujski občini zares močno razvito. Razen vina, ki ga kombinat pridela sam, kombinat izvaža tudi druga vina. Tako je letos kot nosilec iz* voznega kontingenta izvozil v CSSR in Vzhodno Nemčijo skupaj z drugimi proizvajalci kar 230» vagonov vina. Toda v Ptuju, na Dravskem polju, prav tako tudi na Ptujskem polju, so odlicn) pogoji za razvoj živinoreje. Na sliki so objekti nove farme bekonov (kapacitete 50.000 glav), jo gradi ptujski kmetijski kombinat blizu Turnišča pri Ptuju • IDRIJA Ekonomske enote še niso takšne, kot bi želeli V Idrijski občini so skoraj vse gospodarske organizacije, predvsem pa večje, ustanovile ekonomske enote. Toda dalj kot do formiranja teh enot nikjer ni prišlo. Ob ustanovitvi so ekonomske enote dobile svoje svete, pravico, da sprejemajo m odpuščajo delavce in še kaj drobnih pravic iz zakona o delovnih razmerjih. Niso pa d< Mie ekonomskih ojnov. Dohodek namreč ugotavljajo in delijo še vedno centralizirano. Bilo je le nekaj začetnih izjem. Tako so v Lesni industriji spočetka sklenili, da bodo ekonomske enote tudi oblikovale in delile dohodek. Toda to os- 9 KAMNIK: škodljivo čakanje nii*i 'V kamniški občini je doslej od 60 delovnih organiza- jg cij pripravila osnutek za razpravo šele ena sama organi- J zacija, le osem podjetij pa po oceni občinskega sindikalne- j ga sveta zadovoljivo pripravlja gradivo in oblikuje osnutke g statutov. V Vseh ostalih kolektivih pa odlašajo in čakajo = na neke vzorčne osnutke, na izpopolnitev predpisov itd■ jj Nedvomno bo treba v bodoče organizirati več razgovorov g in izmenjave izkušenj med kolektivi pri izdelavi statutov. jj V podjetju »Seme sadika« iz Mengša so se dobro znašli. Pred letom dni so namreč prvi v naši državi pričeli izvažati že izkoriščene storže smrek in bora. Storžem najprej vzamejo semena, jih presortirajo in pravilno osuše, nato pa jih kot iskano blago izvažajo v Zahodno Nemčijo. Samo lansko in letošnjo sezono je podjetje izvozilo okoli 425 ton tega blaga, ki je še pred kratkim služilo le kot ceneno kurivo. Foto: M. ŠPAROVEC novno pravico (ki sicer ni samo pravica, pač pa tudi osnovna dolžnost) so jim kmalu vzeli: Vzroke navajamo takole: veliko nihanje proizvodnje, problemi izvoza, strokovno nedozorel kader, neurejenost analitične službe itd. Pravijo pa, da niso vrgli puške v koruzo. Še naprej iščejo nova pota v urejanju odnosov med ekonomskimi enotami in podjetjem ter nova merila za delitev dogodka med ekonomskimi enotami. Delitev dohodka po ekonomskih enotah sta dolgo otipavala tudi Rudnik živega srebra in ETA. V Rudniku imajo ekonomske enote že dalj časa, toda precej časa so jih imeli le formalno. Med tem obdobjem so o ugotavljanju in delitvi dohodka po ekonomskih enotah razmišljali. Hoteli so najti kar najboljša merila in proučiti, kakšni naj bi bili pravilni odnosi med ekonomskimi enotami. Prvega julija letos pa je začel veljati v Rudniku nov pravilnik o delitvi čistega in osebnih dohodkov, ki je uzakonil tudi delitev po teh enotah. Odločili so se za merila, o katerih so domnevali,'' da bodo stimulirala slehernega proizvajalca. Toda kljub..temu so se v praksi kmalu pokazale neskladnosti v delitvi osebnih dohodkov med ekonomskimi enotami. Ugotovili so, da je temu kriv specifičen proizvodni proces in da je brez dolgotrajnega analitičnega proučevanja in spremljanja učinkovitosti določb no-veg: pravilnika, težijo najti najboljša, oziroma na j objekti v-nejša merila delitve. Le v »Zidgradu« so se ekonomske enote popolnoma uveljavile. K temu je' precej prispeval tehnološki' proces v njihovem podjetju, zlasti pa prizadevanje kolektiva, ki se je zelo resno lotil te naloge. To pa je tudi vse, kar smo v idrijski komuni doslej storili. Proces pa se ni ustavil. Napreduje sicer počasi, toda previdno in tudi premišljeno ' , L. B. • TGA KIDRIČEVO: Kam vodi vse to? Že dalj časa krožijo po ^ lektivu vznemirljive vesti: hodnje leto naj bi v tovarni niče in aluminija v Kidričev^ prišlo do velike redukcije ele trične energije, ki ne bi ze prizadela samo tega delovn6^ kolektiva, ampak celotno ha skupnost. Ker je znano, da bo končno .dograditvijo nove ele trolize »B« in z vključit^ vseh novih 160 peči v proizv0" njo tovarne glinice i in aluhU1’ ja v Kidričevem v letu 1964 B® večji potrošnik električne ehe, gije, vsekakor tak preplah povsem neupravičen. Del°v,1i kolektiv se še kako dobro ^ veda, da je vložil v izgradi^ nove elektrolize več kot milu31 do dinarjev. Za takšen nov PL izvodni objekt pa se je kolek; odločil le na podlagi zagotov1 da bo na razpolago dovolj el^ trične energije, brez katere ne moremo zamisliti; višje g vodnje aluminija. Ker je hk^( ob tem tudi avtomatiziran obl glinice,, je pričakovati, tudi cejšhje težave v proizvodnji L, niče, ki tako ne bo mogla v P:„ ni meri izkoristiti svojih phjj vodnih kapacitet. Ta tovarna, „ naj bi v letu 1964 porabila no prek 2,200.000 kilovatnih . električne energije, naj seda) K vsem tem postane popoln0 paralizirana, saj se ji zag°ta^ Ija normalna proizvodnja le ^ v mesecu januarju 1964. P°’ pa od februarja do decembra j dukcija električne energije h1 nekje med 11—14 odstotki- • Po vsem tem le ni nekje kaj v redu. In če ni prave vsk jenosti med izgradnjo takih b' izvodnih obratov" in izgrad hidro ali termo central, prav M tovo ni temu kriv delovni k° .j tiv. Ali naj sedaj samo ta j1 * vse breme in posledice tak* nevsklajenosti? © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ......................................Hlinil.. ..iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^..........................iiiii!iiiwi"llllll< Časopisov delovnih kolektivov • iz časopisov delovnih kolektivov e iz časopisov delovn^. I Tj 11 ur to. l)W«t mtoll uti iih strin Značilnosti našega statuta Od zadnjega dne oktobra smo sredi diskusije o tezah za naš statut. Ubrati smo pot postopnega tiskanja zajetnih tez po poglavjih, da bi bil študij gradiva kar se da temeljit in da ne bi vpričo obsežnosti snovi z enkratnim čitanjem prezrli vseh tistih podrobnosti, ki so za našo delovno organizacijo najbolj značilne. Gradivo je komisija označila kot teze za diskusijo. Zato tudi hi uporabljena zunanja oblika, kot jo bo imel statut, temveč so načela smiselno razporejena po zaokroženih poglavjih, a znotraj poglavij razčlenjena na oštevilčene teze. Tako je dosežena boljša preglednost in sodimo, da bo bralec laže predelal dokaj kleno besedilo in bolj aktivno sodeloval v obravnavi. Za diskusijo so vsa poglavja pomembna. Bilo bi torej napačno, če bi, se omejili le na nekatere teze in se ne bi ozrli na vse podrobnosti. Treba je vselej ime- ti pred očmi celoto, ker bomo • samo tako našli odgovor na najpomembnejša vprašanja. Pazljivemu bralcu ne bo ušlo, da je razporeditev tez svojevrstna in da se je komisija držala ogrodja, kot je bilo določeno že aprila letos s sklepom delavskega sveta, da pa so povsod primerno uporabljena določila ustave oziroma smernice, kakor so poudarjene v dosedanjih obravnavah sindikalnih forumov v naši republiki in na siceršnjih posvetih v zveznem in republiškem merilu o statutih delovnih organizacij. Zato si ne lastimo posebne idejne izvirnosti. Marsikaj je naravnost povzeto iz izbranih virov, ker bi ne imelo smisla iskati nove formulacije za stvari, ki so drugje že zelo dobro* obdelane, in zavoljo originalnosti sestaviti nekaj, kar bi se oddaljilo od same ustave in bi pomenilo le družbenopolitično neskladje, zaostajanje ali prehitevanje in podobne odklone. Kljub temu menimo, da so teze dovolj svojstvene za našo delovno organizacijo in da je v njih izraženo tisto, kar naj pomeni adekvatno uskladitev naše 'prakse z ustavo in zagotovitev doslednega izvajanja samoupravljanja, kot sta ga začrtali zvezna in republiška ustava. Teze so pa nedvomno posplošene, ker to terja že samo bistvo slehernega statuta kot temeljnega samoupravnega akta — tako imenovane male ustave. Takšen akt bi se zelo težko gibal v okvirih široke kazuistike — obravnave posameznih < značilnih primerov, s katerimi se lahko srečujemo v bogati praksi samoupravljanja V tako veliki delovni skupnosti, kot je naša. Zato bo moral ostati načelen in je prav gotovo komisija pravilno ranvala, ko je ubrala tako pot. To pa seveda ne pomeni, da niso potrebne nobene konkretizacije, in pri čitanju tez bomo prav'gotovo kljub strokovnemu posploševanju našli v njih marsikaj, kar jim daje izrazit pečat svojstvenosti, tako da so zares naše. Idejne, družbenopolitične podmene so v tezah močno poudarjene, da se tako zagotovi pravilen razvoj te delovne organizacije. Nekdo utegne reči, da je to 'odveč, a je glede tega — po našem mnenju —■ potreben poprejšnji temeljit premislek. Zdi se nam namreč, da je . komisija tehtno presojala razloge za in proti. Nedvomno je ocenila, da je prav, če imamo nenehno pred očmi temeljna načela, ki se jih moramo držati, ako naj v redu opravimo svoje družbeno-ekonomsko poslanstvo. In res, če bo s statutom poskrbljeno, da bo sleherni delovni človek v tej delovni organizaciji dosledno upošteval taka načela, tedaj se naše delo ne bo moglo razvijati na način, ki bi nasprotoval razvoju družbene skupnosti in bi ne pomenil nenehnega povečevanja produktivnosti dela, uspešnega izkprišča-nja družbenih sredstev in učinkovitega vključevanja v mednarodno delitev dela. V tezah so izrazita zagotovila za enotnost pravic in dolžnosti z ustreznimi odgovornostmi. Pravice in dolžnosti so podrobneje obdelane v vsakem poglavju posebej, tako da ni ostalo le pri deklarativnem poudarku. Tudi odgovornosti so izrečno definirane v vseh izrazitejših manifestacijah. Pri tem pa ni mišljena le posamična disciplinska in materialna odgovornost, temveč tudi širša družbena odgovornost, ki se uresničuje v raznih oblikah, kakor ustreza poldžaju ih funkciji. V tem pogledu utegne biti nekaj kritike spričo večkratne odgovornosti, vendar menimo, da je moč uspešno odgovoriti nanjo prav glede na razne oblike odgovornosti, ki imajo svoje opravičilo v ustavi in v obstoječih zakonih ter so v tezah zajete v vsej njihovi kompleksnosti. Večkrat je poudarjena istovetnost upravljanja in vodenja oziroma enovitost upravljanja in izvrševanja, četudi se srečujemo s posebnimi tezami o vodstvenih in strokovnih službah. Že sam pojem služba — po našem mnenju — izključuje kakršnokoli delitev upravljanja in vodenja na dve ločeni kategoriji. Takšna nevarnost je še bolj. izključena s podrobnimi navedbami o vlogi .in nalogah teh služb. Potemtakem to ne pomeni ponavljanja zastarelih nazorov iz časov administrativnega vodenja gospodarstva, temveč je nekaj kvalitativno novega v .skladu z ustavo in s potrebami 'notranje delitve dela. V tezah o samoupravljanju, o notranjih razmerjih, o razmerjih do družbe in o samoupravnih aktih so marsikatere podrobnosti, ki kažejo, da je kopisija dosledno uveljavljala temeljno pravilo o delovnem človeku kot ustvarjavcu in upravljavcu, o samoupravljanju delovnih ljudi in o delovni org. kot delu družbene skupnosti. Vprašanje je le, ali je v težah o funkcionalni sovisnosti in odvisnosti dovolj zagotovljena smotrna decentralizacija upravljanja in ali niso ekonomski principi, nekoliko okrnjeni zavoljo pristojnosti , ganov upravljanja in dv°s e, penjske nadzorstvene Prl^ Komisija je v tem pogledu y jala iz obstoječega stanja m ■, enotnosti poslovne politike roma zakonitosti odlpčitev, ,g, skusi j a pa naj pokaže, kaj ttu jo o tem člani delovne skupu Teze o sredstvih so Pfe^rSi>' no razčlenjene in so v njih ,,e bovana temeljna načela d®1*^, po delu. Tu najdemo marši» (13 ro novost, vendar je videti. so principi notranje delitve.;, snovani na dosedanjem naC r/ Podrobnosti so prepuščene V^c. vilnikoma o delitvi čistega j. hodka oziroma osebnih d o ,j kov\ in sodimo, da je ta* / skladu z obstoječimi predp*' ^ tudi tistimi, ki so bili uve J ljeni že po uveljavitvi 1 ustave; . ^ Primeren poudarek J® tv,3r; informacijski dejavnosti, u® ci' janju in kroženju dokurneu ^g, je, poslovni tajnosti in P°? so‘ Vidno mesto pa zavzema) wjf cialne funkcije in je to vse* ^ prednost tez, ker gre jjgvP6 membno uveljavljanje de o(, organizacije kot družbeneg ganizma. V predlogu komisije naJ p or marsikatero načelo, ki ° seti' drobneje obdelano v P vl)ii> nih normativnih samouP' IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • SKOPJE: Nova podoba razrušenega mesta Rad bi vam prikazal, kaj je storjenega v Skopju. Slika mesta se Vidoma spreminja. Z mehanizacijo dan na dan rušimo in odstranjujemo ruševine in gradimo nove objekte. Operativni posegi gradbeništva, ki vključujejo tudi gradbene kapacitete ostalih naših republik, so usmerjeni v obnavljanje in utrjevanje prizadetih objektov in gradnjo desettisočev montažnih stanovanj. Montažna naselja gradimo ob Partizanski cesti. Osem slovenskih podjetij, v kooperaciji z drugimi podjetji, obnavlja precej Prizadeto mestno občino Idadijo II. V tej mestni četrti Idadiji II je doslej usposobljenih za vselitev S50 stanovanj. Asanacijski plan je zaključen in izpopolnjen s 1190 stanovanji, tako da bi do 20. decembra predvidoma dokončali naročena dela, ki jih investira Direkcija za obnovo in izgradnjo Skopja. Nekatera podjetja pa bodo morala ostati v Skopju tudi še po novem letu, da bodo lahko dokončala obsežnejša in že načeta dela na esanaciji stanovanjskih / in ostalih objektov. Med temi devetdesetimi je 6 šol in pet drugih javnih zgradb. Med precej poškodbvane objekte sodi študentovski dom s kapaciteto 600 ležišč. Je ena največjih stavb, saj ima 7 nadstropij. Problematika sanacije le-tega Poslopja je v tem, da bi bilo potrebno čelno stran dvigniti, kar pa le zaradi ogromne teže nemogoče. Naši strokovnjaki pa so že našli drugo rešitev. Niso nedki primeri, ko so naša podjetja z dviganjem celotnih fasad rešila že marsikatero poslopje. Znan je celo primer, da so rudarji podjetja Rudis iz Trbovelj dvignili fasado trinad- stropne hiše v ulici Lenina za polnih 12-cm. Rudarji so našim grad- / benini delavcem v'veliko pomoč, saj omogočajo s svojimi zanesi ji-, vimi stojkami iz jekla, katere sicer uporabljajo v jamah, hitro, predvsem pa varno delo. Kvalitete dsanacijskih del.ne moremo ocenjevati po zunanjosti. Se tako široke razpoke se sicer lahko zamdžejo, vendar nevidna in votla razpoka bo še naprej ogrožala trdnost stavbe in njene stanovalce. Zato so slovenski gradbeni strokovnjaki v Skopju dejali, da je treba ne le graditi hitro, dose'či je treba — kvaliteto. V razpokanih zidovih dosežejo potrebno homogenost s tem, da uporabljajo injektorje. S to posebno napravo, ki so jih dober ducat izdelali pri »Kovinarju« v Mariboru, s pomočjo kompresorjev vbrizgajo izbrano mešanico betona, Ta se pdd pritiskom 4 do 6 atmosfer razlije po vseh razpokah ter jih strnjeno polni, potem ko so jih pred dnevi zunaj stičili. To delo je zamudnejše, tudi dražje je, zagotavlja pa najmanj prvotno trdnost. Če poleg injektiranja dodajajo na vogalih in drugih nosilnih mestih železobeton, bo podobna nevarnost rušenja precej omejena. Veliko zaslugo pri tem, da sanirajo naša podjetja: na tako kvaliteten način, ima Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Ta izvaja tudi konstruktivne rešitve skupaj s projektanti SloVenija-projekta. Drugo asanacijsko področje slovenske operative. ■ je