113. številka. Ljubljana, v sredo 19. maja 1897. XXX. loto. Uhaja vsak dan arveter* izim&i nedelje in pravnike ter volja po pofit i prejeroan za a v * t ro-o rc r n k e dežele ra vse leto 15 gld., ra pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jeden ■uteo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. HO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po BO kr. za četrt leta. — Za t njo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oioa ni la plačnje se od fitiristopne petit-vrste po ♦'. kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniAtvo je na Kongresnem trgu st. 12. Op ravnifitvn naj se blagovolim pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Boj za milijone, i Vse, kar se godi zdaj v novem parlamenta, je gotovo jako važno, pomenljivo in zanimivo, a v primeri z vprašanjem o obnovitvi pogodbe l Ogeriko, je vender le podrejenega pomena. Pogodba z Oger-•ko je Ht.viir, od katere je odvisen vee ustroj nase monarhije, vas razvoj notranje polttičn h in gospodarskih nadih razmer in zategadelj je neizogibno potrebno, da si napravimo jasno sodbo o tem vprašanji, ker bodimo le potem v stanu, pravilno in nepristransko soditi stališče, katero glede njega zavzemo naši poslanci. Državnopravno razmerje mej Cislitvansko in Ogersko je nastalo po grozni katastrofi pri Kralje vem Gradci in se naslanja na princip politič e paritete obeh držav. A Madjari ne tolmačijo te p ri-tete tako, kakoi zahtevata logika in etika, pač pa tako, da jim daje pariteta sicer jednake pravice s Cislitvansko, h ji ca ne nalaga jednakih dolžnostij, dasi je to naravna, ob sebi ucnljiva podlaga vsake paritetične pogodbe. Ker imata obe državni polovici popolnoma jednake pravice, in ker vse skupne državne naprave obema polovicama jednako koristijo — Madjarom, kot 8labejšim, prav za prav še več, kakor nam — bi bilo tudi jedino pravilno, da prispevata obe jed nako mnogo k skapnim državnim izdatkom, namreč vsaka polovico. Kvota bi bila torej 50 : 50. Dejanski pa je razmerje vee dragice. Ogerska plačuje dosti manj, kakor bi v smisla državnopravne paritete morala plačevati. Zakon iz 1. 1867., s ka terim se je uredilo obstoječe državnopravni raz morji«, določa, da dožuneta ključ za odmerjanje prispevka k skupnim potrebščinam posebni deputaciji obeh parlamentov za dobo desetih let, in sicer na podlagi gospodarske silo obeh državnib polovic. Nejasnost te določbe je tolika, da je mogla dobiti veljavo pač samo v Avs'r ji, kjer je mini-■terska nesposobnost kaj navadnega. Zakon ne določa nič, kako naj se konstatuje gospodarska sila prizadetih državnih polovic, ne določa nič, razume li s tem bogastvo prtbivalstva ali finančno silo države, in tudi na mnogo drugih vprašanj ne da odgovora. Vsled tega se tudi ni nikdar doseglo po-razucnljenje glede podlage, po kat* ri naj ee izračuna prispevek, kvota se je 1. 1867. določila potom kompromisa in isto tako se je zgcddo tudi I. 1877. in 1. 1887. Pri sklepanja prvega kompromisa se je dolo čilo, da prispevaj Cislitvanska 70 odstotkov, Ogerska pa 30 odstotkov k skupnim potrebščinam, in ta kvota velja še danes. Dcsfdanja pogajanja glede kvote so ostala povsem brezuspešna in sta tbe kvotni deputaciji že ustavili svoje delovanj«. Pogajanja se vrše zdaj samo me) obema vladama in ss dožennjo morda že tekoči teden. Madjari zahtevajo, nej ostana i za prihodnje desetletje kvota popolnima nespremeniena, naj plačuje C.slitvanska tudi v bodoče 70 cdbtotkov, Oger ska pa samo 30 odstotkov. Av-r ka kvotoa deputacija je predlagala, naj bb določi prispevek O^er-ske na 42 odstotkov, Cislitvansko pa na 58 od' sti tkov, dočim je grof Bodeni ponudil kvoto 36 : 64, Ogerska naj plačnje 36 odstotkov, Cislitvanska pa 64 odstotkov. Madjari se odločno upirajo cb^ma tema predlogoma in so pripravljeni zviAati svoj