v centru mesta. Obsega vrsto poškodovanih poslopij in tudi stavbo Izvršnega sveta Makedonije, ki je že Obnovljena. .To poslopje, je bilo precej poškodovano. To pove podatek, da je v njem delalo dva in pol meseca okoli 80 delavcev. Z injektorji je bilo opravljenih 3000 ur dela in porabljeno 50 ton cementa. V tem delu mesta izvršuje dela Kon- • struktor v kooperaciji s'»Stavbarjem« iz Maribora. Podjetje je pokazalo solidno delo in dobro organizacijo. Prednost imajo v tem, ker so obsežne stavbe neposredno ob njihovem naselju, medtem ko druga podjetja opravljajo dela v kooperaciji na raztresenih objektih v vsej občini. M. Z. • KOPER: Neurejeni odnosi *ned poslovnimi enotami in matičnimi podjetji Pri poslovnih enotah podjetij, ki imajo sedež izven občine se pojavljajo nekateri posebni Problemi. O njih je na zadnji razširjeni seji razpravljalo Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta v Kopru. Analiza je pokazala, da so ekonomske pristojnosti in samoupravne pravice mnogih poslovnih enot precej okrnjene, pd 13 obratov imajo le štirje lasten obračun proizvodnje (obrat kovinske galanterije v Šmarjah ter poslovne enote Stavbenika, Nanosa in Emone), v ostalih obratih pa pomanjkljivo obračunavanje onemogoča delavcem jasen vpogled v poslovanje obrata. Večina poslovnih enot ne deli svojega dela čistega dohodka, osebne dohodke pa razdeljuje po centralnem pravilniku podjetja. Le obrat TKG v Šmarjah in poslovna enota Stavbenika imata svoja lastna pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Podobno je tudi X družbenih službah kot n. pr. v apiošm bolnici Koper. Tu so J,., določilu (v pravilniku o n i V1 l°hodka), da posamezne poslovne enote sprejemajo svo-ri J)r®vtinike o delitvi osebnega nonodka, sestavili enoten pra-1 nik 'o delitvi osebnih dohod-,°v za vse poslovne enote. Sin-V*alna podružnica internega oadeika v Ankaranu se je akemu kratenju pravic uprla n predlagani pravilnik v celoti zavrnila. To je storila tudi zato, ef novi pravilnik uvaja zopet Položajne plače itd. Sodelovanje z matičnim podrem in obratom prihaja pre-malo do izraza na področju nanstveno raziskovalnega dela, zdelave investicijskih in dru-jtin elaboratov, specializacije »adrov in proizvodnje, komple-lranja osnovnih sredstev itd. Jesensko popoldne v Kopršeini Glede na pojave, da tudi posamezni odgovorni predstavniki matičnih podjetij včasih samovoljno in neodgovorno grozijo z odcepitvijo, če n. pr. poslovna enota odločno uveljavlja svoje pravice, je bilo predsedstvo mnenja, da je treba te odnose čim bolj precizno urediti v statutih podjetij. ■Predsedstvo se je zavzelo predvsem za jasne in ažurne obračune po obratih. Te naj tehnično opravljajo tam, kjer je najbolj racionalno in funkcionalno, lahko tudi centralno za celo podjetje. Sodi namreč, da so obračuni osnovni pogoj za boljše gospodarjenje in predvsem omogočajo, da so med poslovnimi enotami ter podjetji čisti računi. Če bodo imeli obrati oziroma enote svoje obračune, bo vse manjši občutek o izkoriščanju, zapostavljanju, manj bo negativnih tendenc po odcepitvi itd., ki nastajajo tam, kjer ti odnosi niso urejeni. ® KAMNIK: Patronati preozka oblika sodelovanja O sodelovanju šolske mladine in prosvetnih kolektivov z delovnimi kolektivi v gospodarstvu je bilo v kamniški občini že precej razprav. Vendar vsi dosedanji razgovori bodisi v samoupravnih organih, bodisi v družbeno-političnih organizacijah v praksi še hišo pokazali pravih rezultatov. Ta ugotovitev je dala občinskemu odboru SZDL spodbudo za sklicevanje širšega posvetovanja prosvetnih delavcev, predsednikov šolskih odborov in predsednikov delavskih svetov kamniških podjetij. Tudi to pot je razprava pokazala, da tako v šolah kot v podjetjih, še vedno prevladuje mnenje, naj bi s patronati podjetij nad posameznimi šolami reševali nekatere materialne probleme šol. V marsikaterem podjetju so pod patronatom smatrali zgolj obvezo, da na primer ob novoletni jelki obdarujejo učence svoje šole, morda še, da jih povabijo na ekskurzijo itd. Zelo zapostavljena je bila doslej vzgojna stran sodelovanja med šolo in podjetjem, ki bi morala biti pravzaprav na prvem mestu. Lani je bilo v kamniških podjetjih med počitnicami zaposlenih nad 120 učencev in dijakov. Vendar pa v kolektivih niso povsod .našli pravega razumevanja za mlade ljudi, ki so želeli spoznati vsaj osnovne elemente tehnološkega procesa in gospodarjenja. Prav tako malo pozornosti posvečajo v nekaterih kolektivih tudi strokovnim ekskurzijam. Običajno dajo vodstvo ekskurzije človeku, ki ga najlaže pogrešajo, ne glede na njegovo strokovno znanje. Na posvetu so bili mnenja, da ne bi bilo pametno vezati posamezno šolo zgolj na eno podjetje v smislu dosedanjih patronatov, pač pa je treba iribčneje razviti sodelovanje med vsemi šolami in z vsemi podjetji v komuni. Delovni kolektivi se bodo morali bolj zavzeti za načrtno seznanjanje in vključevanje dijakov in učencev v proizvodnjo. V ta namen naj bi v podjetjih izdelali podrobne programe in seznanili šole s pogoji, pod katerimi bi se šolska mladina lahko uspešneje seznanjala z gospodarjenjem in samoupravljanjem v kolektivih. F. S. • SKOPJE: Mariborskemu gledališču - zahvala Naselje gradbišča, ki opravlja asanacijska 'dela na Idadijah II je doživelo uspelo glasbeno-zabavno prireditev. Prizadevni člani mariborskega gledališča so nas obiskali. Program so priredili tako, da so tudi pri mnogih 'naših južnih bratih našli mnogo prijateljev in priznanja. Posamezni odlomki iz Planinske rože in iz drugih znanih operet so poslušalce izredno razgibali. Gledališka skupina je vpletla precej humorja in povzročila je sproščeno veselje. Zato smo gostom, ki so nam kljub temu, da so v lastnem mestu močno obremenjeni, priredili dve predstavi, eno za kolektiv Konstruktorja iz Maribora, dolžni javno zahvalo. . Koordinacijski odbors, sindikata gradbenih delavcev SRS v Skopju • KROPA: Dohodek narašča Umetno kovinsko obrtno podjetje »UKO« v Kropi je v letošnjem letu dogradilo nove delavnice in upravno poslopje. Lani je 42 zaposlenih ustvarilo 58 milijonov 200.000 dinarjev, letos pa predvidevajo že 70,000.000 dinarjev bruto produkta. V zadnjih letih so zgradili nove delavnice za kovače, graverje in cizelerje, nove skladiščne prostore in nove Upravne prostore. S prvimi razpoložljivimi finančnimi sredstvi pa predvidevajo še nabavo 60-tonske stiskalnice in graverskega stroja. C. R. • ŠKOFJA LOKA: Ocena za gostinstvo: dobro O gostinstvu v škofjeloški občini je bilo izrečenih-že mnogo pikrih". Vendar pa so prilike, zlasti v socialističnem sektorju, v letošnjem letu le boljše. To se pozna v iztržku, ki je kar za 61 °/o večji od lanskega. Pora-stel. je tudi .neto .produkt na zaposlenega za 53 »/o, to pa je tudi omogočilo, da so porasli osebni, dohodki zaposlenim. S skladi so ' so za 100 “/o večji od lanskih. Kljub začetnim izboljšavam v poslovanju gostinstva pa ne moremo trditi, da je gostinstvo v občini na zaželeni ravni. To velja tako za družbeni kot zasebni sektor. V letošnjem letu ni bila uresničena predvidena adaptacija »Krone«. V posameznih področjih občine je čutiti pomanjkanje gostišč," pa tudi marsikatera obstoječa ne odgovarjajo sanitarnim predpisom. Za hitrejši razvoj bi bile potrebne predvsem nove kapacitete, primanjkuje pa tudi sposobnih in prizadevnih gostinskih delavcev. Vendar je bil letos prvi korak storjen, prizadevnost kolektivov pa zagotavlja, da bo v prihodhje še boljše poslovanje. . -n- ■ Tole letalo so v Ptuju podarili otrokom, da bi se na svojem otroškem igrišču igrali z njim. Toda zgodilo se je, da so se z njim cesto igrali tudi »odrasli otroci« v poznih nočnih urah. In tako je zavoljo njihovih »letalskih ekskurzij« ostalo od letala le tole, kar vidite na naši sliki * Foto:" M. ŠPAROVEC ■foNMlIllllllllllElllllllllllllIlllllllllllIllIllllllilllllllllIllilIllllllIimillE • iz Časopisov delovnih kolektivov e iz časopisov delovnih kolektivov • iz časopisov delovnih kolektivov e iz časopisov de ktih. Videti je potemtaker ®. bomo *meli poleg statuta i ekatere pravilnike, ki ga boe ^Polnjevali. Sodimo, da k: v d.Se6a ni bilo moči pričaki u ti. Statut kot temeljni sami v* vni ak;t ne more segati v e tiste podrobnosti, ki j: u m° Potrebovali v naši sarm ,Brayni praksi. Vendar je : ia j vno stabilnost tega razvi t dovolj poskrbljeno v sam to* in j® vsebina pravilniki hi P0, opredeljena. Se pravi, i bojazni za preveliko togost čer, nevarn°sti naknadnega p nia oblikovane statutarnos ^ obdelavi so določila 0 organizaciji dela in upravljanju Pripravljanju osnutka stala,, -le spet zaključena nova Prouz- a' ®tevilni razgovori in Zacji- yanja gradiva o organi-jeti,, dela in opravljanju v podtipi.-,. 80 bila zaključena na seji Vemhga 0 da je bil ta korak lahko stor-je rni_a_y zato, ker je učni kolektiv, ki jeti sea’ bil Polno pripravljen spopri-tni s takšpimi pionirskimi naloga-y tem v zvezi. 0om Pogovoru z upraviteljem šole Iva-PreriVc“ercet°m, smo iskali odgovor Utegnil m na tista vprašanja, ki bi k( r-.,. zanimati vodstva osnovnih šol, Pa ua.že v naslednjem letu ali pouk; kdaj pozneje preiti na isti način <\ot u„vk°t na omenjeni šoli. Teh pa, ni malo. Vodil n ato Drvo vprašanje: Kaj vas je Se ni!, P? šoli »Toneta Čufarja«, da ste za ta nov način pouka? 8tedn' Medtem, ko bi za nižjo in tljska*0 s?0Pnj0 dosedanja organizacij oblika vzgoji in izobraževanja Wa zala, pa za višjo stopnjo osemletke -■ bi mogel trditi. Znane so nam ot0 to načini dela na prvih dveh \ tiVev ab' N® Slede na razre^ pa se že tu javlja načelo, da je že na najnižji da bo to psihološko negativno vplivalo na učence, zdaj pa se je pokazalo, kar potrjujejo tudi naši predmetni učitelji, da lahko dobro in predmetu ustrezno opremljen kabinet s svojo ureditvijo mnogo ugodneje vpliva na koncentra--cijo pri delu. Prav iz teh razlogov bomo med letom večkrat spremenili razpored in dekoracijo po razredih, kar bo gotovo poživilo šolsko delo. Pa odmori? Prav nič naši učenci ne izgubijo pri njih na rekreativni vrednosti. Učenci se ob selitvi iz razreda v razred gibljejo in po svoje odpočijejo, v daljših odmorih pa se še tembolj razživijo, posebej, če je šola temu ustrezno grajena. — Da, Če je šola ustrezno grajena. Vsako leto pri nas odpremo vrsto novih šol, ki so sodobne in te bi bržkone imele pogoje, da preidejo na kabinetni način pouka. Ali pa morda nimajo teh pogojev, ker pedagoški aktiv ni sodeloval s projektantom-arhitektom že od vsega začetka, ko bi ob določanju funkcionalnosti prostorov moral izhajati iz sodobnega kabinetnega načina pouka? BERCE: Skoraj nepremagljiva ovira za uvedbo kabinetnega pouka je neustrezna arhitektonska zasnova in izvedba večine naših šol. Prav bi bilo, če bi se enkrat za vselej dobojeval boj med dvema osnovnima tipoma šol: tipom, ki ima razrede v več etažah, nanizane desno in levo ob prostrani avli in tipom šol s koridorji. Res je, da imajo novejše šole koridorje znatno razširjene za dokaj ugodno komuniciranje. Res pa je tudi, da se ti koridorji ne dajo za skoraj nič drugega uporabiti. Medtem pa lahko služijo obsežne avle mnogim dejavnostim: za telovadbo, za prireditve, zborovanja in tako naprej, za uvedbo kabinetnega načina pouka so take šole kot nalašč, posebej, če so tla obložena z zvočno in toplotno izolacijo. Posodobljenje pouka na osnovni šoli — v kabinetnem pouku — Se pravi, da je na kabinetni pouk mnogo laže preiti na tistih šolah, ki so grajene po sodobnih metodah. Kaj pa na starih šolah? BERCE: Lahko vam postrežem le.s podatkom iz Beograda in Vojvodine, kjer so pred osmimi leti za vsako ceno hoteli preiti iz frontalnega na kabinetni pouk. Nekaj desetin šol se je lotilo take organizacije brez potrebnih predhodnih analiz in priprav. Skoraj vse so že po enoletnem delu prenehale s takim načinom pouka: Ena šola v Vojvodini pa je kljub neustreznim pogojem vztrajala in z velikimi težavami pripravila učence, da so za ceno boljšega pouka vzpostavili zgleden red in disciplino pri preseljevanju, se pravi, da je tudi na starih šolah možno, preiti na kabinetni pouk. — In kako v bodoče? BERCE; Težko je že vnaprej predvideti vse motnje, ki se lahko ob tem pojavijo. Pri delu bomo naleteli na marsikaj, kar nam bo dajalo pobude za boljše rešitve, prav gotovo pa ne bo manjkalo tudi pojavov, ki bodo vzbujali med nami malodušje. Toda nekajmesečno delo v letu 1963/64 nam že kaže, da smo na pravi poti. Učenci menijo: že prej smo se morali truditi, da nismo česa pozabili, zdaj moramo na to -misliti vsako uro. Naloge je treba delati doma, ker v šoli ni časa za prepisovanje. Tehnično osebje: v t?m šolskem letu so razredi bolj čisti in tudi poškodb ni. Starši: otroci več delajo doma, brkljajo po knjižnih omarah in podstrešjih, hočejo denar za knjige in priročnike itd., itd. Smo šele na začetku poti. Ta bo naporna in dolga. Vendar že začetek /sam nas sili nenehno naprej k vedno pristnejšemu podoživljanju pravega življenja v šoli,, tam pa, kjer Raznolika strokovnost Brez temeljitih analiz lahko tudi vnaprej le ugibamo: kakšno je znanje abiturisntov različnih srednjih ekonomskih šol in kakšne so potrebe in možnosti za njihovo zaposlitev. je to celoto. mogoče, povezovati se z njim v j. d. Vsakdo, ki poleg redne zaposlitve še vedno po končanem delu najde čas in se izobražuje na tej ali oni šoli — zasluži vse priznanje. Zato vsebino* članka ne razumeti kot napad na te slušatelje. Toliko za uvod. A gre za problem, ki ga čutimo že nekaj let. Gre za različno znanje tistih, ki so napravili srednjo ekonomsko šolo, maturirali na tej šoli: ali kot slušatelji redne štiriletne ekonomske šole, ali kot. slušatelji v kaki dvoletni večerni šoli, bodisi da so šolanje končali po dopisni poti V treh letih. Ta problem čutijo vodstva šol in predavatelji na ekotiomskih šolah, ki spoznavajo, da kljub temu, da so redni in izredni slušatelji opravljali eno in isto - šolo — po končanem študiju kljub različnemu trajanju dobili ista spričevala, iste diplome. Vsi trije imajo formalno isto izobrazbo. Pa imajo res isto izobrazbo? Spričevalo in diploma kažeta, da bi temu moralo biti tako, medtem ko je resnična strokovnost predvsem po mnenju predavateljev in vodstev ekonomskih šol močno različna. Ta trditev bi bila seveda najbolj prepričljiva tedaj, če bi to različnost v strokovni, izobrazbi ugotovili tisti, ki danes te različne kadre zaposlujejo. Toda, ker v delovnih organizacijah temu problemu ne posvečajo še kaj dosti pozornosti, nam ostajajo zaenkrat le trditve profesorjev, ki navadno predavajo na vseh treh »tipih« ekonomske šole ali pa so člani izpitnih komisij Toda pojdimo malo nazaj. Pred meseci je bil ustanovni sestanek vseh trinajstih ekonomskih srednjih šol, kolikor jih deluje v Sloveniji in na tem sestanku 'SO, ugotovili, da je Velika razlika v kvaliteti znanja celo med tistimi dijaki, ki so na primer ekonomsko šolo končali v Novem mestu ali v Kranju ali v Ljubljani ali kje drugje. V dijaškem žargonu bi temu rekli: nekje več zahtevajo, nekje manj. Ali pojasnimo to drugače: profesorski kader je na neki boljši, na drugi pa spet, slabši. °biikne-mo§el trditi. Znane so nam %nj »fo -VJ t,0Pniiv treba iskati in razvijati aktiv-učencev. Oblike, v katerih se ma-:C/^ira njegovo sodelovanje, so lahko tVv16 tydi v 