prispevek k večjemu za poldragi odstotek. Razloček m«j tem, kar zahteva Avsttija in kar poniju Ogerska je torej velikanski Vsak odstotek, za kateri gre zdaj bij, reprezentaja, kaker je i ara čunal dr. Fcf :t znesek vsaj 12 do 15 milijonov goldinarjev, najhiž pa še dosti več. Mej t - m, kar za-hleva avstrijska kvotoa deputacija (42 : 58) in mej tem, kar ponujt Ogeruka (30 : 70), je torej razločka 12 odstotkov, ali — okroglo preračurjeno — sto-petdeset milijonov goldinarjev. Mad-jaraka zahteva, naj plačnje Avstrija ta znesek, mi zahtevamo, n*j ga plačuje Ogerska, češ, to zamore plačevati, to je primerno nje gospodarski sili in številu njenega prebivalstva, saj bi Cislitvanska itak še osem odstotkov več plačevala nego Ogorek*. K i k- r smo že roU>, veija pogejba za cel»h deset let, boj pri kvoti se gre torej z i preegromsio svoto, za. okroglih tisoč petsto milijonov goldinarjev. _ LISTEK. Vaški svetnik. (Humoreska. Spis;»l Svatopluk Čoch.) V neki vasi je živel črevljar, kateremu niti sam Bog ni bil dovolj svet. Že več daseslovcev je opažalo, da vzbuja sedenje na črevljarskem Irinožniku posebno nagneaje k mističnemu razmišljanja in sanjarenju. Znan primer tega je mističen črevljar Jakob Bohme. No, V8ak stan ima svoje muhe. Krojači so bili že od nekdaj veliki politiki, kar so nekaj časa sem tudi profesorji. Naš črevljar je začutil kar nakrat v sebi volik poklic k svetosti. Temu vzvišenemu, a vse prej kot gmotno korist donasajočemu poklica se je posvetil s toliko vnemo, da je postalo njegovo črevljarsko krpanje v rssnici prava pravcata krpa. Mogoče, da bi bil vsled prevelike svetosti pozabil jesti, da mu ni ostalo iz še nasvetih Časov po pokojni soprogi nekaj rumenjakov, o katerih lehko živi do svoje blažene smrti. Bil je namreč zelo štedljiv, tudi ni imel otrok . . . Stari Fabijan, tako se je namreč imenoval naš svetnik — je pričel 'svoje novo življenje s prepričanjem, da je ves svet sila pokvarjen. Ras svoj trinožec je preklel vso j ljudi. Zgoraj, spodaj, mej naobraženci in mej priprostim ljudstvom, povsodi je videl toliko brezbož-nosti, nravstvene pokvarjenosti, toliko pregreh, da se mu je zdel ves svet velikanski ocean grehov, v katerem je jedini otočič bogaboječnosti on na svojem stolci. Zlasti vas, katere obuvala je on olepšaval s svojimi krpami, je bila v njegovih očeh prava Sodoma. Niti cerknv 8 svojimi služabniki mu ni bila izjema. K iti in često je globoko vzdihuje* govoril o propadu cerkve, kjer izpodrivajo kvarljive novotarije pristni katoliški duh. tožil je o napuh-njenosti in nravstvenem razdoru duhovščine, katera dela le sramoto svojemu stanu. Primerov ni iskal daleč zunaj. .Opazujte komedijo kaplana v naši cerkvi !u je dejal često. „Njegovo sice se obrača od altarja k gospej Nanvoki in k Mamonu v njenih skrinjah in skednjih. — Kdo opominja raz lečo svoje dolžnike?" .. Odgovarjati ni bilo treba. Slašalec je že videl v dahu pred seboj gospeda župnika, kakor živi in gospoduje zadovoljno se smehljaje in vrteč prste nad svojim trebuhom. „Kdo se (blnči kot kaka modna opica, kdo karta po gostilnah? Kdo je nSH Bjetuško Jasnvcvo Državni zbor. £b Na iMinajn, 18. maja. Danes šele 89 je pokazalo, kako grozno orožje je cbstrukciia. Seja je trajala od 11. ure dopoludne do 5. ure popoludns, a ven čas so Nemci tako razgrajali, da zbornica razprave niti začeti ni mogla. Manjšina je koj po otvoritvi začela rogoviliti in hrupno protestovale, da je predsednik zadnjo h j'i nakrat pretrgal. Hofmann-Wollehof je potem predlagal, naj se prva točka dnevnega reda odstavi in naj se najprej nadaljuje razprava o nujnih predlogih glede primorskih razmer potem pa o nuj-n h predlogih glede jezikovnih naredb za Češko in Moravsko. Daszinski je ze.htaval, naj »e razprave Iegitimaci;skega odseka proglas? za javne, G rosa }3 protetoval, da se je na dauvni red kot pr*a točka postavil zakon o uredbi sodnih pristojbin ter predlagal, naj se o Hofiaann-WollenhofovHm predlogu glasuje po imenih in lo/eno. Schonerer je psvrh predlagal, naj se v smislu § 62. opravilnika pred glasovanjem pretrga sejo za 10 miout. Zbornica je najprej odklnila prvi del Hof-mann \Vellenhofovega predloga Kaiser in Iro sta zahtevala, naj ae tadi o dragem d*la glasuje po imenih in naj s« za 10 minut pretrga seja. To je obveljalo. Pri glasovanju je zborn ca odklonila tudi drugi del Hofmann Wellenhofovega predloga. Zdaj si je hotela opozicija pomagati z zvijačo. Dr. Lemisch je zopet predlagal premembo dnevnega reda. Zahteval je, naj se najprej nadaljuje z razpravo o predlogih gledn primorskih razmer, potem naj pride na vrsto Hrfaannov predlog o novi volitvi v legitimacijski odsek. Zahteval je, naj se glasuje po imenih in naj se h. j a pretrga za 10 micut. Predsednik dr. Kathroin je izjavil, da je ta predlog nedopusten, ker je že odklonila zahteva, naj oe odstavi zakon o ureJbi pristojbin z dnevnega reda. To je bil manjšimi zaželeni povod razgrajanju. Trdeč, da J6 Leraischev predlog, nov samostojen predlog, da torej pri daednik samovoljno postopa, je sklenila porabiti vsa sredstva, da prepreči razpravo o prvi točki dnevnega reda. Prec'sednik je dal be- katekizma?" (Tu je namignil na pikantno vaSko povestico, vredno kakega Boccaccia, katero mi bode morda možno v teku povesti z uspehom navesti.) In mimo vsakogar je takoj šinila vitka postava goBpoda kaplana s širokim trakom ter z jedva vidnim kolarjem. Ša jedno vprašanje se je vrivalo vedno strogemu sodniku, vprašanje, katero bi se glasilo približno takolo: Kdo se vede, kot da niti ne sluti svetosti moža, katerega ime je Fabijan? Ako bi bil to v resnici vprtšal, pojavili bi se bili pred dušnimi cčrni poslušalk gospod župnik, gospod kaplan ter malo da ne vsi župljani. Vendar naš Fabijan je bil sila ponižen, zato je tudi zamolčal to vprašanje. Marsikateri čitatelj bide morda zameri' toliko poganjanje Fabijana za svetostjo na kvar domači duhovščini. Naj pa tudi jaz svoje mnenje o tem izrazim! Zdi se mi, da je našega Fabijana zapeljal sveti ogenj k temu. Gotovo je videl, kako velika, cV., vse obsozajoča jo moč duhovščine, s katero se vlada nt številna množica duš, ka'oro pa ta — tako se mu jo dozdevalo — često zlorablja. Videl je ob nje pasu viseti ključ k vratom nebeških sedo dr. Schiickerja, a ta ni mogsl govoriti. ZJrniili so se liberalci, nacijonalci, aocijalai deiro-kratjs in Sc! onererjanci, a čim je začel Sel iicker govor ti, zagnali so grozen bi u p. Parola je bila: Nihče ne sme govoriti. Hrnp je bil velikanski. Psovke ao letele sem in tja. Ko je dr. Sušteršič zaklical Nemcrm „Liberale Sel wndlfcia, seje primeril nfZislisan pr.zor. Nemci so plenili na dr. Šcšteišič*, in mu grozili s peetmi. Peschka je vpil na Žu.stersiča: To je surovost! Vi ste zarcbljen-c! Ker se mu je Šufitcršič smejal je [Velika zakrival: Vi se se smejete? Ko bi neb.li v parlamenta, d;.bil bi si drugo sat sekcijo. N iat^l je tak Škandal, da še u kil., r kaj tacega. Neki Nemec se j« drznil dr. ŠuSterSiča celo p?o?ati z besedo „Gauner", a z galerija se je videlo, k .k r da je nastal pretep. Tadi ko se -e polegla razburjenost, niso Nemci pustili Sci fickerja go\oriti. Kakor Be je oglasil, jeli fo krifftti, in kr čali tiiko dolgo, da je u'ibnil. Vmes to pr; znili neštete čaše vode, češ, „da bo grlo sveže in himo laglje kričali". Qr. ari zakjučd sejo z izjavo, da naznani prihodnjo eejo pismenim petem. Slovanskega življa na Primorskem boj za obstanek. (Dalje.) Gomori se tudi, gospoda meja, da potujejo znani ag tate rji od hiše do hiša. Jj-li to kako hudodelstvo? Ne pove se pa, kaj so v tiših delali. Govori ee tr.di o goriftkih razmerah O teh je govoril že g. tovariš Gregorčič