45-minutni uri, pri tem Cbseg snovi raste od razreda do raz-Pete 2e v četrtem, mnogo bolj pa v IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMI N • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH N URESNIČIT m Potrebe11 J""' obsežnejši a celoviti snovi, ker se let se raz*iri na dve taki uri, 'Javljajo še neSer° up°š‘eval° in uve" sodeiovan' /,Katere oblike učenčevega Višji stonnu Zato j® nuino> da se na in snovi 1 urnik Prilagodi predmetom Učnih e ustrezno, da se pri obsežnejših tode in n°v/,ab izrabijo vsi načini, me-in 1]n. eblike učenčevega sodelovanja Kako nameravajo v občini Ljubljana-Center omogočiti stik občana s širokim kulturnim dogajanjem Estetsko-humanistična vzgoja odraslih pomeni v občinah, v katerih je na sorazmerno majhnem teritoriju nakopi- ki Uf , .bijo vsa tista učna sredstva, čena desetina kulturnih institucij, svo- Učen^toJejo, razširjajo in poglabljajo jevrsten problem, s katerim smo se do- ko sjj??toyitve in spoznanja. Tež- jevrsten problem, slej še vse premalo ukvarjali. Vzemimo »tv, Ča: Varnm Predstavljamo (čeprav to" zahte- na primer samo občino Ljubljana-Cen- htern ’ da lahko učitelj v šestem, sed- ter. Kdo, kje in kako se ubada s tovrst- t«rin.aU osmem razredu pri pouku ma- no vzgojo? Kdo, kje in kako daje mož- PoncCclne v 45 minutah prav na kratko nost, da bi se občani srečali razen s tov0 t z učenci prejšpjo snovi razvija klasičnimi kulturnimi prireditvami tudi hja ’ to dopolnjuje z dogodki iz življe- na drug način -z vrednotami kulture, Uej^^tvarjalca ali njegovim najznačil- predvsem pa, da bi sami izrazili svoja Učen"1 'totom, oblikuje glavne misli z mnenja ob aktualnih dogodkih, pa naj kstoC-v Postavi smiselne probleme, o bodo to gledališke predstave, televizij- ^nh "~4 -------1-" ■ • ---------4 -’------------------- ----4~— ali pa na bistvene reči, kako opremimo funkcionalno^ in estetsko stanovanje ter podobno. Občinski Svet Svobod, ki naj bi v prvi vrsti razmišljal o tej vzgoji, je podpiral doslej zgolj amatersko kreativno dejavnost, Delavska univerza »Boris Kidrič« se je v. prvi vrsti posvečala družbenoekonomski in politični vzgoji, naša gledališča, galerije in muzeji p^ so delovali v svojem starem, klasičnem smislu. Dejstvo, da je lahko prebivalec središča Ljubljane potrošnik tolikih in tolikih dobrin in član številnih društev, pa še ne pomeni, da je kulturna vzgoja odraslih v tem središču nepotrebna. Prvič je dokazano, da občan v občini Center še zdaleč ne izkorišča dovolj tega, kar mu nudijo kulturne ustanove. In drugič stanuje 45 % v centru zaposlene delovne sile v drugih občinah, toda ker tu ustvarja dohodek, si-s tem avtomatično pridobi v centru prav nič nepomembno domovinsko pravico. Tako stanje je razumljivo sprožilo v družbenih organizacijah, v sindikatih in SZDL občine Ljubljana-Center vprašanje, kako torej z estetsko-humanistično vzgojo v bodoče. Skoraj obenem pa je tudi občinski Svet Svobod izdelal prve osnutke programa za novo sezono. Znano namreč je, da Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije, kot tudi okrajni in občinski sveti že nekaj časa težijo k temu, da bi spremenili svoje dozdajšnje koncepte. Občinski svet Svobod Ljubljana-Center pa si celo želi, da bi postal usmerjevalec celotnega kulturnega življenja v komuni in se sam . posvetil predvsem estetsko-humani-" stičnemu izobraževanju. Tako je torej na prvi pogled v občini Ljubljana-Center »ustanovljen oni forum«, ki bo postal pobudnik in usmerjevalec kulturne vzgoje občanov. Mislimo pa, da bi bilo napak, če bi se ob njegovi veliki pripravljenosti, da postane usmerjevalec celotnega kulturnega življenja (vsaj zaenkrat s prakso), avtomatično ih haj razmišljajo in tako naprej. ske oddaje, koncerti, razstave ali pa beJiiSe’ 4a bi na primer pri obravnavi prvi pogled vsakdanje, toda bistv štietof 3li pesmi morda predvajal' ma-Hiškj tonski posnetek recitacije v umet-Uiej? lzvedbi in tej približal izvajanja 'taživv Jezikovno delo je nujno treba , etl> zato pa je potrebno učenca ču- ■ Su'° razgibati, pripraviti in pustiti 3»rg0 ■ nanj učinkuje. No, pa ni tako bi npri pouku slovenščine, marveč tu-kemiji, fiziki, matematiki itd. **ku r ” ko*iki meri uporabljate pri po-Hnr azna avdio-vizualna sredstva, kot gtoagnetofon? r»dio N® samo magnetofon, tudi Sedan1 ^arnofon, diaprojektor itd. so v UČna ern času skoraj nenadomestljiva Ijali ,sre<^stva. Kdaj jih bomo uporaben) C e odvisno od obsega in teže snovi, ih D uporabljenih učnih pripomočkov ojjaJ,toanjkljiv°sti, ki smo jih pri njih Učno ’ ot'. toga, ali obravnavamo novo ]sin0 ?radivo, ali obravnavano že utrju-Snovi ustrezno učilo mora biti Britv,. Pripravljeno, (ja se vključi v naj-rnejšem času, kajti brez upošte-Zato ■ • dejstev ni poglobljenega dela. Btavp'16 nujno, da se vse tehnične pri-»o srpza Poi)k izvršijo pred njim, da ko j dstva pri roki, pri roki pa so lah-V kabi^ t3 t0 °Prem^eni predavalnici, *tabitiP^° pa Kotovo tudi ugovori proti pi jtoemu načinu pouka? > Med glavnimi je Jlkj, učenci Med- glavnimi je trditev, da ob taki organizaciji pouka Bižjg1 ne počutijo »doma«. Za učence tla« Stopnje je tako pojmovanje »do-hj6tn Potrebno in nujno, z napredova-toČje razreda v razred pa se širi pod-st«re Vegovega dela tudi na ostale pro-c’e]k° da pojem »doma« razširimo »»ste 10 S°lo. To velja predvsem za ZaradiSi<'me in osme razrede in prav 0»uk ntega smo pri nas na kabinetni K'e^ii prav v teh višjih razredih. flve Ur, a1 Pa menjavanje okolja vsaki Br:Rr.Jn odmori? * takim ^okateri so bili, preden smo uačinom pouka pričeli, mnenja, zanašali samo nanj in da bi, ker -se pač namerava posvetiti kulturni vzgoji, razrešili podobne dolžnosti vse ostale izobraževalne in kulturne institucije v občini. Pojavlja se eno samcato vprašanje, kako bo svojo nalogo, ki si jo je Občinski svet Svobod zadal, uresničil in izvedel. Vprašanje, ki v vrsti resnično lepih načrtov, pa tudi visoko zvenečih deklaracij postaja pri nas iz dneva v dan bolj pereče in bistveno. Povsod in zmeraj — kako? Prvi in morda manj pomemben je predlog Sveta Svobod, naj bi že obstoječi klubi in društva, ki delujejo v občini ali delovnih organizacijah, obrnili svojo dejavnost navzven, naj bi se ne vezali samo na ozek krog ljudi, ki so kreativni amaterji neke panoge umetnosti, ali na društvene ali klubske člane, temveč na vse občane svoje krajevne skupnosti,, ali na ves kolektiv in tako bi morebiti cela komuna tvorila enoten univerzalni klub. Odkupila bi gledališko predstavo, koncert, organizirala skupen obisk, poskrbela za reklamo z lepaki, gledališkimi in koncertnimi listi, za uvodna predavanja, razprave med gledalci... Bolj omembe vreden pa je drugi predlog, ki ga močno podpira sindikat občine Center, in sicer, naj se prične estetsko vzgojna dejavnost v samih delovnih kolektivih. Skoraj vsak kolektiv ima sejno dvorano ali" celo klubski prostor. Laže je aktivizirati ljudi, ki tvorijo enotno skupnost, se sestajajo vsak dan, se poznajo, laže je oceniti njihov prosti čas in analizirat) njihove kulturne potrebe in želje, ki bi jih hoteli uresničiti v tem prostem času. Prvi korak pri uvajanju široke estesko-humanistične vzgoje v delovne kolektive bo vsekakor ta, da bodo morali sindikati prepričati samoupravne organe o potrebi tovrstne vzgoje članov njihovega kolektiva. Praksa, predvsem Mestnega gledališča ljubljanskega, ki bo v letošnji sezoni gostoval v mnogih podjetjih, kaže, da to ni tako težko. Videti je celo, da tudi denar ne pomeni več oviro, kakršno je še pred leti, temveč ravno obratno, da je v podjetjih malodane več sredstev za neko kulturno dejavnost in izobraževanje, kot pa te dejavnosti in izobraževanja samega. Svet Svobod in prosvetnih društev občine Ljubljana-Center pa je prepričan, da te akcije aktiviziranja podjetij podjetij in pomoči sam v svoji trenutni, sestavi ne bo mogel opraviti. Zato razmišlja o sedmih strokovnih referentih (za zabavno in moderno glasbo, klasič- no glasbo, literaturo, film, dramatiko, likovno umetnost, balet), odi katerih naj bi bil vsak zase na svojem področju samostojni organizator estetsko vzgojnega dela, ob strani pa bi mu stala še komisija, sestavljena iz volonterjev. Ti referenti bi se neposredno povezovali \z ljudmi in podjetji, odgovornimi za neko panogo estetske vzgoje, jim nudili programe, posredovali material in podobno. Konkretno vprašanje pa, kakšne naj bi bile oblike estetsko vzgojnega izobraževanja odraslih v delovnih kolektivih, je zaenkrat še odprto. Morda občasne razstave na hodnikih, glasba po zvočnikih v odmorih, skupni ogled gledaliških predstav in diskusije? Te oblike že bolj ali manj poznamo, poznamo iz prakse in priporočil na papirju. Toda zaenkrat v občini Ljubljana-Center niti o teh ne govorijo. Kot bi si pač naj izbralo v bodoče vsako podjetje, vsaka ustanova, ta ali oni referent svoj način in oblike dela. Mogoče je, vendar, za dopuščanje možnosti je tako vselej še dovolj odprtih vrat. Zato bi si želeli prav zdaj, ko se zdi, da se bo res pričela neka estetsko vzgojna dejavnost za odrasle, konkretnih predlogov. Ne shem, temveč predlogov* nasvetov, posredovanj, izkušenj iz sosednih republik in ostalega sveta. Sicer pa Svet Svobod občine Ljubljana-Center ne bo mogel tako dolgo programirati tudi ne estetske vzgoje, dokler ne bo naredil na tako pisanem področju kot je ljubljansko središče, jasne analize o potrebi, nujnosti, o možnostih te • vzgoje ter strukturi prebivalstva. Vsega prebivalstva, tistega, ki na tem- območju živi in dela. In zato kako prav, da se je odločil za tako analizo, ki jo je Svet za kulturo občine Center rade volje pripravljen finansirati. Seveda pa je res, da enkratna analiza, pa čeprav jo bodo neprestano dopolnjevali, še ne more ‘biti vseveljavni vodič. Če bo način 'estetsko-humani* stične vgzoje res učinkovit, da ne bo »le prinašal kulture«, temveč hkrati sproščal v ljudeh njihovo samoiniciativnost, da bodo povedali svoje 'želje, posegali v raznovrstne debate, imeli kontakt tako med seboj kot med morebitnimi predavatelji in aktualnimi dogodki v mestu in svetu, takrat bo tak način kulturne vzgoje, občanov sam po sebi postavljal svoje zahteve. In to bo hkrati tudi najlepše vodilo za vse kulturne organizacije in institucije, kako naj delajo, programirajo in kaj, kje naj-posežejo v vzgojo in kje jo naj morebiti usmerijo na vsebinsko popolnejšo pot. A. P. Popolnoma enotnih meril za določe-. vanje kvalitete znanja posameznikov pač ne bo moč nikoli doseči, toda. težiti k temu bi vendarle bilo treba. In temu cilju je služil tudi omenjeni sestanek, na. katerem so ugotovili, da možnosti za to obstajajo, posebno zategadelj, ker vse redne šole delujejo po istem učnem načrtu. Na večernih ekonomskih šolah, ki trajajo dve leti in ki v večini delujejo po načelu samofinanciranja (šolnino plačujejo slušatelji sami) pa so zaradi kratkega roka v večini primerov močno okrnili učne načrte, ki so jih vodstva večernih ekonomskih šol prevzela od rednih šol, saj so izpustili nekatere najvažnejše predmete (tuj jezik, stenografijo, strojepisje), okrnili pa so tudi ostale predmete. Poglejmo, £aj je glede programa ugotovila anketa za večerne ekonomske šole v celjskem okraju: — program je bil zelo na hitro sestavljen, je problematičen in dokaj okrnjen z ozirom na redne šole, pričakuje pa se rešitev, ki bo dala kvaliteten učni program v slovenskem merilu.' To čakanje in pričakovanje »kvalitetnega učnega programa v slovenskih ■ merilih« pa traja že najmanj pet let in vodstva večernih šol izobražujejo še kar naprej nenehno po starem načinu, tudi za njih najlažjem. Pravzaprav po zakonu inercije: dokler bddo kandidati, ki bodo voljni plačevati šolnino, toliko časa bo šola tudi obstajala. Res je, nekaj let so take večerne šole izobraževale kadre, ki so delovna mesta, za katera bi morali imeti vsaj srednjo ekonomsko šolo, že zasedali. Ti kandidati so si vsaj v praksi nabrali že toliko, da jim je tudi bolj ali manj pomanjkljivo teoretično znanje še vedno močno koristilo. Toda teh kandidatov je v petih letih vedno manj. Na . večerne šole je navalila mladina, in sicer,iz različnih razlogov: prva je morda faradi materialnih prilik prisiljena, da se takoj po obvezni šoli zaposli in v popoldanskih urah obiskuje še šolo. To je gotovo vsega priznanja Vredno hotenje in žrtvovanje prostega časa. Med drugo mladino pa sodijo tisti slušatelji, ki ob vsem tem tudf malce špekulirajo. Njihovi pogoji so taki,, da bi se sicer verjetno lahko izobraževali tudi v rednih šolah, rednih štiriletnih ekonomskih ;ii-šolah;-pa so izbrali drugo pot šolanja predvsem zato, ker je šolanje na takih večernih ekopomskih šolah mnogo lažje kot na onih rednih. Primer: dijak ni mogel izdelovati na redni štiriletni ekonomski šoli; vpisal se je na večerno šolo, to pa z uspehom končal in to dve leti pred svojimi vrstniki iz redne šole. Dopisna ekonomska šola v Ljubljani, ki je bila sprva namenjena kot šola za tiste, ki jim je NOV onemogočila, pa je v zadnjih letih razmahnila svojo dejavnost in zdaj vpisuje vsakogar, ki je voljan plačati šolnino. Program? Okrnjen je in manjka nekaj najvažnejših predmetov (tuj jezik, stenografija in strojepisje). Vendar pa morajo • kandidati te šole' delati izpite na rednih ekonomskih šolah, tako da je v tefn primeru kvaliteta znanja iz predmetov, ki so predpisani, vendarle mnogo večja kot pa v prej opisanem primeru. : Ob številnih različnih ekonomskih šolah pa se nihče ne vpraša; ali nam je ta kader povsod resnično še tako potreben, da gV poleg trinajstih ekonomskih šol v Sloveniji, šolamo še v nekaj desetin večernih šolah in po dopisni poti. Ne da bi se nihče r.e vprašal. Toda taka vprašanja obvisijo v zraku, kajti nihče ne napravi analize, ki bi nam pokazala in dala točen odgovor na ta vprašanja. " Menda so samo v celjskem okraju do sedaj napravili anketo in v njej zapisali tudi vprašanje: Kako pa z večernimi ekonomskimi šolami v bodoče?' Anketa med vodstvi šol pa je dala odgovor: — sedaj dajejo redne- šole že toliko kadra, da bi. izobraževanje v večernih šolah že lahko odpadlo, pa tudi kadra je že toliko, da zadostuje potrebam. Ne kaže več odpirati novih oddelkov. Druga anketa pa je za isti okraj pokazala, da je npr. samo v kmetijstvu kar 75 % vseh šefov računovodstev in knjigovodStev še brez srednje izobrazbe itd. Kaj se potlej ti dve ugotovitvi medsebojno ne pobijata? Ena ugotavlja, da je kadra že preveč, druga pa kaže kaj klavrno dejansko stanje. Ali drug primer: ponekod ugotavljajo, da" dijaki ^po končani ekonomski redni šoli (Kranj) že ne morejo dobiti več ustreznega delovnega mesta. Na drugi strani pa redna večerna in dopisna šola na veliko izobražujeta nove kadre. ^ Kadra, strokovno usposobljenega gotovo ni preveč, le ustrezna delovna mesta Verjetno še vedno zasedajo ljudje, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Vprašanje je, kaj bi nam pokazale analize, ki bi primerjale zahteve po strokovni izobrazbi na posameznih delovnih mestih z dejansko strokovno izobrazbo zaposlenih. Točne analize bi nam bile potrebne, da bi nam bil problem v resnici znan, ne pa, da za zdaj problem samo čutimo. JANEZ GOVC Salomonstvo Vodstvo ljubljanske univerze je letos vsem fakultetam priporočilo, naj v prvih letnikih uvedejo ob-' vezno telesno vzgojo. Priporočila, Seveda, ni lahko uresničiti. Kakor veste, so vse fakultete na tesnem s prostori, razen telovadnic pa je treba najti še »luknje« v prenatrpanih urnikih, predavatelje in denar za najemnino ter honorarje. Vodstvo pravne fakultete se poskuša vsem tem brigam in težavam zelo salomonsko izogniti. Na svoji seji je predlagalo, naj bi vsi bruci prinesli potrdila, da so včlanjeni v kateremkoli športnem društvu. S tem bi namreč dokazali, da skrbe za svoj telesni razvoj in uresničujejo priporočilo univerzitetnega vodstva. Bruci, seveda, niso vsi športniki. Če jim bo uspelo, da dobijo zaželena potrdila, bo pravna fakulteta ubila tri muhe v en mah: vodstvu ne bo. treba dati niti fičnika za telesno vzgojo brucov, noben učni predmet ne bo na račun telesne vzgoje prikrajšan pri urah, kar je splošnega družbenega pomena, športna društva bi prekinila s staro slabo prakso. Skoraj vse telesnovzgojne organizacije namreč sprejemajo le specifične prosilce: samo perspektivne športnike. Utegne se, kakopak, zgoditi, da društva ne bodo hotela prekiniti tradicionalnih kriterijev za včlanjevanje. V tem primeru seveda bruci ne bodo mogli prinesti potrdil o samoiniciativni telesni vzgoji. In kaj potem? Ja, do takrat bo pa že šolsko leto mimo. Med počitnicami bo pa dovolj časa, da fakultetno vodstvo »pogrunta« nov predlog in da skrb za telesno vzgojo spet prevali na bruce. Res obetajoče! Pošteno sem že nestrpen. Če jim ni uspelo v Melbournu in še manj pozneje v Rimu, jim bo tokrat prav gotovo. Da, neuspehi so vedno dobra šola. Posebno v športu. Tudi nam so pomagali . ■. Drži, da v šolah in v društvih ni še vse tako, kot si želimo. No, je pa na »vrhu« bolj obetajoče. Anketa, napravljena te dni med našimi olimpijci in ostalimi vrhunskimi športniki, namreč pravi: ® da ima 23 športnikov-kandidatov za svetovni oder razmeroma dobre dohodke. V povprečju 12.000 dinarjev mesečno. Res, da so sem všteti vsi prejemki, od šti- pendije, plače in tja do morebitne hranarine. Toda, če pomislimo, da imajo nekateri študenti vsega le 6 ali 7 tisočakov na mesec, to ni slabo... • da ,je skoraj polovica športnikov zadostno opremljena z rekviziti, nekateri celo dobro (razumljivo — večina pa je še brez potrebnih rekvizitov!)