in jtz moram iz-ra iti samo sv je obžalovanje, da ga niso pust li da';e govoriti. Gospoda moja, mi nismo krivi, če je vra'a pritežb tako dol«a Govori se dnlje o tržaških odnošajih. Nadejam s ■. da bo kdo drugi govonil o tih razmerah, prosim p\ gOBpcdi1 iz Trsta, iz magistrata in iz uameet-nistva, da pcm slijo, kuko se ravna s Slovenci na ulicah, v uradih, v obč. sve!u, io pott m pridete izveš1 no do zaključka, da, ako vLdi v Trstu in v tržaški okolici vznemirjenja, tega n'«o krivi Slovenci, nego le postopanje oblaitev. (Pritrjevanje na d sni.) Dalje se govori zopet o Istriji in o rezanji trt. Da, rezali so trte. V jednem f.lučaju, ki se je omenil tudi tuVaj, v.'lučaju Sorinjaka, sam dognal, da so bile porez .me haS najslabše I e, in še te le ta in tam. Gospoda moja! Opravičen je sam, da so bili j or zali trte Italije ni ali pa od njih podkupljeni ljudje, da bi se zvalila v • ■ a krivda na Hrvate. — Govori se tudi o italijanskem župniku v Sbanlatiju aii v Zbandaja, kar kaže le o abnormalnih razmerah v Istriji, zakaj Zhaudaj je hrvatski kraj in ondi je nastavljen italijanski župnik ? — Govori te končno o nekem strelu, ki je pal iz čitalnice v Pulja. Omeni se pa ne, da so demonstrirali Italijani pred čitalnico 2—3 are in da je pal prvi strel — kakor sem Jul — z italijanske strani. — Kar ae tiče dogodka 16. marca, bi, goipodje, samo prosil, da pogledate, kako so sami navedli 3000 Hrvatov, is okolice poreške, in potem še govorite, da v Istriji ni nikakih Hrvatov? (Veselost. Prav resi) Kaj je storilo teh 3000 mož? Go/ori se, da so nekega Mocfalconeja pretepali in da so v d j t orožnikov zaprli pot. Kdo je pretepal Mfoaf ileoneja, ni dognano, toliko pa se mi zdi, da je dognano, da je Monfdlcona zbrana može izzival s klici Hporchi di Croati". Sumim, da so ga tja poslali za to, da je izzival. Onemu orožniku pa ni poti nikdo zapiral. Vzel je s seboj nekega na.šiu mož, za katerega so drogi prosili, naj ga izpu • . To je vse. Ako bi imdi slabe namene, bili bi tudi kaj storili, ker p« niso orožnika ničeBar storili, niso imeli tuli noba-nrgi slabega namena in orožnik je š.d svobodni dal;e. L p je tudi tisti slučaj v interpelaciji., ki se je dogodil baje, v Kopra, da so n i .:•<•'■ iz mos u preko ieč:*ca Quinte odstranili bruna. Da, gospoda moja, odstranili so ja, da bi ne mogli hrvatski vo-lilci priti k volitvam, (čujte I — Veselost.) — V Sjvinjaku, pripoveduje gospoda dalje, je bil oskrunjen javen vodnj .k in ,okostje mož" je bilo vrženo vanj. V resnici pa je bila le neka majhna, privatna luža, katero so — nevera kako — malo skalili. Torej nikak javen vodnjak in nikake človeške kost ! — Govori se tudi, da so odvzeli v Oprtlju in v drug h krajih dicamit, samokrese, nože itd. Nj vem, bo li res vse to našli, in zakaj bi bili ljudje to imeli, a ne čudil bi se, če bi ljudje baš v Oprtlju imeli dinamit, kajti razen v Poreču niso naši zadn;ih 15 do 20 let nikjer toliko trpeli, kakor prav ondi. Ptiče za to so lahko kapelani, ki so nastavljeni ondi v poslednjih 15 letih za hrvatski narod. — Proti koncu pravijo gospodje interpelantje, naj vzame cesarska vlada — kar so naveli — na znanje. Ne, gospoda moja, no na znanje, n-go v preiskavo naj vzame vb da istrske oduošaje, vender pa n« po organih v Primorja, ampak po nepristranskih ljudeh, (Tako je!) ki bodo dognali remico. Gospodje Italijani so govorili v avoji interpelaciji tako in jaz sem jim odgovoril tako ter jim pravem še vedno : „P'j«ljejo naj se tja nepristranski ljudje, ki naj pre-iSčeT, kje je resnica! (Prav res!) Pravijo tudi: „ prebivalstvo hoče, da ima zavarovano bodočnost." D», oni, italijanski vodje hočejo biti zavarovani, da bi bila Istrija italijanska. (Tako je!) Govorim Vam torej od srca. Vi pravite s "»mi, da smete svoje pravic 3 po-vBod izvajati: v Istri, Gorici in Trstu, „Oiar tuttoB ste že povsrd uvedli, ne prtottaja Vam druzega, kakor da nas še pobijete. (Italijani se posmehu ejo. Dr. Verzegnassi : Pretiravate, kako mor-ta kaj takega misVti' Ali ni bilo že mnogo umorjenih? (Predandnik: Prcsim g. poslanec, govorite dalje!) In kaj odgovarja gonpod ministerski pred:ed-nik na to interpelacijo? Omeniti ho Jem ie nek j. Vlada navaja, da so Slovani po volitvah pretili ter uprizorili nekaj izgredov. Trdi dalje, da so bili ve^ji irgredi v okraju poreškem; toda odgovor ne vrat, ključ, kateri tu — rjavi. Vid^l je, da etoji j duhovščina v popolnem svita milosti, katero prav ona zatemnujn; doč m stoji on v kakem kotičku cerkve brezdeljco mej nevedno množico, on, kateri se je že od otročjih ?et sem čutil za posodo božjo, on, katerega suežnobela dušna Ststoit se je spajala z lepim številom vnaniih lepih la^tnostij, on, ki Vi bil pravi pravcati biser duhovstva. Tudi Fabijanova vnanjest je namreč spominjala na svečenika, da, na Skcfz. Visoka pastirska palica bi bla sicer le še bolj opozarjala na njegovo premalo postavo, a svit'a mitra (škofoiska kapa) bi bila kaj do' ro pristojala gladkemu, z groznim strniščem okr&šeaemu obrazu z brezbarven!mi lici in debelimi, lepo rudečimi uetnicarri, nizkemu Čelu, preko katerega so padali kratki laoje, velikim očem, katere je Često z&tveril ali ž njim mežikal, a e katerimi je uooel \ časih tudi tako krasno pogledati geri proti nebu. I?.born3 bi se bila podajala t»>di sivemu p'aS'u, katerega je pri vratu tesno spenjala črna kovinasta zapona, kateri se je pa do tal izdatno širil, ter podajal rrali črevljarjevi postavi obliko trikotnika. Da rennično, tika prikazen je sodila na škofovski stol, ne pa na Črevljarski trinciec. Da bi pa svojih talentov vendar popolnoma ne uničil, oziroma, da bi vsaj nekaj dušic redil večnega pogubljenja, ustanovil je „družbo sv. Fa-bijana". Tega svetnika je namreč posebno ceat.il, merda zato, ker je bil njegov brat po imenu. Pred njega podobo je visela v njegovi sobici mala svetilka, katere ni nikdar agasnil. A vkijub temu je venđer-le vladala ta malodane noprodirna tmina; razen brade, konca nosu in beline očes ni bilo svetnika videti prav nič. Pred to skrivnontao podobo je zbiral naš Fabijan svoje pristaše, tu bo molili litanije, rožni venec, ta so se pobožuo pogovarjali o pokvarjenosti tega sveta, tu ro razmišljali o velikanski bogaboječnosti črevljarja Fabijana. ZareB, majhna župnija! Sestajala je samo iz štirih članov. Najprej je bila tu vdova /.-. fran« k, pravcata sveta preproščina, potem devica Urška, katere sramožljiva rdečica je dobila s časom barvo papričnih strokov, dalje stara, povsem gluha Da r&ftka, in končno stara, čisto gluha, škrbasta Barba, katere lasje so bili pod mogočno avbo nalik snegu, in katere čelo je bilo kakor od slane posuto. V tem času pa, ko se začne moja povestica, pridobil je svoji malobrojni Bredi šd novo ovčico. To pa 86 je ■godile k I Daljo prih.) navaja nobenega slučaja, ki bi ga bili zakrivili Hrvatje. Dalje pravi, da so tudi nasprotniki, Italijani, razgrajali, ter navaja izgrede dne 10. marca t. I. v Poreča ter da j« bil ranjen Marko Pavletič. Pravi, da so morali ljudstvo rasorožiti. Da, gospoda moja, razorožili 83 narod, a katero orožje so mu pobrali in še ne vrnili? (Govornik pokaže navaden noiek, a katerim se trte rež°jo) To gospoda moja, je orodje, s katerim si naše ljudstvo kruh reže, kakor mi z nožići, to orodje so jim pobrali, toda bodala, m«čs, samokrese in drugo jednako „orodje" so pustili Italijanom. Tako orodje leži pri okrajnem glavarstva in radi tega morajo naši ljudje po 8 ur daleč hoditi v Poreč ter jih celo kaznuJMJo, ker nosijo vedno tako orodje, katero rabijo tudi pri kmetijstvu. Povabilo pa dobivajo Hrvatje v tdijanskem jeziku. (Na desni: Čajte, Ču,te! V Ab'snijo ž