... ® da trenira 22 kandidatov kar brez načrta, kar si seveda-ne moremo tolmačiti drugače, kot da jim je vsak plan odveč, ker so že tako dobri, da ga ne potrebujejo, itd.... Torej, priprave so obetajoče. In prepričan sem, da tudi rezultati ne bodo izostali. lilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllilllllllllllllllllllli umi Pretekle dni — Caklec na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani POSVETOVANJE O ODDIHU DELAVCEV »ISKRE«: Letošnja ocena: slabo — v prihodnje: načrti ZAKAJ IN DOKLEJ Sindikalni odbor podjetja Iskra je organiziral pred tedni posvetovanje o počitniških domovih in rekreativni dejavnosti v okviru podjetja. Namen posvetovanja je bil analizirati obstoječe stanje na tem področju ter na osnovi tega napraviti zaključke za njeno nadaljnjo ureditev in dejavnost. Kaže, da je bilo tako posvetovanje resnično potrebno, kajti na osnovi letošnje sezone — poslovanja počitniške skupnosti, kot nove oblike dela pri vodenju združenih počitniških domov v okviru podjetja Iskra ter ob prehodu na ekonomski račun posameznih počitniških domov so nastali novi problemi, ki kažejo, da se morajo v Iskri z ozirom na perspektivno ureditev tega vprašanja resno lotiti zadeve in najti najboljšo rešitev. Kaj jih v Iskri sili, da iščejo boljše rešitve? Na problem rekreacije delavcev jih opozarja predvsem slabo zdravstveno stanje zapo-šlenih-in pa - posledica* tega: vedno večji izostanek od dela. Samo v republiškem merilu so porasli v primerjavi z letom 1961/62 za 15 %. Temu primerni so seveda tudi stroški socialnega zavarovanja. Zato so na posvetovanju sklenili, da je treba nujno povečati preventivo pri krepitvi zdravja in sposobnosti delavcev. To pa bi najlaže seveda dosegli z organizirano rekreacijo in oddihom. V to jih še posebno sili povečan fond prostega časa, ki bo v perspektivi vse daljši, zato se ob tem postavlja vprašanje, kam bodo šli zaposleni v tem prostem času, kako ga bodo koristno izrabili itd. Seveda so v Iskri že zdaj nudili svojim zaposlenim zelo ugodne priložnosti za oddih v svojih šestih počitniških domovih, a zdaj ob koncu počitniške sezone ugotavljajo, da so bili ti domovi zelo slabo zasedeni, čas bivanja v njih izredno kratek, V počastitev AVNOJ V počastitev 20. obletnice AVNOJ je priredil kolektiv Elektrarne Dravograd med drugim tudi tekmovanje v šahu, streljanju in kegljanju. Tekmovanja so se poleg tekmovalcev iz Dravograda udeležile še vse športne ekipe Dravskih elektrarn. Rezultati: kegljanje — ženske: 1. kombinirana ekipa EE Vuzenica -HE Vuhred, 2. skupne službe Maribor. Kegljanje — moški: 1. HE Vuzenica, 2. Skupne službe, 3. HE Fala. Streljanje — moški: 1. HE Mariborski otok, 2. HE Fala, 3. HE Vuhred. Šah — moški: 1. HE Ožbalt. 2. Skupne službe Maribor, 3. HE Vuzenica. J. P. Uspehi strelcev Prav gotovo je strelstvo v Kidričevem športna panoga, ki ima v zadnjem času lepe uspehe. Rezultati so plod požrtvovalnega dela društva in nekaterih posameznikov. Na zaključnem občinskem strelskem tekmovanju z malokalibrsko puško so tekmovale ekipe strelskih družin, ki so na prvem tekmovanju z zračno puško dosegle predpisane norme. Prvo mesto na tej zanimivi tekmi so zopet zasedli strelci iz Turnišča, ki so za svoj uspeh ponovno prejeli prehodni pokal. Drugo mesto pa so zasedli strelci iz Kidričevega, ki imajo v svojih vrstah nekaj res dobrih in perspektivnih športnikov. Rezultati: Turnišče 1127 krogov, Kidričevo 1092, Železničar 1069, TAP 962 in Spuhlja 728 krogov. saj je bilo v vseh šestih domovih le 16.200 nočitev v letu 1963. Ce potlej vzamemo povprečje, da je bil vsak zaposleni vsaj deset dni v domu, je letovalo približno 1600 delavcev in njihovih družinskih članov. Ako pa pri tem upoštevamo, da na 1600 dopustnikov odpade polovica na družinske člane (kar je še malo), potlej se pokaže, da je v Iskrinih domovih letovalo le kakih 800 delavcev iz podjetja. To pa je le 8% vseh zaposlenih. Če si zdaj pogledamo še čas poslovanja domov, potlej vidimo, da je bila v njih sezona le kakih 70 dni v letu. Iz tega sledi: — da domovi niso primerno “ opretnljdni, 'da Tliš* urejeni za namene, katerim bi' morali služiti in da to morda odvrača zaposlene, da v njih kaj več ne letujejo; — da je miselnost ljudi še vedno toliko nerazvita, da bi svoj oddih preživeli izven svojega stalnega okolja. To je gotovo tudi eden od vzrokov, da niso bili domovi bolj zasedeni, čeprav je obenem res, da je prav to ena od najboljših oblik rekreacije poleg seveda dnevne In tedenske, saj sprememba okolja, zraka in načina življenja najboljše vpliva na počutje človeka; — eden od nadaljnjih vzrokov, da ni bilo večjega pritiska na počitniške domove, bi utegnil biti tudi način delitve regresa »na roko«, ki je sicer namenjen za oddih. S tem pa po-edinec ni vezan, če želi koristiti regres, da gre v dom podjetja, kot je bil to slučaj pred dvema letoma. Sedaj lahko svoj dopust preživi posameznik po svoji lastni presoji (večina kar doma), čemur'pa regres gotovo ni namenjen. Kaj torej napraviti v bodoče? Na posvetovanju so ugotovili, da v dani situaciji in v okviru finančnih možnosti kaj več za naslednjo sezono pač ne bo moč napraviti. Treba pa bi bilo podaljšati sezono od dveh vsaj na štiri mesece in s tem praktično povečati tudi nočnine za sto odstotkov, kar bi pomenilo, da se za sto odstotkov več delavcev zvrsti v počitniških domovih. To pa se odraža pozitivno v dveh smereh; z istim posteljnim fondom se v Iskrinih domovih lahko nudi za sto odstotkov več. nočitev, potrebovali bi manj investicij za nove domove, z daljšo sezono pa bi bili ti domovi tudi rentabilnejši. Končno bi bilo potrebno prekiniti z navado, da se koristi dopust samo v juliju in avgustu, sezono bi bilo treba časovno razširiti. Posebno v Sloveniji imamo mnogo možnosti zimskega oddiha v naših zimsko turističnih centrih. Rekreacija te vrste pa je še posebej priporočljiva. Da bi počitniška skupnost v perspektivi lahko gradila počitniške domove, ter s tem večala v Med športne panoge, ki jih pri nas gojimo zaradi zdravja in razvedrila in ki tvorijo pomemben sestavni del naše telesnokultume dejavnosti, se je vrinilo tudi nekaj takšnih disciplin, za katere se upravičeno vprašujemo: zakaj in doklej ? Maraton, rugby, ženski nogomet, plavanje na 30 km in več, boks... milo povedano sami športi dvomljive vrednosti, ki pa so pri nas vkljub vsemu zaživeli. Zaradi zdravja? Ne. Zaradi vzgojnih vrlin? Tudi ne. Morda zaradi razvedrila, pioka-lov, medalj, nekaterih tekmovalnih, programov, ki vse-, bujejo tudi te discipline? Da, morda zaradi tega. Še bolj verjetno pa zato, ker o tem nihče ni premišljeval, ker ni pretehtal vrednosti tega ali onega športa, ker se nihče nj zavzel ne za to ne za ono, ker je bilo vse skupaj prepuščeno le volji posameznikov, ter času. Najbolj verjetno zato. V hudi krizi je trenutno boks, ki ga običajno, le še s prizvokom ironije, imenujejo plemenito veščino. V težavah je zaradi tega: • ker so prišli zdravniki specialisti pri svojem dolgoletnem proučevanju posledic boksa in opazovanju številnih svojih pacientov (boksarjev) do zaključkov, da je vsak boksar po treh do štirih knockoutih telesni in duševni invalid. Vsak k. o. pomeni namreč pretres možganov, kar se v vsakem primeru šteje za težko telesno poškodbo, za okvaro silno občutljive sive možganske substance, ki pušča trajne sledove ... • ker umre letno v amaterskih in profesionalnih ringih malo manj kot 70 mladih ljudi. Tako zatrjujejo statistike. Nevzdržna in povsem nesprejemljiva je misel, ki jo širijo in zagovarjajo nekateri ljubitelji boksa, češ da je nevaren le profesionalni bojcs in da pomeni amaterizem v tej disciplini nedolžno zabavo. Samo v naših ringih je namreč pustilo življenje v letih po osvoboditvi 13 (trinajst) ljudi. Nekateri pripisujejo vse te zaskrbljujoče primere pri nas in v svetu slučaju. To je znak primitivizma in metanja peska v oči. • ker je vse več glasov, ki glasno zahtevajo, da je potrebno boks humanizirati. Seveda, to zahtevajo tisti, ki boksa ne poznajo. Njegovi poznavalci namreč vedo, da bi pomenila tako imenovana humanizacija te discipline obenem njen konec. Humanizirati boks bi namreč pomenilo eliminirati njegovo bit in njegovo klasično zmago, to je z udarci pesti na najbolj občutljiva. mesta, pobiti nasprotnika in ga onesposobiti za nadaljnji boj. Sicer pa, priznajmo, nehumanost bi bilo težko humanizirati. • ker so se konkretno naše boksarske organizacije znašle pred vprašanjem nadaljnjega obstoja zaradi ukrepov Boksarske zveze Jugoslavije. Osrednja zveza je namreč postavila zahteve: 1. da mora biti odslej podložen ring s 3 cm debelo klubučevino (medtem ko so prej zahtevali predpisi 1,5 cm debelo klobučevino), 2. da morajo uporabljati boksarji odslej dalje 10 unč debele rokavice (prej 8 unč), 3. da morajo nositi pri treningu tekmovalci zaščitna sredstva. Poleg teh zahtev je postavila zveza še Je to šport? Nekateri zatrjujejo, da je. Pravijo mu — rugby svoje kapacitete in urejenost domov, je nujno potrebno, da ima letno zagotovljena finančna sredstva, s, katerimi lahko razpolaga ' in širi tovrstno dejavnost v okviru podjetja. Kakšne pa bi bile koristi od tega, to pa menda ni treba ponavljati. J. G. Atletika in statistika Vzhodnonemški časopis »Deutsches sport-echo« je nedavno objavil rezultate atletske sezone 1963. Res je sicer, da se po posameznih športnikih, najbolj talentiranih in izurjenih, ne more meriti prava športna moč v atletskih disciplinah in športu nasploh, vendarle predstavlja tudi kvaliteta pomemben del telesne kulture naroda, ki ha svojstven način odraža skrb in pravilno politiko na tem področju dejavnosti. Torej, omenjena statistika pravi, da je zavzelo prva mesta v atletskih disciplinah minulo sezono šest Rusov, štirje Vzhodni Nemci, trije Francozi, trije Zahodni Nemci, dva Poljaka, dva Madžara, dva Britanca ter po en Belgijec, Ge h in Finec. Pri tem je zanimivo dejstvo, da so za petami teh atletov predstavniki Italije, Češkoslovaške, Francije, Velike Britanije in Nemčije. Združena Evropa ogroža torej primat Sovjetske zveze v atletiki. Zanimivo je še to, da se komaj na enem mestu pojavlja eno samo naše ime — Špan, na petem mestu. — Skromno, zelo skromno . . . V ženski atletiki se je Sovjetska zveza toliko odmaknila, da smemo zagotovo trditi, da - bo še najmanj naslednjih pet let dominirala brez prave konkurence, tako v evropski kot svetovni atletiki. Od 12 prvih mest je pripadlo le eno Romunki in eno Nizozemki. Vendar, tudi tu je že čutiti prodor atletinj iz Vzhodne Nemčije, Poljske in Češkoslovaške. Sejem smučarske opreme Smučarski klub »Novinar« tudi letos prireja v pokritih prostorih ljubljanske tržnice na Pogačarjevem trgu tradicionalni SEJEM SMUČK IN SMUČARSKE OPREME. Doslej je bilo namreč vsako leto izredno zanimanje za ta sejem, saj je nova smučarska oprema zelo draga. V pomoč pri ocenjevanju bodo smučarski učitelji in vaditelji ter drugi smučarski strokovnjaki. Sejem bo danes, 7. decembra 1963, od 16. do 19. ure, v nedeljo, 8. decembra 1963, od 9. do 12. ure in v ponedeljek, 9. decembra 1963, od 16. do 19. ure. H nekatera druga nova pravila, ki pa jih bodo društva H lahko realizirala le v primeru, če bodo prišla do precej- = šnjih finančnih sredstev. Sarmo nova klobučevina za ring H i stane na primer pol milijona diparjev. §§ „ Torej boks je v krizi. Marsikdo se upravičeno sprali šuje, ali bodo novi ukrepi opravili s pomisleki. V začetku so ljudje boksali brez rokavic. Potem so H z namenom »humanizacije« uvedli rokavice. Vendar, šteli vilo žrtev je raslo. Vedeti je namreč treba, da je udarec g PD boksu iz dneva v dan močnejši. Strokovnjaki prali vij°, da znaša moč udarca boksarja polwe!ter kategorije H (do 63,5) že 300 kg! Torej, več kot dovolj za najtežjo g poškodbo. Vzpredno z rastjo kakovosti mišičja namreč g ne raste odpornost sive možganske skorje, živčnih cen- g trov in lobanjskih kosti. Preprosto povedano, prirodna g odpornost človeškega organizma nikakor ni več enako-= vredna ogromni moči človeške muskulature, skoncentrirani g v eni ali vrsti udarcev. =j Nat Fleitcher, ki se že več kot štirideset let ukvarja g s propagando boksa, meni, da je boks v hudi krizi. Reli šitev boksa vidi v siromašnih narodih, v siromašnih g ljudeh. V najnaprednejših deželah pa boks vztrajno izu- g mira. Tako je praktično že izumrl v skandinavskih drli žavah, močno pa hira v Srednji in Zahodni Evropi. Pri nas se ukvarja z boksom komaj nekaj stotin H Uudi in že zaradi tega nima kot oblika športa oziroma g veja telesne kulture nikakršne vrednosti Ker je vse več g nesreč, smo tudi pri nas poskrbeli za kar najstrožje g ukrepe, da bi bilo v ringih čim manj žrtev. Posledica je, g da smejo danes nastopati le najkvalitetnejši in najbolj g zdravi tekmovalci, kar je pripomoglo k temu, da so se g vrste boksarjev še bolj razredčile. Po vsem tem se nam upravičeno vsiljuje vprašanje, H zakaj^ pri nas sploh še vzdržujemo boks? Odgovor ni g najlažji. Zdi se pa, da zato, ker o tem ne premišljujemo- g ker smo boks, pa še vrsto drugih športov (od katerih g nimamio ničesar, za katere nimamo niti pogojev za vad-= bo, niti veselja med mladino) enostavno prevzeli od soli sedov in ga — obdržali. U. lllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!i|||||||||llllllllll|llllll>11 čeno, da je kulturno življenje v — zbledijo, j Ravne na Koroškem ■ '•* *' ‘'Z 'V'- ■ -: «X>XSXX>>XN\XVXXViX>XXX\WiXVXX>XXXViXX\XXV k\\\\\vj^\m\\WYoso»ae(»N»®e^\v«s»vM&\mw\\VMe^vx\\\w\\\\\\\\\\w^^ ■ 1 17. komuna RAVNE L. komuna VELENJE IDRIJA 3. komuna JESENICE SOBOTA 11. komuna GROSUPLJE 12. komuna MURSKA 13. komuna PTUJ 14. komuna TREBNJE 15. komuna METLIKA 16. komuna RADOVLJICA Mežiška dolina — kraj Prežihovega Voranca; koroški svet, ki ga je doživljal in opisoval pisatelj — samorastnik in delavski revolucionar. Kdo je torej ne bi poznal? Poznamo jo tudi zaradi očitnega gospodarskega razvoja tega obmejnega področja, zaradi zgodovinsko pomembnih jeklarn na Ravnah, razcveta in propada prevaljske železarne, nadalje zavoljo zgodovinskega razvoja mežiškega rudarstva in drugih industrij na tem področju. Dejali smo: zaradi očitnega gospodarskega razvoja. Res je. Zato vam predstavljamo Mežiško dolino, klasični primer v industriji in delavski zgodovini naše dežele na čelu z gigantom naše socialistične graditve — Železarno na Ravnah, naslednikom stare železarne na Prevaljah, Rudnikom svinca v Mežici in še vrsto drugih podjetij, ki so nastala ob vsesplošnem prizadevanju Prežihovih ljudi v Mežiški dolini. Kaj so vse dosegli in kaj še bodo? To bomo skušali opisati. »Kaj pa oni, so zadovoljni?