njimi! — Veselost) Izraža se želja, naj bi morodajni krogi obeh strank delali na to, da se pomiri ljudstvo v deželi. Mi želimo vedno mir, toda saj ste slišali od italijanskih zastopnikov, da na besedo ,osar fotto" niso odgovorili in da zanikujejo naš obstanek v I tri. M r se povrne v deželo, kadar se c. kr. vlada odloči, da da pravice tadi Hrvatom in Slovencem. (Tako je!) (Dalje prih.) T I dub I Jani, 10. maja. Za jezikovne naredbe, čehi ne mislijo več mirno gledati nemškega rovanja proti jezikovnim nar'dbam. Začeli bodo proti - fikcijo. Praški mestni zbor je sklenil resolucijo, s katero se zavračajo podobne izjave. V resoluciji se naglasa, da se z jezikovnimi nar*dbami češkemu narodu še nikakor niso povrnile vse jezikovne pravice, katere je imel nekdaj v svoji demovini. Ustavljanje Nemcev jezikovnim na-redbam lo dokazuje, da bi radi gospodarili nad Obi. Geški narod na to n ma druzega odgovora, kakor, da hoče še odločnejše zahtevati obnovljenje svojega državnega prava. Ko se je vzprejela resolucija, je župan izrazil željo, naj bi se glas mesta Prage razlegal po vseh krajih češke kraljevine. — Ni dvema, da sklenejo podobne resolucije vse češke občine kraljestva sv. Vadava. Narodni Nemci. Graško nsmško narodno društvo se je na nekem shodu izreklo, naj se Stein-w. nd' r izključi iz stranke. On že dolgo ni za nobenega vod;o. Nadalje se je to društvo izreklo, naj se izključno iz nemškonarodne stranke krščansko-sxijalni židje, ki v narodnem oziru niflo zanesljivi. Odlcčno je pa shod bil za brezpogojno obstrukcijo. Tudi graškemu mestnemu iastopu se je izreklo pri-znanje, ker je sklenil, da se ne udeleži dobrodelna razstave na Dunaju, povodom cesarjevega petdesetletnega vladanja. — Graški narodni Nemci so torej zopet jedenkrat razkrili svoje nemftko i r Faktičnih posledic pač njih sklepi ne bodo imeli. Do ločitve mej narodnimi Nemci in krščanskimi socijalisti tudi ne pride, kajti pri volitvah potrebujejo drug druzega. Okrajne volitve na Dunaju so zopet pokazale mali napredek krščanskega socijalizma. Liberalci so namreč izgubili nekaj mandatov. Sicer pa z volitvami tudi protisarr.itje niso z;.dovoljni. Ludje so prišli v majhnem števitd volit. Očitao se je videlo, da navdušenje za sedanjo stranko sploh pojema. Le velika agitacija na obeh straneh spravi šh nekaj volilcev na bojišče. Protisemitski listi se tolažijo 8 tem, da ljudje le za to niso prišli volit, ker se je bilo zadnji čas že preveč volitev nakupičilo. Pravioo javnosti je priznalo učno minister-atvo ženskemu realnemu liceja, kateri vzdržuje drufttvo „Vesna" v Brnu. Nemci so zaradi teg« eeveda jako razburjeni. Zopet je v nevarnosti n m ki živelj brnskega mesta. Vojre mej Turčijo in Grfiko še ni konoa. Zadn;e dni je Turčija poslala na bojišče 72 bataljonov, kar pač dovolj jasno dokazuje, da Turki ne mislijo z lepa jenjati s vojevanjem. Na željo vele> vlasti j, naj UBtavijo vojevanje, se v Carigradu malo zmenijo. Sultan le predobro pozna nejedinBtvo ve-levlastij. Velevlasti obsojajo turške mirovne pogodbe, zlasti, da se obnovi zopet meja, kakor je bila pred letom 1881. Nekatere vlasti bo Turke opozorile, da bi bilo to proti berolinski pogodbi. Prevzetni Torki se pa za take ugovore dosti ne zmenijo. Vojna odškodnina se velevlastim tadi zdi vsaj štirikrat previsoka. Sedaj se nadejajo, da Turčija z lepa pri-jenja. To pa ni gotovo, posebno sedaj, ko se je [jjflg Dalje v prilogi. *^|HI Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 113, dnč 19. maja 1897. prepričala, da evropske države se na Kreti niso mogle napraviti mira. V Carigrada tadi vedo, da se velevlasti ne marajo posluževati sile. Predloga novega pruskega društvenega zakona ni ime'a v zboruici poslancev tako gore* čih zagovornikov, kakor je vlada pričakovala. 1) želnema zbora, ki je voljen po razrednsm tolikem sistemu, se ne rrore očitati, da je preliberalen, a deželni poslanci ao si mislili, da vladi ne morejo dovoliti takih pravic, kot jih zahteva. Razprava o tej zadevi se je začela dne 17. t. m. Zagovarjali so jo samo državci kancelar, dva druga ministra in dva konservativca. Vsi ti govorniki so seveda slikali secijalistično nevarnost in zahte?ci talnega) živ ljenja pragrtšna. A slovenskemu domoljubju so prav pevski »bori, veselice in čitalaiške predeta ve v z-e*i z žurnalittiko, katero so po večjem tudi ustanovili možje mstalae krušne podlage, odprle pot v mesta in mej razumnejše kmete Trudapolno je bilo to delo, a koristilo je jako mnogo. Z malimi do narnimi žrtvami prirejale so se po vsem Slovenskem vesthce, ki so zlasti ženutvo privabile v naš tabor, in za njim tudi nuške. Slovenski napevi bj bili najsilnejSi klicaji v temoto narodnega spanja. In vse to »e je zgodilo proti volji verskih t. u »t i kov. — Jedfo takih pijonirjev je bil rainki Tone Fer fila. Prišel je pred kakimi 20 leti iz Gorice. Bil je svak Erjavčev. Viljem Pfeifer ga je namestil kot obč. tajmka in delal mu je v občini pod vod atvom dr. Kccelija kar najbolj«. Ali ktdar je v pisarni dovršil svoje dnevno delu, Al js na narodno delo. Gutovo j« vas Krčanc m prebivalce Vidma užalostila v,nt, da je umrl Tone Feifila Za koliko lepih ure se imajo prav ajemu zahvaliti! Far fila jo bil izboren komik. Otroci so od veselja ploskali in kričali „Ferfilaa, „ Krilila', če se ]e rajnki le na odru pokazal, in z otroci so ploskali odrasli —: imel je posluialce popolnoma v svojih rokah. Kadar je bilo treba iti na ngitacijsko delo, ni se zmenil, če jt bila pozna noč in vreme slabo — šal je, in povrh je še spretno sestavljal dopise za naše liste. Viljem Pfeifer je bil takrat mlajši in se še ni oairal po farovžih. Fvrfila je bil marsikdaj njegov bodritelj in naš Viljem je tedaj rad žrtvoval kak etotak v narodne namene. Vsa krška dinžba je Ferfilo rada imela. Žalil ni nikogar iu z ljube mjivim ravnanjem dosegel vae, kar j. hotel V tem sta si bila F-.ilil- in Ploifer podoba«, le Fvrfila j* imel še humor, kater/ ga je delal simpatične g-i. Iz domorodne druabe, h kateri je pripadal tud* Fdifi'a, krije zemlja že marsikoga, k( bi lahko še žival. Dr. Kcctli, velik talent, umrl je mlad, iažen^r Albin Posnik, tajnik Franc Od8»hen, trgovei; Fra»c Herman — vsi so mladi zapustili ta s*et. Zdaj so „nad zvezdami" popolni li s Ferfiio svoj zbor; Orna hen vzame i/h ko ubiralo v roke in Kccijančičevj*. .h>sem n()bi.*č"k ti, ovčica bela" morda sliši nad krško Savo. Bodi jim vcem ohranjen ljub spouasn! iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 19 maja. Občinski svet ljubljanski imel je včeraj ob petih popoludne izredno sejo, katere se je udeležilo 20 občinskih svetovalcev. Otvorivši sejo, spominjal je župau Hribar na grozno katastrofu, ki se je dne 4. t. m. pripetila v Parizu, in ki je v vsem iz obraženem Bvetu vzbudila sočutje za ene nesrečne žrtve, ki se, vršfče delo človekol ubja, našle smrt na pogon-* u. Avstrijske narode pretresla je vest o ka ta tre ti tem bolj, k, r se nahaja mej žttvami tudi sorodmea cesaroke rodbine, mjv di» j i d' Aler.9 n sestra presvetle cesar ce. Župan Hribar izrazil je v imenu mestne občine na pristojnem mestu telegra ti.10 svoje sožalje, za kar se ja cesarica po naj viftjf m dvornem mojstra brzojavuo zahval.ia. Občiu ki svet vzel je poročilo na znanje dr v znak so ža'j* vstal raz seležo Nadalje sporočil je gospod župan, da je te dni posebni* deputacija (gg. žup.