« boste mogoče vprašali. Lahko napišemo, da so, kajti sami si krojijo prihodnost in to s polnim priznanjem — uspešno. 4. komuna 2. komuna KRANJ 5. komuna KAMNIK 6. komuna SEŽANA . 7. komuna NOVO MESTO 8. komuna SEVNICA 9. komuna LOGATEC 10. komuna NOVA GORICA s kmetijsko zadrugo skušajo doseči čim večjo kmetijsko proizvodnjo. Žal pa kmetijski pogoji niso najboljši. Vendar z večanjem površin obdelovalne zemlje skušajo doseči to, kar jim sama narava ni dala. In delo ni zaman. Že letos bodo vsa zadružna posestva v komuni razpolagala z 13.2 % več obdelovalne zemlje kot v preteklem letu. Zadružna posestva bodo tako organizirala lastno proizvodnjo na okoli 620 ha obdelovalne zemlje, za kar tudi računajo, da se bo kmetijska proizvodnja že letos povečala za okrog 17 % v primerjavi s preteklim letom. Kaj pa živinoreja? Niso je pozabili. S povečanjem kmetijske in živinorejske dejavnosti skušajo v komuni najti primerno stopnjo rasti te za življenje pomembne gospodarske panoge. Ta razvoj kmetijstva zagotavlja občanom nove oblike večanja družbenega standarda. Ugotovitev, da trgovina v komuni zaostaja za razvojem drugih vej gospodarstva, popolnoma drži. Nenehna rast novih naselij še povečuje zaostajanje trgovine. Da bi nadokna- V KOMUNI PREŽIHOVEGA VORANCA MEŽIŠKA DOLINA — KOMUNA JEKLA IN SVINCA Mežiška dolina — dolina, ki je “bela že v svoji preteklosti ugodne \ Naravne pogoje za razvoj močnega \ todustrijskega žarišča. Tu so gozdo-! Vb rudna bogastva, vodne sile, tu je } tudi pridno delovno ljudstvo. To pa £ ]e tudi dovolj, da je bilo lahko izko-bistiti vse te naravne zaklade. Jz nekdanje obrtne dejavnosti \ Mežiške doline, ki sega daleč nazaj ž y davnino, se je razvila močna J mdustrija. \ Boj za obstanek in napredek — to je bilo geslo dolgoletnih bojev i nialih ljudi, ki so si želeli priboriti \ delovne pravice in zboljšati življenj- 'i s*co in kulturno raven. Toda tudi v \ niirno zatišje Mežiške doline so vdrle 't, Posledice revolucij v svetu. Malo Pfed dvajsetim stoletjem so pričele J nekdanje ponosne in cvetoče žele- zarne na Prevaljah propadati. Bil je, \ težak gospodarski polom, ki je pri- \ Zadel tudi prebivalce. V letu 1935 'i v edi druga večja kriza ravenskih s železarn. Težki časi so prišli za Pre- \ Zlhove ljudi. Trdo so se borili, toda '>t Julo je še prezgodaj — ni še napočil \ “hnov čas. Cas, ki bi prinesel reši- nacionalnega vprašanja in soci-\ ®n® svobode, še ni nastopil. Treba J :e hilo čakati. In ne prav dolgo. Bil \ he tu. Pričetek narodnoosvobodilne J °rbe in nova Jugoslavija. \ .. Prav je napisal dr.Fran Sušnik, \ : J.e dejal: »Mežiška dolina daje \ ,™sične primere za industrijsko in \ ®lavsko zgodovino; primere velike \ urnosti, slavnih izdelkov, tehnič- \ lfl odkritij, odseve in odmeve j r°Pskih in svetovnih gospodarskih 5 ki P°htičriih procesov, blagoslova in 5 ni -e tu^in in jam, lesov in pušč v uayilnah, zorenje in polnote časa, \ si kor ni tako očitno v nobeni drugi \ S1°venski pokrajini.« vePr° ie torej rojstni kraj Prežiho-\ živ v?rai}ca, ki ga je on mnogim \ gu 0 Približal z opisovanjem meži-ž f„s.ga človeka, rudarske Mežice in ^ tužinarskih Raven. \ natopila je nova doba-, prišel je £ Še, 1 čas. Razvoj. Mežiške doline je $ jp Jtrnio navzgor. Vedno pogosteje ? r. jkilo slišati: naša železarna, naš \ vse .naša podjetja. Toda središče 5 Sje Fa življenja je ostala železarna, \ čui 1 ^ J® rudnik. Železarno pove- 5 stro^10’. dobili bomo nov obrat, nove ' slii- 6 in v®č delavcev bomo zapo- nk »ako J® bilo slišati in tako je tj; ‘ Železarna je rasla, večale so se zmogljivosti. A vendar so se tudi ?° z rastjo tovarne razvijala ja lvruruga podjetja. Industrializaci--•težiške doline je bila v razmahu Cma na Koroškem — v ospredju hotel PT.AN1KA gostinskega nod.iet.ia BISTR Mežiška dolina — dolina fužinar-jev in rudarjev, biser naše Koroške, je torej danes v vrtincu skoraj neverjetno hitrega gospodarskega vzpona. Nova naselja na Cečevju, na Prevaljah, v Mežici in Cmi zgovorno pričajo o uspehih delovnih ljudi Mežiške doline, ki gradijo in ustvarjajo za sebe in za svoje potomce. Komuna Ravne iz leta v leto po^ večuje svoj družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek. Na temelju obstoječe materialne osnove vseh zmogljivosti, strukture proizvodnje in potrošnje, bo znašal indeks družbenega bruto proizvoda letos v primerjavi z lanskim letom 112.8 %, družbenega proizvoda 120.9 odstotkov in narodnega dohodka 118.6%. Ti podatki pričajo, da bo glede na povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka, ob povečanem številu prebivalcev od 22.164 na 22.337 narodni dohodek na prebivalca narasel kar za 17.7 odstotkov. Zaradi znižanja cen nekaterim proizvodom, zlasti v črni metalurgiji je industrija ravenske občine v preteklem letu zabeležila stagnacijo industrijske proizvodnje. Na to so vplivale tudi nekatere zakasnitve pri investicijskih delih. Že letos pa so sledili konkretni uspehi industrije, ki presegajo predvidevanja družbenega plana komune, saj računajo, # da bodo industrijsko proizvodnjo v primerjavi z doseženo proizvodnjo v preteklem letu povečali. Kljub temu, da je komuna Ravne izrazito industrijska komuna, tudi e ^eziškt kmetijstvo odigrava pomembno vlo-doline "je bila v razmahu, go v njenem gospodarstvu. Na čelu dili zamujeno, bodo za modernizacijo trgovskih obratov v bodoče vlagali iz družbenih investicijskih skladov občine. Razvoj bo potekal skladno z razvojem novih naselij — Čečovja in drugih in •'skladno s potrebami prebivalcev. Nedvomno pa bosta sedanji trgovski podjetji »Trgovski dom« in »Ljudski magazin« premalo, da bi lahko v celoti nadomestili sedanje manjkajoče zmogljivosti trgovske mreže v komuni. Območje komune Ravne ima velike možnosti razvoja zimskega in letnega turizma. Tudi obmejni turistični promet bi bil lahko, večji, seveda kolikor bi bile ceste bbljše. Zimski turizem — smučarski dom nad Ravnami, Dom na Peci, Hotel »Planika« v Črni, ne daleč 'stran smučarska žičnica, vse to in še marsikaj pogojuje razvoj zimskega športa v že sedaj znanem smučarskem središču v Ravnah na Koroškem. Dobri so pogoji, veliki so načrti. Tudi sedemletni plan jih upošteva. Toda prvo,. kar bp potrebno, bodo 'nove ceste, ' nova povezava s kraji tostran in onkraj meja. Mežiška dolina je »žakel« so nam dejali gostinci in turisti. Prav so imeli. Ko prideš do Črne, lahko greš samo še nazaj po poti, od koder si prišel. Naprej ni poti. Vsaj za sedaj še ne. Pravijo pa, da so prve akcije že v teku. Že v nekaj letih bo prišlo do realizacije povezave z Logarsko dolino. Preko Bele peči, Luč, Podvolovljeka in Kamnika pa bo najkrajša pot do Ljubljane. Gradnja ceste od' Poljane do Holmeca bo poživila obmejni promet, saj bo omogočen dostop po lepi cesti iz Celovca preko Holmeca v Jugoslavijo. Ze sedaj je maloobmejni promet močan, z ureditvijo cest pa bi se še izdatneje povečal. Vsa pripovedovanja o gospodarstvu v komuni, o novih tovarniških uspehih, o sodobnejši tehnologiji in tako dalje pa* bi bila iluzorna, če he bi vsebovala tudi očitne skrbi komune za skladen in hiter razvoj šolstva, za hitrejše izpopolnjevanje tistih osnov, ki človeka gradijo ip ga izpopolnjujejo. Kaj pa kulturno življenje? Pravijo, da kulturna dejavnost komune ni v polnem razmahu. Toda, kaj pa je pravzaprav kulturno življenje? Po mnenju mnogih, samo dramska dejavnost. Toda to ne drži. Res je, da je v ravenski komuni dramatika nekoliko »zaspala«, s tem pa še ni re- Spomenik NOB v spomm na poslednjo veliko bitko — 14. V. 1945 so n,a tem mestu zajele enote XIV. divizije in III. jugoslovanske armade 150.000 izdajalcev in nacistov, ki so se hoteli umakniti na Koroško komuni zamrlo. Kaj pa knjižnica v novi gimnaziji, ki ima 38.000 knjig, in Delavski muzej s svojimi bogatimi zbirkami iz gozdarstva, metalurgije in rudarstva, dalje močno razširjeno delo Svobod. Še bi lahko naštevali, vendar naj to zadostuje. Ze to je dovolj, da trditve o malo razgibani kulturni dejavnosti občine I «XXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXX\XXXX>XXXXXV>XXX>XVXX\XX>.V^V*».\»XX»NN ii «4; 1^v..nv^v^^--V^v>^>,^^>.v^^^^^VVVVVVN.XVXN>.XX>.XVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> DELAVSKA ENOTNOST - St. 48 - 7. decembra 1963 \ VSE VEČJI RAZMAH ŽELEZARNE Gigant socialističnega dela — ŽE-29. 11. pa zadnja proga valjarne. LEZARNA. Tovarna, ki iod 22.315 prebivalcev zaposluje 2.800 delavcev. Tovarna, ki je vodilo celotnega gospodarskega in družbenega gibanja ravenske občine. Tovarna, kj je slej ko prej najpomembnejše podjetje ravenske občine. Če prideš enkrat na Ravne, prideš tudi drugič. /Pred teboj se odpre lepo sthro mesto Guštani z novim našel jev Čečpvjem v ozadju. Na drugi strani se ti oko ustavi ob veliki Železarni. Nastanek Železarne na Ravnah je zabeležen že v letu 1774. Mala kovaška podjetja in delavnice ob dolini reke Mežice so se družile v eno samo podjetje. Začetek njihove dejavnosti je bil osredotočen na izdelavo raznih izdelkov in kvalitetnih vrst jekel. Novo pQdjetje je hitro, sledilo naglemu razvoju metalurgije in tako postopoma usposabljalo svoje proizvodne obrate.'Največji dokaz za hitro rast je. modernizacija podjetja v letu 1881, ko je namreč pričela obratovati prva Siemens-Martinova peč, to pa je bilo kmalu, po uveljavitvi novega načina proizvajanja jekla v svetu. Toda prišla, je prva in druga kriza. Pod vplivom okoliščin v stari industrijsko nerazviti Jugoslaviji se je spreminjal tudi dotedanji asorti-man proizvodnje — proizvodnja je stagnirala vse od pričetka prve svetovne vojne do konca druge. Proizvajali so samo običajne vrste jekla, va- • ljane, kovane in lite proizvode za široko potrošnjo. Večkrat so sicer hoteli izboljšati položaj železarne z manjšimi investicijami, kot na primer" leta 1938, ko so v železarni postavili novo Siemens-Martinovo peč. Po štiridesetletnem zaostajanju je za železarstvo na Ravnah nastopila nova epoha silovitega- razvoja. Preprosto povedana, zastarelost se je po letu 1945 vse bolj umikala sodobnim ■ zahtevam proizvodnje in se prilagajala pogojem in zahtevam dompčega in tujega trga. Predvsem pa je bilo treba poskrbeti tudi za boljše pogoje in delovne razmere fužinarjev, ki so bili prej deveta briga tedanjih lastni-kov-kapitalistov. In ne samo za delovne, temveč tudi za življenjske razmere delavcev in njihovih družin, skladno z razvojem naše socialistične družbe. Že takoj v začetku povojnega razvoja industrije je bilo Železarni zaradi njenih tradicij priznano specifično mesto v okviru jugoslovanskih metalurških organizacij. Določena je bila za proizvodnjo visoko-vrednih, kakovostnih in plemenitih vrst jekla, v kar so bile usmerjene tudi vse njene rekonstrukcije. Vložene so biie nove investicije — za povečanje zmogljivosti proizvodnje surovega jekla — modernizacija livarne — povečanje zmogljivosti -kovačnice. Vendar je bil to šele začetek. Kmalu nato je prvič v svoji zgodovini železarna pričela proizvajati elektro jeklo.. Napočila je druga epoha v povojnem obdobju železarne. Izdelani so bili nravi investicijski programi, v izvedbo teh pa vložena nova investicijska sredstva. Železarstvo v Rav- Stari del Raven na Koroškem z železarno Železarna Ravne — pri visokofrekvenčni peči nah odtlej neprestano raste, z njim pa tudi vse, kar je povezano z industrializacijo Mežiške .doline. Občina Ravne se vse bolj razvija v izrazito industrijsko razvito občino. In o čem so še neprenehoma razmišljali organi delavskega upravljanja in upravno vodstvi? železarne7 Tudi ta odgovor je pred nami: pove-čati*zmogljivosti železarne, jo modernizirati, pri tem pa omogočiti delav-cemi čim sodobnejše oblike in pogoje dela", vse na podlagi mehaniziranega dela in modernizirane proizvodnje. Vsi prehodni lastnikp železarne takih želja niso pokazali. Ni jim bilo mar za trpljenje delavcev in nadaljnji napredek železarne. Vedeli so le, da morajo nagrabiti čimveč in v čim krajšem času. Toda zdaj je drugače. Zdaj ravenski fužinarji vedo, kaj želijo in kaj bodo napravili. Z novo rekonstrukcijo tovarne so pričeli v letu 1960. Po investicijskem programu je bila v tem letu zgrajena srednja proga nove valjarne, ter razširjena in modernizirana kovačnica. Povečali so proizvodnjo jekla z vgraditvijo nove 25/30 tonske elektroob-ločne peči. Osnovni cilj rekonstrukcij po tem programu, ki so bila na dan republike zaključena je pomenil v prvi vrsti življenjski obstanek za železarno in za vse tiste, ki so že, in še bodo zaposleni v železarni. Glede vrste, raznolikosti in števila izdelkov so v železarni od osvoboditve pa do danes napravili velik korak naprej, saj izdelujejo že 220 vrst jekla, ki ga predelujejo v valjane, kovane in lite , proizvode. S tem, ko uvajajo osvajanje nove vrste plemenitih jekel, se njihov delež nasproti skupni proizvodnji nenehno povečuje, to pa omogoča; da ■ lahko zadovoljujejo rastoče potrebe vseh panog razvijajoče se predelovalne industrije. Zapisali smo že, da proizvodnja v Železarni nenehno raste. To potrjuje podatek, da so. na primer v letu 1939 proizvedli 7.557 ton jekla, leta 1950 že 12.700 ton, 1955. leta 38.000 ton, 1962. leta 55.000 ton, letos pa bodo predvidoma dali 46.000 ton surovega jekla. Vplivi naraščanja proizvodnje so jasni. Tako kot so razlogi za vse to prepričljivi in razumljivi, pa je pot do uresničitve nadaljnjih načrtov 'toliko težja. In kot vse kaže, tudi dolgotrajna, vendar pa skoraj v celoti izvedljiva v sedemletnem programu razvoja. V skladu s perspektivnim razvojem črne metalurgije v državnem merilu je železarna že v letu 1960 začela rekonstrukcijo tovarne na osnovi samofinanciranja. Leta 1963. je v okviru rekonstrukcijskega programa že pričela obratovati nova 25-tonska peč v topilnici in letos 1800-tonska stiskalnica v kovačnici, Mimo teh izboljšav v proizvodnji pa je bilo opravljenih še vrsto rekonstrukcijskih del, ktit izgradnja kisi-karne, kompresorskih peči, katerih vpliv na povečanje proizvodnje je nedvomno občuten. To pa je šele prva faza rekonstrukcije, že je v teku npva rast. Po končani rekonstrukciji tovarne se bo proizvodnja povečala trikrat, vendar šele ob koncu sedemletnega plana. Skupno z upravnim vodstvom so organi delavskega upravljanja sklenili, da je trčba delo čimbolj mehanizirati, delovno silo strokovno izpopolnjevati in si tako zagotoviti stalni dotok novih delavcev, Jti jih železarna spričo svoje neprestane rasti nujno potrebuje. Priliv nove delovne sile je bil bolj ali manj zagotovljen. V občini Ravne, ki ima nekaj več kot 22 tisoč prebivalcev, je letni prirastek 100 moških, za katere je treba najti zaposlitev. Seveda največ v železarni ali rudniku. Kaj pa strokovnost?.No, ker je treba misliti tudi na izobraževanje, je le-to zagotovljeno s šolanjem v Industrijsko-metalurški. šrali v Ravnah, katere ustanovitelj je železarna. »ufcni program šole bo tre- Železarna Ravne — čistilec litine ba spremeniti,« pravijo v železarni, »usposabljati bomo morali delavce za določena mesta, to zahtevajo celotni program razvoja tovarne in nove potrebe proizvodnje. Kaj pa izobraževanje odraslih? Tudi na ,to lahko dobite odgovor. Izobraževanje odra-slih je'urejeno. Trajanje takega izo- mmi v' ' sveti prevzemajo vedno večjo odg®* vomost, saj neposredno "odločajo ° delitvi osebnih dohodkov, razpolagal" z delom sredstev za amortizacijo, * delom sredstev družbenega standarda, medtem ko prevzemajo tudi vrsto drugih odgovornih halog. Omenili smo družbeni standard. Dviga družbenega standarda delavcev 3 posvečeno Veliko pozornosti. Res sicer, da bi za potrebe železarne r®* bili letno do sto stanovanj, vendar to sedaj ni izvedljivo. Prvo je rekonstrukcija tovarne — potem stanovanja. Vendar ne, tudi stanoVanja gradili in jih bodo še gradili. ™ letos bo dograjenih 47 stanovanj/ mčdtem ko jih je bilo v letu 19®* zgrajenih 56 in v letu 1961 — °u' Skratka, trditi je mogoče, da so .lektiv, njegovi organi upravljanja ijj vodstvo, železarne vseskozi pokazal’ veliko' prizadevnosti pri uresničev®' nju vseh načrtov razvoja in gradnje tovarne. Vsi se polno zavedajo, kaK® velike in odgovorne naloge so PreV' zeli. In vredno je povedati, da s° Te naloge do sedaj zadovoljivo opravljali, pri tem pa niso pozabili skrb za delovnega človeka. To potT' juje izobraževanje delavcev, skrb kulturno in rekreacijsko udejstvovanje, ki je . delavcem omogočeno j Domu železničarjev v Čečovju in *■ jim bo v perspektivi še v večji m®11 ’■ posvečena, ko bd zgrajen Dom tel®' sne kulture z vsemi športnimi drugimi objekti, in ne nazadnje gradnjo novih stanovanjskih in dr”' gih objektov družbenega standard®1 ZRASLA JE PRED NAŠIMI OČMI »Začetek ni bil lahak, zasilni P1^ stori naših delavnic in stroji z vs®^ vetrov so močno • otežkočali začeti delo,« je prva oznaka TOVARN, REZALNEGA ORODJA PREVALJ*1, Sedaj je že mnogo bolje. Tovarna je bila, ustanovljena let 1948. Začetek je bil kaj skrbr”e”: Pilama s starimi stroji, podobna b®~ obrtni delavnici kot pa tovarni. Tod trudili so se. Čeprav je do P*k rekonstrukcije prišlo šele leta so vse dotlej z manjšimi izboljšava”/ in z (novimi stroji skušali povečev® svoje zmogljivosti in proizvod”! usmeriti v izdelovanje novih pr”1 Vodov. Že sam začetek ob rek°”( strukciji je bil težak: zgradili L objekt mehanične delavnice. Del” , kolektiv opravil sam, za material V 2 milijona din. Prvič.", išči? braževartja je od 1 da 3 mesecev, sledi pa zaključni izpit, ki je preizkus znanja. Skratka, skrb za izobraževanje kadra je v tovarni našla plodno in uspešno torišče dela. Prhv je, da nekoliko besed spregovorimo tudi o delavskem samoupravljanju v podjetju. Obratni delavski so plačali se preselili iz starih barak, zapuš starih prevaljskih železarn. , Dobili so prve kredite. Ti in ^ razumevanje komune za njihove nje po nadaljnjem rgzvojy so P$j> mogle, da so dobili tudi prve pL stroje za pilarno in mehanični lavhico. Nastopile šo izboljša' vpeljali so novo proizvodnjto. 2® začetku 1. 1962 so osvojili proiz”0^ njo za izdelavo orodja za obdela | kovin in naslednje leto že kot e” v Jugoslaviji izdelavo orodja za j delavo lesa, katerega je bilo Pr tem treba uvažati. __ av Proizvodnja se danes širi, čep* j, so trenutno v veliki prostorni st’5 Stsčri prostori ne ustrezajo več raj dobnim strojem in modernejše procesu dela. Potrebe po njih”^ proizvodih pa nenehno rastejo. s..j< lotno proizvodnjo bi lahko izvo^jj so nam povedali, »vendar za fejl5, velikih obveznosti ne sprejem” ^ ker imamo še vedno težave V izvodnji. Ko bomo dogradili n”” jekt tovarne ali pa dobili primera, prostore, potem bomo tudi proiz' v njo lahko v večji meri usme’"1”^ izvoz, pa tudi za potrebe dom® trga bo več ostalo«. Nedvomno je zaradi intenziv” ^ razvoja podjetja in zaradi potre” ^ večanju skladov potisnjena cb stran skrb za družbeni sta” jj delavca, tovarne delovne pogoje. Vendar bo prav izgradi delavcem zagotovila o^ti, Ko 'bo. to ko”c & pride na vrsto tudi gradnja^ sevanj, družbena prehrana in še fj, sikaj, česar si danes ne morejo voščiti. TOVARNA REZALNEGA ORODJA PREVALJE ■ mehanična delavnica za izdelavo rezilnega orodja za dustrijo •».'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX vrednost proizvodnje, so v.^dnik oziroma rudniške naprave Je zas1arele, tega se je kolektiv __ cdal, zato so po letu 1962 skušali ..^oizvodnjo čimbolj modernizirati b^V\V^\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\>\\v\\\\\\vv>\\\\\v\\\\\\\\\\\\\v\v>\\\v\^ KMETIJSKA ZADRUGA PREVALJE je. bila ustanovljena že leta 1948. Njena glavna dejavnost je bila dolga leta gozdarstvo, le manj !-metijstvo. Ker je v Mežiški dolini .bcan industrijski center je vedno oolj naraščalo povpraševanje po kmetijskih artiklih. Prav zaradi tega je KMETIJSKA ZADRUGA začela' opuščati druge dejavnosti ih se pričela ukvarjati s kmetijsko proizvodnjo.* Zato so se leta 1962 priključili tej zadrugi še Državno posestvo Javornik, Vrtnarija Prevalje, Kmetijska zadruga Črna '< na Kohoškem, ki je bila pretežno gozdarska (gozdarski odde-. le k se je razformiral). ■ Da bi bila . preskrba z mesom čim hitrejša in dobra je KZ Prevalje prevzela mesarije in prodajalne mesnih izdelkov v Prevaljah, Mežici in Črni. KMETIJSKA ZADRUGA Prevalje je sedaj močna kmetijska enota s 650 hektari kmetijskih zemljišč, na' katerih vrši lastno kmetijsko proizvodnjo. V precejšnji meri pa vrši tudi kooperacijsko proizvodnjo s privatnimi proizvajalci, predvsem proizvodnjo ■ semenskega krompirja in pitane živine. Zadruga usmerja kmetijstvo na predelih Kotelj, Poljan in Mežice, kjer so površine dokaj ravne in primerne za strojno obdelavo. Vsi ostali predeli Mežiške doline so hriboviti in primerni le za pašno rejo • plemenske živine. V okolici Raven pa se bo moralo kmetijstvo umakniti industriji in naseljem. V 'glavnem se zadruga usmerja v proizvodnjo mleka in mesa, saj je po teh artiklih največje povpraševanje, poleg tega pa goji še semenski krompir in hmelj. Posebno hmelj zelo dobro uspeva, Saje kvaliteten pridelek in 'najbolj rentabilna kultura. Zadruga vsa razpoložljiva sredstva vlaga v vzrejo živine, gradnjo hlevov ter mehanizacijo. DVA OBRATA LESNO-INDU-STRIJSKEGA PODJETJA SLOVENJ GRADEC Na področju občine Ravne na Koroškem poslujeta dva obrata tega podjetja. Prvi obrat v Mušeniku, ki proizvaja žagan les in ladijski pod, drugi obrat pa v Prevaljah, ki proizvaja žagan les, ladijski pod, stavbeno in sobno pohištvo. Oba obrata izkoriščata surovine iz gravitacijskega področja, ki -zadostujejo njihovim potrebam, tako, da ' odpadejo vsi daljši prevozi surovin. Planirani dohodek obeh obratov za leto 1963 je bil 775 milijonov, od katerega je bilo že v devetih mesecih doseženo za 679 milijonov. Za leto 1964 pa predvidevajo, da bo celotni dohodek 943 milijonov. To je za 22 °/o. več nasproti letu 1963. Od . tega bo povečanje 14 °/o zaradi obsega poslovanja ih 8 % zaradi dviga produktivnosti. Zaradi delno zastarelih proizvodnih sredstev so investicije usmerjene v'rekonstrukcijo obratov. Tako je v Mušeniku predvidena rekonstrukcija skladišč hlodovine in žaganega, lesa, medtem ko je na Prevaljah v glavnem že končana, prva faza rekonstrukcije mizarne. V teku so tudi dela na izgradnji' raznih pomožnih objektov kot silosa za žagovino, skla- • dišče vnetljivega goriva in maziva in gradnja šeststanovanjske stavbe. GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC GOZDNI OBRAT RAVNE NA KOROŠKEM — Gozdnati predeli Mežiške doline prav gotovo utemeljujejo potrebo o skrbi in negi gozdov. Zato je bil že leta 1946 usta- KZ Prevalje — ekonomija za molzno živino v Podkraju pri Mežici novi j en gozdni obrat, ki je prevzel skrb za upravljanje gozdov na področju Raven, Prevalj in Mežice. Pri delu se v glavnem poslužujejo mehanizacije, imajo pa tudi prenosne žičnice za spravljanje lesa. Velik problem imajo s stanovanji gozdnih delavcev, za kar je glavna ovira izdaja lokacije. GOZDNI OBRAT ČRNA NA KOROŠKEM — Obrat upravlja z gozdovi s področja Črne. Zaposluje 330 delavcev, vendar jim primanjkuje. gozdnih inženirjev in tehnikov. Tudi mehanizacije imajo premalo. Veliko težav jim povzroča pomanjkanje cest, zato menijo, da bo pospešena gradnja gozdnih cest V perspektivi najbolj potrebna. PREMALO KONKURENCE V TRGOVINI V. ravenski občini sta dve trgovski podjetji. Lahko bi bilo tudi samo eno podjetje. Ni važno, koliko je podjetij, marveč kakšni so lokali teh podjetij, ali bolje: koliko je teh lokalov in kakšna je medsebojna konkurenca. Skupno imata podjetji 43 poslovalnic z različnim trgovskim blagom. TRGOVSKO PODJETJE »LJUDSKI MAGAZIN« RAVNE naj bi'po letošnjem planu s povprečno 101 zaposlenimi doseglo 1.150,000.000 din letne realizacije s povprečno 16 “/o maržo. Ustvarili bodo čisti dohodek 95,000.000 din in dali ’ v sklade 14 milijonov 500.000 din. Za primerjavo zapišimo nekaj številk, ki govorijo o rasti prometa: v letu 1961 so dosegli 1 milijardo 10 milijonov prometa, leta 1962 pa že 1 milijardo 10<3 milijonov dinarjev. Naj v kratkem povemo nekaj o nastanku podjetja: ustanovljeno je •bilo leta 1952, kasneje pa mu je bilo priključenih še 5 trgovskih podjetij. Danes ima podjetje 24 poslovalnic v vseh središčih občine. To so različne specializirane trgovine, od trgovin z mešanim blagom pa do trgovin s tekstilom, obutvijo, tehničnim materialom in povrtnino. Perspektivni načrti podjetja mnogo obetajo. V pryi vrsti imajo namen v najkrajšem času obnoviti prodajalno KONZUM v Prevaljah v samopostrežno trgovino. Nadalje imajo v načrtu gradnjo trgovin paviljpnske-ga, sistema v Mežici, medtem ko bodo v Črni obnovili že obstoječe prodajalne. Računajo, da bodo v petih letih ustvarili ža investicije 50 . milijonov lastnih sredstev, kar pa ne bo zadostovalo in bodo v ta namen potrebovali še 30 milijonov posojil iz družbenega investicijskega sklada občine. V trgovskem podjetju tudi menijo, da bi bilo treba za boljše preskrbovanje občanov organizirati še specializirane trgovine, in sicer v sporazumu z drugimi trgovskimi podjetji, ker bi se tako izognili »dupliranju«, " čeprav sodijo, da je konkurenca potrebna. Sami pa želijo. odpreti specializiran razstavni trgovski lokal za pohištvo. TRGOVSKO PODJETJE »TRGOVSKI DOM« RAVNE ima svoj sedež na Ravnah, v novem naselju Če-ičevje. Ustanovljeno je bilo leta 1959 z vsemi specializiranimi poslovalnicami, '.katerih je sedem, skupno pa ima podjetje 19 poslovalnic v Ravnah, Prevaljah, Lesah, Jamnici in Črni. Gradnjo novih trgovskih prostorov na Čečev ju je prevzela Železarna kot investitor. Po dokončani gradnji je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje TRGOVSKI DOM. / ustanovitve pa do leta 1962 je bilo ločeno smer. Zdravstvena služba je zrasla . iz dveh privatnih ordinacij, ene 'lekarne, nekaj babic in bolnišnice-bratovske-skladnice v Črni. Zdravstveni „ dom na'Ravnah zajema v svoji dejavnosti: štiri splošne ambulante, dve obratni ambulanti, otroški in Splošni dispanzer, . dispanzer' za žene. protituberkulozni dispanzer, patronažno "in babiško službo, ambulanto za športnike in telovadce, oddelek za medicino dela, higiensko postajo, rentgen, laboratorij, fizikalno terapijo, okulistično, nevrološko, pulmološko in otorinolaringološko specialno ordinacijo, dve splošno zobni ambulanti, šolsko zobno ambulanto in zobotehniko, delovne enote od Raven do Črne, dvanajst redno zaposlenih zdravnikov iri tri Trgovsko podjetje LJUDSKI MAGAZIN Ravne — prodajalna tekstila v Prevaljah Trgovsko podjetje LJUDSKI MAGAZIN Ravne — špecerijsko -delikatesna prodajalna JAMNICA na Ravnah Trgovsko podjetje TRGOVSKI DOM NA RAVNAH — ČEČEVJE — večino novega naselja je zgradilo splošno gradbeno podjetje GRADIS — POSLOVNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM k podjetju priključenih več podjetij, med njimi bivše podjetje Komuna Prevalje, prevzeli so poslovalnico od Kmetijske zadruge Prevalje, medtem ko so prevzeli tudi dejavnost bivšega podjetja »Kovina«, specializiram oddelek za kovinsko stroko in tehnično blago. Trgovino na drobno so obdržali, na debelo pa opustili. Menijo, da bi bilo dobro, če bi svoj Radio-servis še modernizirali. Prej so namreč vsa popravila opravljali v Mariboru. Servis .nameravajo razširiti še na gospodinjske aparate. Nedvomno bo preureditev nekaterih trgovin še potrebna. Tako na primer računajo na gradnjo paviljona za stanovanjsko opremo v Prevaljah blizu železniške postaje, ker bi 'to pocenilo prevoze, medtem ko nameravajo razširiti svoje dejavnosti tudi v novem občinskem centru na RaVnah, ki ga bodo v perspektivi gradili. ' TRGOVSKO PODJETJE »MESNINA« RAVNE NA KOROŠKEM — Podjetje se je od leta 1947, ko je bilo ustanovljeno, razvilo že v močno mesarsko podjetje, ki ima 4 prodajalne in klavnico ha Ravnah. Od začetnih 3 milijonov mesečnega prometa se je mesečni promet letos povečal že" na 20 milijonov dinarjev. Temu primerno je sledila modernizacija klavnice in prodajaln. Težave jim povzročajo le nekoliko zastareli prostori prodajaln pa tudi klavniški prostori so že majhni in skoraj ne zadostujejo več naraščajočim potrebam. Na reševanje stanovanjskega problema svojih delavcev do sedaj niso veliko mislili, to pa zato, ker so vsa sredstva iz skladov porabili za opremo prodajaln in klavnice. Menijo, da bodo to uspeli v prihodnjih letih urediti. ZDRAVSTVENI DOM NA RAVNAH Silni razmah industrije v ravenski komuni uspešno spremlja tudi zdravstvo. Njegova dejavnost je or-■ gansko zrasla na teh korenikah, prisluškuje potrebam in jih rešuje z modernimi posegi zdravstvene službe. Alpski svet, industrija jekla, svinca in lesa, hitra urbanizacija, doma-lega v celoti socialno zavarovanega . prebivalstva, padajoča nekoč visoka . rodnost, padajoča umrljivost, emigracija mlade delovne sile, so zadeve, ki zdravstveni službi dajejo do- honorarne specialiste, tri zobne terapevte. in deset medicinskih sester, do 80 zaposlenih in skoraj 30 štipendistov, med njimi psihologe 'in socialne delavce. Lekarna na Ravnah ima svoje poslovne enote na Ravnah, v Prevaljah, v Mežici in v Črni. Reševalna postaja na Ravnah poseduje štiri avtomobile in ima v projektu radijsko povezavoj Bolnišnica v Črni se je priključila slovenjgraški in uspešno vrši svojo funkcijo. Potrebno bi bilo vsem tem službam zagotoviti primerne prostore ter jih prikladno opremiti. Že drugo leto gradijo centralno stavbo zdravstvenega doma, ki je zelo racionalno projektirana. Nabava aparatur poteka skladno z izboljšanjem diagnostičnih in terapevtskih metod. Težnja ravenskega zdravstvenega centra je, da bi z dobro šolanim in družbeno zrelim kadrom uspel služiti potrebam komune v funkciji zdravstva. Zaenkrat primanjkuje še zobozdravstvenih delavcev in delavcev za socialno medicinsko službo. Medicina dela je storila šele prvi čvrsti korak v našo industrijo, čeprav problemi kličejo po obravnavi. Organizacija zdravstvene službe pa zahteva tudi še več zdravnikov. Zdravstveni zavod želi tesno sodelovati s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje, ki je letos dogradil svoj zdravstveni dom na Ravnah in stavbo za upravno službo. Zdravstvena služba ima pravilne koncepte in jih bo ob posluhu družbeno političnih organov in delovnih skupnosti v komuni uspela uspešno realizirati. LEKARNIŠKA SLUŽBA — SLABI PROSTORI V nobenem izmed štirih občinskih centrov se ne morejo pohvaliti s prostori, ki bi povsem ustrezali lekarniškim pogojem. Prostori so stari in večidel neprimerni. Seveda ne bodimo črnogledi, češ da za lekarniško službo"ni boljših izgledov. Najprej bodo skupaj z Zdravstvenim domom rešili problem prostorov na Ravnah, potem pa, kjer se bo pokazala potreba. Za bolnike je prav tako preskrbljeno. To skrb uspešno vodi SPLOŠNI ODDELEK ČRNA NA KOROŠKEM, ki je bil leta 1963 priključen k Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Bolnišnica v Črni ima kirurški in interni oddelek z dvema zdravnikoma in skupno 64 zaposlenimi. Omenimo naj še REŠEVALNO POSTAJO Z RAVEN, ki je bila ustanovljena že 1927. leta. 1959. leta pa se je k njim priključila še Reševalna postaja iz Črne. Zaposlenih je 14 \ delavcev, letno • pa opravijo prek' 4300 prevozov in to s štirimi rešilnimi avtomobili. Po potrebi vozijo tudi v Avstrijo. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE RAVNE NA KOROŠKEM Ustanovljen je bil ob reorganizaciji bivšega mariborskega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v začetku 1963. leta. Delokrog zavoda obsega vse štiri koroške občine: Ravne, Dravograd, Radlje in Slovenj Gradec. Zavod opravlja vso službo, ki mu jo nalaga zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev. Pokoj-ninsko-invalidsko službo si je za to območje obdržal Komunalni zavod ■ za socialno zavarovanje v Mariboru ter tukajšnji zavod le dopolnjuje zahtevke za pokojnino in invalidnino bodisi takoj ob vložitvi ali pa kasneje na željo zavoda zaslišuje priče ali drugače izpopolnjuje zahtevek. Prav gotovo bi bilo bolje, da bi tudi to službo prevzel komunalni zavod, ker morajo sedaj vse to urejevati V razmeroma oddaljenem Mariboru. O tem naj bi odločal pristojni upravni ’ odbor Republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Območje, ki ga zajema zavod, je ekonomsko zelo neenakomerno razvito, kar povzroča -neenakomeren dotok prispevkov, virov dohodka zavoda. Povprečni dohodki prispevka na enega zavarovanca so naslednji: Občina Ravne 53.523 din, Slovenj Gradec 48.790 din, Dravograd 44,332 din in v občini Radlje 49.103 din. Prispevek na enega zaposlenega pa znaša v občini Ravne 58.194 din, v slovenjgraški občini 47.112 din, dra-vograški 41.432 din in v občini Radlje 42.094 din. Iz prikaza dohodkov in izdatkov je razvidna neenakomernost med dohodki in izdatki, zlasti pa. gospodarska razvitost posameznih občin, od česar je odvisna tudi višina prispevkov. Ker so izdatki- večji od prispevkov, krijejo razliko iz rezervnega sklada skupnosti, vendar menijo, da če to ne bo zadostovalo, bodo morali predpisati izredni prispevek za zdravstveno zavarovanje, kar pa bi obremenilo osebne prejemke zavarovancev. . Omenimo naj, da je bil KOMUNALNI ZAVOD s svojimi samoupravnimi organi med letom v staln' povezavi z vsemi štirimi občinskim' skupščinami in zdravstvenimi zavodi na svojem območju. Letos, septembra so se preselil' iz starih upravnih prostorov v Prevaljah v novo upravno stavbo v Ravnah. Število zavarovancev v ravenski občini je večje od' števila prebivalcev (22.315 prebivalcev, zavarovancev 22.722), to pa ni nič čudnega, č® ' vemo, da je pritok delavcev v industrijsko razvito ravensko občin0 sila močan in so tako mnogi Pojavljeni pri. Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje na Ravnah. Zdravstveni dom na Ravnah — novi objekt tik pred dograditvijo, v kateit0 ga se bodo vselile vse zdravstvene službe, v starem poslopju pa ostan V specialistične ambulante t-.xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx..X'.-v. XXXXXXXXXXXXXXXXX%XXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX\XXXXXXXXXVxXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXVXXVxXXXXXXXXX^VXXXXXXXXXXXXWXXVXVXXXXXW>XXXX\X\XXXVXXXXxXXXXXVXXXXXX\XXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXVXXXXXXXX' DELAVSKA ENOTNOST - Št. 48 - 7. decembra 1963 ;■* 1 * * y ,; |WM ' , V NAČRTU KREPITEV GOSTINSTVA V naši reportaži smo že povedi. da je gostinstvo tesno povezalo z razvojem turizma. Odveč pa bi bilo ponovno poudarjati, da so pogoji turizma v Mežiški dolini več kot idealni. Privlačnost naravnih lepot Mežiške doline je tolikšna, da bi bila to ena najbolj obiskanih dolin J. Sloveniji. Slovenski koroški svet bi domači kot tudi tuji turisti še bolj obiskovali. Veliko je bilo že storjenega, zlasti s prenovitvijo nekaterih gostinskih obratov. Storiti Pa bo treba še marsikaj. Ni nepomemben predlog občine, po katerem Pa j bi v hribovitih predelih stare kmetije deloma preuredili tudi v gostinske obrate in tako rešili mož-b°st nadaljnjega obstoja kmetij, istočasno pa razširili turizem. GOSTINSKO PODJETJE »URŠ-WA« RAVNE NA KOROŠKEM je bilo ustanovljeno leta 1947. Združi8 tri obrate: restavracijo »POD URŠLJO«, okrepčevalnico »Pri lipi« ln gostilno »Pri Dalmatincu«. Resta-Vracija »URŠLJA« je obrat družbe-P® prehrane, v katerem se hrani , 0 abonentov. Vsa gostišča so bila ze deloma preurejena, vendar se za-badi naraščanja prometa vedno hitreje porajajo nove zahteve zlasti Po sodobnejših prostorih. Potrebam bo zadoščeno, ko bodo dogradili nov gostinski obrat, ki bo zadovoljil tudi bajzahtevnejšega gosta. Vendar bodo morali dotlej urediti 'še kadrovsko 'Prašanje, ker že sedaj zaradi pomanjkanja stanovanj primanjkuje kvalificiranih delavcev. Trenutno je v Podjetju zaposlenih 19 oseb. gostinsko podjetje »KOLŠKI dom« PREVALJE ima štiri gostišča in vinsko klet ter 24 zapornih. Računajo, da bodo letos stvarili okrog 100 milijonov prometa. Med obiskovalci gostišč so le-bs zabeležili večji obisk tujih turi-, °v, in to kar za okrog 150 %> več °t pretekla leta. Povečanje pro-i eta predvidevajo tudi prihodnje t°- Zlasti si veliko obetajo od dograditve ceste Črna—Solčava, ki bo P° najkrajši smeri povezovala še logarsko dolino z Ljubljano. . Že v prihodnjem letu bodo gra-mii paviljonsko gostišče na Holmcu. °a tega niso storili že prej, je kriv ^izdelan projekt gradnje alpske ce-ste preko Holmca. Toda misliti bo-morali tudi na nova gostišča na preval j ah, saj sami pravijo, da jih e sedaj premalo, zlasti še, ker jih , bilo pred vojno 13, sedaj pa so samo tri. frr 1 ■ STR4S^INSKO PODJETJE »Riši; h CRnA NA KOROŠKEM ima to a ®?.s*^ča, in sicer v Črni. Pod dvA°°S) ns^° Podjetje spadata tudi žerjav*restavraciji, v Crrti in Z dograditvijo hotela »PLANIN-ski * ie Črna dobila sodoben gostin-,w- °brat, ki bo nedvomno veliko eofS?.eVal R razvoju turizma v tem . skem delu Koroške. Hotel je bil ograjen v drugi polovici leta 1961. bil težaven. Slaba cesta Raven do Črne je še prispevala °1 delež. Z asfaltiranjem omenje-- beste se je lani obisk v hotelu že le.atn° izboljšal, medtem ko so bile v l°s v devetih mesecih zmogljivosti da k3 zasebene do 50%. Računajo, bo dograditev ceste Črna—Bela zn * n Povezava z Logarsko dolino .. at:no prispevala k povečanju obi-t ® turistov. Turistični promet je ži» nnejši pozimi, saj so v Črni idealom s?uearski pogoji. Nedaleč stran v, hotela je zgrajena smučarska s bnica, ki omogoča smučarjem hriK1” z okr°S 800 metrov visokega hi,ba po idealnih smučarskih tere-v dolino Črne. thj.betošnji plan podjetja znaša 80 Da V°nov dinarjev prometa, le-ta l0 bo prekoračen in se bo približal rač btilijonom. Za naslednje leto pa jg boajo na 120 milijard. V hotelu in ležišč. Vse sobe so moderno zjkusno opremljene, tako da lahko ovoljijo vsakega gosta. CaG^TINSko PODJETJE »PE-sk->* "*®ŽICA ni najstarejše gostince L.?°bjetje v občini. Ustanovljeno Bke ‘ ? ^eta 1954, ima pa tri gostin-I.L- obrate in mlečno restavracijo. V nJ! Predvidevajo, da bodo promet okr0lrneriavi z lanskim povečali za 8lu1°5 25 milijonov dinarjev. Zapo-]el° 22 delavcev. OBRTNO podjetje »INŠTALATER« PREVALJE raDU?^!ftje je iz malih nacionalizi-tti0x delavnic zraslo v . veliko in 105 a ,°brtno podjetje, ki zaposluje rahih iv-^ev’ v Slavnem kvalifici-itio ’ Njihovo področje dela ni sa-ljai0 Mežiški dolini, temveč poši-Ljabi^bje ekipe celo v Maribor in b°djeti Veliki nesreči v Skopju je Ih DJ« takoj priskočilo na pomoč ‘Slo tiakai cknninn Hplavrpv. Gostinsko podjetje URŠLJA — restavracija POD URŠLJO na Ravnah Trenutno je v Skopju 50 kleparjev in inštalaterjev, ki delajo skupno z združenimi slovenskimi podjetji pri izgradnji novega naselja »Vlae«. Spregovorimo še o uspehih podjetja:. lani so ustvarili 137 milijonov realizacije, letos pa predvidevajo 400 milijonov. Lani so izločili na sklade 800 tisoč dinarjev, letos pa predvidevajo 15 milijonov. V podjetju menijo, da perspektiva razvoja zahteva čimveč strokovnih kadrov, čeprav gre samo za obrtno podjetje. Da bi ustvarili pogoje za vključevanje strokovnjakov v proizvodnjo, želijo s štipendijami omogočiti študij nekaterim interesentom, vendar velikih uspehov nimajo," ker je interesentov malo ali pa ti postavljajo nesprejemljive pogoje. Kot mnoga podjetja v občini tudi njih »žulijo« neustrezni prostori, Zato v perspektivnem programu gospodarjenja predvidevajo novogradnjo delavnic, za katero bodo iz lastnih sredstev prispevali okoli 10 mi-' lijonov dinarjev, medtem ko jim bosta razumevanje in pomoč občine nujno potrebna. PRESKRBA S KRUHOM. V občini. Ravne obratujejo trenutno štiri pekarne oziroma pekarska podjetja: na Ravnah, v Prevaljah, Mežici in Črni. Zaradi zastarelih pekarn, ki ne ustrezajo sanitarnim pogojem, so v občini pričeli graditi novo pekarno 'f Prevaljah, ki bo zadovoljila vse potrebe. Zaradi boljše preskrbe s kruhom nameravajo v prihodnjem letu združiti vsa štiri podjetja oziroma jih priključiti k podjetju »Mlin in testenine« Maribor, ki bo preskrboval pekarne z moko: iz svojega skladišča v Dravogradu. Sodijo, da bo tako v občini rešen problem preskrbe s kruhom za dalj časa. ZDRUŽENE KINO DVORANE. Letos so v občini Ravne združili vse kino dvorane v* eno podjetje. Dvorane so na Ravnah, v Prevaljah, Mežici, Žerjavu in Črni. Vse dvorane razen v Prevaljah so namenjene izključno predvajanju filmov, medtem ko so v prevaljski dvorani tudi druge kulturne prireditve. Vendar pravijo, da se je obisk že in se bo še zmanjšal zaradi vedno večjega števila televizijskih aparatov in razvijajoče se motorizacije. Obrtno podjetje INŠTALATER Prevalje — hladilne spirale za železarne na Ravnah livarno ŠTIRI UPRAVE KOMUNALNE DEJAVNOSTI V OBČINI V občini imajo štiri uprave komunalne dejavnosti: na Ravnah, v Prevaljah, Mežici in Črni. Skrb vseh komunalnih dejavnosti je usmerjena v vzdrževanje, občinskih cest, izgradnjo in vzdrževanje vodovoda ter kanalizacije, medtem ko so v sklopu zavoda še vrtnarija, pokopališče, čiščenje ulic in deloma opravila pri adaptaciji zgradb. UPRAVA KOMUNALNE DEJAVNOSTI RAVNE NA KORO- mov. Težave imamo tudi s preskrbo potrošnikov z vodo. Obstoječe kapacitete vode so glede na tako močno poraslo število potrošnikov že zdavnaj premajhne, da bi krile potrebe. Rešitev bo edino v izgradnji novega vodovoda, za katerega ih zajetje že ...gotovo. Nujno pa bo najti sredstva, da še Čirhprej začne graditev vodovoda. UPRAVA KOMUNALNE DEJAVNOSTI MEŽICA zaposluje 30 delavcev, ustanovljena pa je bila leta 1961. Poleg vseh že omenjenih dejavnosti gradijo športni stadion v Mežici. Povpraševanje po opeki je glede na pospešeno gradnjo veliko, zato so pričeli izdelovati tudi strešno opeko. Letno izdelajo 100.000 kosov opeke. OBRTNA DELAVNICA «SLIKO PLESKARSTVO« PREVALJE To samostojno obrtno podjetje zaposluje 34 delavcev, ustanovljeno pa je bilo 1962. leta. Njegov predhodnik je bilo Komunalno podjetje. Podjetje ni veliko, vendar opravlja kvalitetne slikopleskarske usluge na celotnem območju Mežiške doline. Največ d dl prevzemajo v novih zgradbah. Zaključek: podjetje je rentabilno. 6 . . OBRTNA DELAVNICA »AVTOSERViS« PREVALJE Še lani je bila privatna delavnica, septembra pa je bila ustanovljena delavnica družbenega sektorja. V njej je sedaj zaposlenih 10 delavcev, računajo pa, da bi število zaposlenih povečali, kolikor bi poleg Tomosovega servisa uspeli dobiti še Fiatov servis. Pogoje imajo — potrebe po storitvah Fiatovega servisa so velike. POŠTNA SLUŽBA DELA . V HUDIH RAZMERAH »Veliko je telefonskih pogovorov,« so dejali na pošti. Kako tudi ne, saj je veliko podjetij, veliko službenih razgovorov. Toda telefonska služba dela v težavnih pogojih. Kako dolgo še? Že prihodnje, leto bo na Ravnah zgrajeno novo poštno . poslopje in vgrajena avtomatska * centrala. Tako bo telefonija v Mežiški dolini avtomatizirana in povezana z avtomatskim omrežjem Dravograda in Maribora. ŠOLSTVO IN DRUGE INSTITUCIJE Zal nam prostor ne dopušča, da bi podrobneje opisali delo vseh ravenskih ustanov in institucij. Vendar želimo nekoliko besed- napisati tudi o šolstvu in zdravstvu. Ob tej priložnosti naj omenimo, da pri vseh urbanističnih delih igra pomembno vlogo URBANISTIČNI BIRO RAVNE, ki je podružnica Zavoda za urbanizem v Mariboru. Na območju občine je 13 osnovnih šol, od teh so na Ravnah, v Prevaljah, Mežici in Črni popolne osemletke. Letos bo dograjena nova osnovna šola v Prevaljah. Gimnazija na Ravnah obstajd že od leta 1945 in je bila v starem gradu. Leta 1954 pa se je vselila v svoje nove prostore. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA. Ta kulturna ustanova je izrednega po* mena za celotno Koroško. Ustanovljena je bila 1949. leta. Kot izredno pridobitev knjižnice velja omeniti DALMATINOVO BIBLIJO, ki so jo našli pri nekem koroškem kmetu. Knjižnica pa ni pomembna samo zaradi te knjige, temveč zaradi cr lotne zbirke knjig. V vseh štirih središčih ravenske občine z uspehom delujejo ljudske knjižnice. Samo ravenska knjižnica ima nad 8000 knjig, letno pa jih izposodi do 15.000. Ljubljana transport — OBRAT ŽERJAV Črna na Koroškem — garaže in delavnice pred dograditvijo Pogled na Čečevje — v ospredju dom učencev ŠKEM je bila ustanovljena že leta 1950 v sklopu Gospodarskih podjetij. Že naslednje leto pa se je osamosvojila ter pričela širiti svojo dejavnost. Širjenje dejavnosti je zahtevalo, da je zaradi zadovoljivejšega opravljanja raznih storitev nabavila tri traktorje, kamion, dva cestna valjarja ter betonski mešalec. Poleg že naštetih dejavnosti ima komunalna uprava na Ravnah tudi delavnico za popravila vodovodnih instalacij in montažo. »Imamo pa tudi težave,« so nam povedali. »Prva je ta, da kot zavod nimamo popolnega samoupravljanja, temveč samo od občine imenovan upravni odbor. V Svetu za komunalne zadeve pri občinski skupščini pa nimamo nobenega zastopnika, zaradi česar pride večkrat do nerazumevanja naših potreb in proble- Poslovna enota KOMUNALNEGA PODJETJA »LJUBLJANA-TRANSPORT« MEŽICA je bila ustanovljena leta 1961, ko je Rudnik Mežica razpustil svoj avtotransport-ni oddelek. »LJUBLJANA-TRANS-PORT« je prevzel celotni park rudnika, medtem ko je zmogl ji vesti poslovne enote razširil tudi s svojimi kamioni ih avtobusi. Novo prevozniško podjetje vse od ustanovitve dalje opravlja v splošno zadovoljstvo občanov vse prevozniške usluge tdko v tovornem kot osebneht- prometu. Poleg prevzema vseh prevozov za rudnik in deloma tudi za železarno so obseg svoje dejavnosti močno razširili izven področja občine. V sedemletnem perspektivnem razdobju pa menijo, da bodo še povečali obseg dela, istočasno pa obnovili prevozni park. Muzej na Ravnah — gozdarska zbirka tjakaj skupino delavcev. »Ni tako hudo!« Karin se je sproščeno in prisrčno nasmehnila, kot bi v življenju še nikoli ne imela problemov. »Videti je, da se pri vratih vedno zmotim. To pa se na žalost ponavlja. Sicer pa imate vi, gospodična Wandel, čisto posebno prednost pred mano, kar pa doslej sploh nisem opazila. Lahko ste srečni, ker ste nekaj let starejši. Za vas gospod Hirsch kot oče ne pride več v poštev.« Ta večer ob istem času, torej malo pred 21. uro, je odvetnik Gisenius poprosil ženo in sina; da prideta v dnevno sobo. »Moja posebna želja je, da še enkrat vidim zbrano vso' družino,« je rekel in se ozrl okrog. sebe. »Nameravaš morda za dlj.e časa odpotovati?« Klaus se je brezbrižno presedal v naslonjaču. »Sin moj, menda si dobre volje. To ti 7 iz srca privoščim.« Potem je Gisenius pogledal svojo ženo Constanze. Videti je bila daleč manj skrušena kot običajno. Čeprav so ji podrhtavale roke, danes vsaj ni zaudarjala po alkoholu. Bilo je skoraj, kot da bi se spremenila. Vznemirljivo dejstvo. »Gospod doktor,« je zaklicala Martha, močno priletna gospodinja, »juha bi bila tako daleč.« »Juha lahko počaka!« je ukazal Gisenius. »Najprej se še moramo nekaj pogovoriti.« »Upajmo, da ti bo kosilo potem še teknilo,« se je muzal Klaus. Gisenius je mimogrede in karajoče premeril sina. »Martha, odstranite se. Saj sem vam že povedal: juha lahko počaka!« »Naj prinesem vsaj vino?« »Kakšno vino?« Gisenius je nagubal čelo. »Kako "pridete na tako misel? Pri nas ne pijemo vina.« Od strani je ošinil ženo. »Vsaj 'ne v moji prisotnosti.« »Jaz sem odredil,« je povedal Klaus. »Tako nekako zaradi proslavljanja tega dne.« »Ce bomo imeli vzrok, da bi karkoli praznovali, bomo storili to tudi brez alkohola.« Gisenius je z roko zamahnil proti Marthi... in ta je prav hitro izginila. Potem je vprašal sina: »Kaj pričenjaš po novem tudi ti že piti?« »Sem dedno obremenjen... in imam vse dobre materine lastnosti.« »Potemtakem je gotovo lahko mati nate zelo ponosna!« »Saj tudi sem!« je odvrnila gospa Gisenius. Gisenius ni bil vajen, da bi se v njegovi prisotnosti govorilo na tak način. »Je to tu zarota?« »Iz čigave strani?« se je pozanimal Klaus. »Tovrstna živahnost je v moji družini nekaj novega.« • .. »Oče, bi te veselilo, da bi se ji privadil?« $ »Za eksperimente nam na žalost ne preostaja več časa. Kajti, na žalost, se ne bomo mogli odreči nekaterim družinskim spremembam. So pač važne, čeprav morda začasne spremembe.« »Mogoče pa tudi ne,« je prepirljivo pripomnil Klaus. »V tej družini« Gisenius se ni pustil motiti, »je vselej vladal smisel za tradicijo.« »Hura!« je zaklical Klaus. Gisenius se je pazljivo, z nekim poudarkom in molče zastrmel v sina — pa na žalost brez posebnega učinka nanj. »Sramuj se, jaz si vsekakor ne bi bil nikoli drznil na tak način govoriti s svojim očetom:« »Najbrž si imel drugačnega očeta, kot ga imam jaz« »Klaus, prosim,« je posredovala Constanze. »Že dobro, mama« Klaus se je presenetljivo poslušno nasmehnil. »Molčim in poslušam. Toda potem bom govoril jaz.« »Potem ti bom tudi dovolil govoriti.« Gisenius je stal za visokim naslanjačem. Tovariši 104 Dlani so mu počivale na naslonjalu. Podbradek je pomolil naprej in videti je bil, kot bi držal govor v parlamentu. »Torej: Pričeti nameravam nekaj takega kot novo obdobje svojega življenja. Iz različnih razlogov. Najprej, ne ugaja mi več v tem mestu ... je -preveč ozko, malomeščansko in provincialno. Na drugi strani me ne veseli, da bi se še vnaprej ubadal s kakršnokoli povprečno politično dejavnostjo in se rinil v ospredje. Na kratko: zdaj sem se pač odločil javno stopiti v politično življenje... in tako rekoč v prve vrste.- Že nekaj časa imam kaj odlično ponudbo: deželna vlada mi želi zaupati mesto državnega sekretarja.« »Minister, ki si mu dodeljen; je pomemben mož.« Gisenius je to sicer drzno, vendar vseskozi spoštljivo opazko svojega sina vzel na znanje. Kratko se je nasmehnil: »Novo življenjsko obdobje seveda ni velikega pomena samo zame, temveč v enaki meri tudi za vaju. Moj položaj bo terjaj tudi popolnoma drugačen način življenja. Mislim: reprezentančnost. Na žalost pa, Constanze, zaenkrat tem nalogam še nikakor nisi dorasla. Zato smatram za potrebno' da ugodiš moji želji in greš v sanatorij. Najprej za tri do šest mesecev! V poštev pride sanatorij profesorja Berusena. Sem te že prijavil.« »Je to vse?« je rezko vprašal Klaus. »Tebe, sin moj, pričakuje v Bonnu moj stari kolega iz študentovskih let in prijatelj v stranki. Pri njem boš stanoval in naprej študiral.« »Sicer še kaj?« »Odpotovali bomo v prihodnjih dneh.« Gisenius se je še vedno čutil nadmočnega. »Vsakdo v svoj kraj. Tako — in s tem, mislim, sem povedal vse. Zdaj lahko pričnemo z juho.« 17 2 3 9 S 6 7 8 m 9 fO 11 « 13 /* u 16 /6 JL 3 t? 18 19 C ■rcfl 2o 21 221 23 2* 26 26 28 29 3o 3/ . llllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII!!lllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIII!® Križanka Vodoravno: 1. obrazec, besedilo, 7. razglas, odredba, 8. kratica jugosl. tovarne žarnic, 9. ime ameriške filmske igralke (Gardner), 11. tuje moško ime, 13. znak za kemično prvino, 14. začetnici priimka in imena hrvaškega književnika — »očeta hrvaškega romana« (Zlatarjevo zlato), 15. zelena drevesna žabica, 17. ena izmed najstarejših vrst cerkvene večglasne vokalne glasbe, 18. svisli, 20. žensko ime (pomanjš.), 21. okrajšan podredni veznik, 23. egipčanski bog, 24. ruska reka, ki teče skozi Leningrad, 26. kratica za »Avto-moto društvo«, 28. lep, 29. punt (množ.), 31. strupeni alkaloid, ki ga pridobivajo iz volčje češnje. Navpično: 1. predmet, ki mu pripisujejo čarovno moč, malik, 2. rusko pristanišče ob Črnem morju, 3. drča za spuščanje lesa, 4. kratica za »Mladinsko knjigo«, 5. vrtna lopa, 6. naprava, pristroj, 10. naklon, nagib (množ.), 12. priimek škotskega pisatelja in zdravnika (Zvezde gledajo z neba), 16. grška črka, 17. soparica, čad, 18. velika argentinska reka, 19. drugo ime za Vietnam, 21. Obri, ,22. priimek našega znanega akademskega kiparja (Boris), 25. grški pisec basni, 27. glasbeni izraz, 30. velika italijanska reka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. makadam; 8. oficial; 9. telo, a; 10. Ira; 11. lik; 13. ve; 14. pika; 15. komar; 16. Frater; 18. Tomos, a; 20. Izak; 21. tr (tremolo); 22. če; 23. oro; 24. ateizem; 27. Ravenna. — Trenutna situacija mi dovoljuje ugotovitev, da imate lase kot premog! — Ce delam, strašno ropota, pri takem ropotu pa ne morem delati! lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Prodajni servis LJUBLJANA — MARIBOR Zima je že tu. Pohitite v Modno hišo in si oglejte bogato zalogo tekstila in konfekcije! 1 1 V ERI INTEGRACIJE H — Hej vi, da se niste p §f združili s tovarno deter- $. gj gentov? lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll111111 Spored RTV Ljubljana za teden od 9. do 15. decembra 1963 PONEDELJEK 9. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Francoske popularne koncertne skladbe — 8.35 Pesmi iz palače — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Sestanek z orkestrom Horst Wende — 10.15 Prizori iz Leoncavallovih »Glumačev« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbeni intermezzo z orkestrom Roger Roger , — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 KN — 12.25 Narodne po zapir sih in priredbi Tončke Maroltove — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem — 14.35- Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena, križanka št. 5 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zveneče kaskade — 18.45 Družba in čas — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—22.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — 22.10 Melodije v noči — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 10. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Začetni tečaj angleščine — 8.05 Nekaj domačih za prijetno dopoldne — 8.35 Popevke in vesele melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Iz nemških romantičnih oper — 10.15 Od Budimpešte do Varšave — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! r- 12.05 Zabavna glasba — 12.15 RKU — 12.25 V ritmu s kvintetom Avsenik, pojeta Danica Filiplič in Franc Koren — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Popularne kon-certantne skladbe — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z zborovsko pesmijo po Sloveniji — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19,30 Radijski dnevnik — 20.00 Narodne pesmi iz kajkavskih krajev — 20.20 Radijska igra — 21.35 Med skladbami Pavla Šivica — 22.10 Zabavni ansambli in solisti RTV Beograd — 23.05 Godala v ritmu — 23.20 Skupni program JRT — studio Ljubljana SREDA 11. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — . 6.20—6.35 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25' Glasba ob delu 10.15 Zbori angleških skladateljev od renesanse do danes — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra z orkestrom Los Desperados — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 RKU — 12.25 Slovenske narodne pojeta Marica Steržaj in Marija Gazvoda — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Koncertni drobiž — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Priljubljeno in znano — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Dvajset minut s Komornim zborom RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Tako igra pianist Josel Paloniček — 17.35 Iz fonoteke Radia Koper — 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 ■Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skladbe Janeza Matičiča — 20.35 Giacomo Puccini: Tosca-, opera v 3 dejanjih — 22.40 Nočni akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. ČETRTEK 12. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Tečaj ruskega jezika, 9. lekcija — 8.05 Opera in balet — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe — 10.15 Pihalni orkester JLA — 10.30 Pet minut za novo pesmico In Pozdravi za mlade risarje — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 RKU — 12.25 Dalmatinske narodne z ansamblom Dalmacija — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 do 14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Zabavni ansambel Ctinter Friess — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Divertimento in suita — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Kronika — 19.05 Glasbene razglednice —. 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer narodnih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Večer umetniške besede 21.00 Izročilo XX. stoletja — John dos Passos — 21.40 Iz sodobne romunske glasbene ustvarjalnosti — 22.10 Franz Schubert: Impromptu v Es.-duru — 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — PETEK 13. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Tečaj hrvaško-srbskega jezika, 5. lekcija — 8.05 Z narodno pesmijo križem po Franciji — 8.30 Majhni zabavni ansambli — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 »Vtisi iz Italije« — 10.15 Odlomki iz Cilejeve opere »Adriana Lecouvreur« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Groteskna koračnica Janka Ravnika — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 KN — 12.25 Ansambel Borisa Franka s pevci — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ljudske pesmi in plesi v umetnih preobrazbah — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Domače z vokalnimi in instrumentalnimi ansambli — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldne pri skladatelju Johannu Se-basti,anu Bachu — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zborovske mojstrovine Antona Lajovica — 18.30 Pripoveduje Borut Lesjak, 2. oddaja — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Revijska glasba — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasbe — 20.43 Recitativ, ro- SOBOTA NEDELJA 14. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.10—6.15 Napotki za turiste — 6.20—6.35 Nadaljevalni tečaj angleščine — 6.40—6.45 Pregled športnih prireditev za nedeljo — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušalcem — 9.45 Solistična zabavna glasba — 10.15 Nekaj domačih z majhnimi narodnozabavnimi ansambli — 10.35 Kratka matineja pevskega zbora RTV Beograd — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 RKU — 12.25 Kvintet Borisa Kova- čiča in Kmečka godba — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 do 14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Naši am.itcrj: pojo: Zbor telesnovzgojnega društva Jarše — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 »Pesmi usode« Johan-nesa Brahmsa — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali slavnih pevcev: baritonist George London — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Iščemo nove talente — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Prijeten ko- 15. decembra - 6.00—8.00 Dobro jutro! 0 glasbeni spored) — 6.05 V Poročila in dnevni koledar ^ 6.30—6.35 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušalci ^ 8.00 Mladinska radijska iSra,a« 8.40 Iz albuma fciesmi za p,e, dino — 9.05 Naši poslušalci ^ stitajo in pozdravljajo, » , 10.00 Se pomnite, tovarišii-t — 10.30 Matinejski kont , simfoničnega orkestra Ljubljana — 11.30 NedelP reportaža 11.50 Solistični strumeriti zabavne glasDe . g 12.05 Naši poslušalci in pozdravljajo, II. — l3-1" / vestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas — 13-50 Večeri pri vas doma — l4-10 — kaj melodij — nekaj ritm° ^ 15.05 Glasbeno popoldne „ Cajkovskem — 16.00 l4lirn N-aJ ska tega tedna — 16’20Haili' glasbeni avtomat — 17-05 p Ka mond orgle — 17.15 Bad ,pe' igra — 18.15 Glasba iz za* --nitih oper — 19.00 Obvesti* 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik ^ 2lo» Izberite svojo popevko " . .ja Ob 160-letnici rojstva »ec „ Berlioza — 22.10 ZaPleSI zaiK nami — 23.05 Glasbeni m 24,0I) — 23.55 Za lahko noč Zadnja poročila in zak J oddaje.