-m Hc-ibar in obč. svet. Klem in Šubie) Uročila častne diplomo grofa J. Harrachu, grofa K Hohenvvarta, barona Scbvveglu in d.oroeinn svetniku Sukljaju, kateri so bili kot voditelji pomožne akcije v korist po potresu priza deti Ljubljani izvoljeni čnstniuii meščani ljubljanskimi Tem povodom daroval je grif Harrah 200 gl. za ljubljanske nboge. — Glasom dopisa c. kr. de želnega predsedstva dovolilo je naučno aiinistorstvo slovanski višji dekliški šoli v Ljubljani za 1898 leto 500 gld podporo. — Končno naznanil je gospod župan, da ae je za mestna stražnike uvedla šola, v kateri se radarji poučujejo, kako jim je pcetopati v izvrševanju svoje služb«. Solo vodi policijski komisar g. Podgoršek. Prestopivši na dnevni red, poročal js obč. svut. Svetek v imenu personalnega in pravnega odseka 0 izida letešnjib dopolnilnih volitev v občinski svat. Ker zoper postopanje pri teh volitvah ni bilo mka kega ugovora, odobril jo občinaki svet letešnje dopolnilne volitve, ia so torej za dobo treh let i a voljeni v občiteki avet in sicer za tretji volilni razred gg.: Fraa Hribar, Ivan Škrjanc in Jernej Žitnik; za drugi volilni raired gg. : Fr».n P a v- 1 i n in Ivan P I a u t a n ; za pr?i volilni ra* tr d pa gg : Ivan G o g o 1 a , Fran G r o š o I j , dr. Joiip Starš, Ivan V • 1 k a v r h in Fran Žužek. Ker je bilo nazaeeto g Putričiča v prvem rasredu volili občiuskega svetnika za dobo dveti let in ker sta dobila najmanje število glasov dva gospoda, namreč Grošelj is dr Ste,C? (vaak po 239 glasov), odločiti je mnral eaej njima žreb, kateri iimej njiju bodi voljen ne tri leta, m kateri le na dve leti. Z:eb -.d ločil je g. dr. Steretu dobo treh Ist. Pite« kišila »e je vol tev podžupana in stainih esem odsekov ob.'inskega svata Prad pr.četkom vo i 11 v e op z ril je gospod župan na §31. ob;io«k"ga volilneg* reda a* Ljubljano, po katerem ja za ve I javnost p'jdžupauove volitve pot«»bua navzočnost aijman^e dveh trutjin in nudpolovična večina, glasov skupnega števila v»eh občutkih evetovalce/. OdJiaih je bilo 20 glasovnic, mej temi jedna prasaa ; 18 gUvov dobil je dosedanji podžupan dr. vitea Bleiv/eis-Trsteniški, 1 glas dr. T a v č a r. Gospod dr. vitez B I e i vv a t s je takoj izjavil, da viprejete icvolitev ter, zahvali«iu se za izka/.ano mu taupani*', obljobil, da bodo, kolikor mu dopuščajo moči, ieloval vseluj v koriut in blagor mestno občine. VVlitev v tcKeke iova'a j« sledeči rezultat: Magistratu i odoek (ped predsedstvom žu>a novii*): dr. vitez Bleivve s-Testen,Ski, G gl*. H^a eVy, dr. Stnid in Subic; personalni i'a pravni o d 1 e k : Gogola (načamit) dr. Majaron (namestnik), Piaatan. dr. StaZŠ »n S«etuk ; finančni o d a o a : G<^gola, M»!ly. i'lir.j o. R;vnihar, Svnekovio (na čelnik), dr. Staie, Sretek (naru*stnik), Zabukovec in Žutek ; stavbiuski odsek: Hrasky (načelnik) Klein, dr Mij»ron, Pavl.n, dr. Pož;.r, dc. Staio, Trček, Veikavrh ia Žužek (-.neseetnik); o d a e k za uboge (pod predsedstvom županovim): Duamk, Grošelj, Hribar Frau, Klein in Iv. \k; policijski o d se k: dr. vitez Bli w« s (naoalaik), Grošelj, dr. Maj.run t,,*ui....t , Plautaa, Strjanc, Zibnkovec in Žitnik; šolski odsek: dr. v:tez Blaivvei«, Diaaoia, Pavlin (nanuestuik), dr. Požar, Kivuihivr, Seaekovič in Subic (načelnik); odsek za olepšavo mesta: Dolenec, dr. Požar, Bavnihar (načelnik), Sobic (namestnik), Trček, Žitnik in Žužek; odsek za izvršitev predpriprav glede uredbe stranišč in kanalizacijo: Pav lin, dr. Stare, V^lkavrh in Žužek. Podžupan dr. vitez Bleivveis - Trste n i š k i poročal je o prošnji zadrugo izvoščjkov, da bi se opustili stojišči na Tržaški in Resljevi cesti. Občinski s»at ugodil je ptosaj- gK.de opustitve sto ! na Tržaški c»eti, ker se tamo ni pokazala po trsba za tako stojišče. Glede stojišča na Btsljevi cesti pa bed . s .le s', iifi.ija pokazala, jeli potit bno ali ne, ker dosedaj zadruga tje sploh ni postavljala ;zvcščekov. Pii tej prilik) opomnil je poročevalec, da na kolodvoru, zlasti ob slabom vremenu, ni pred piuauega števila itVolčekov. Obč. svet. V e 1 k a v r h i- priporočal, naj bi sm določilo stojišče na Cesarja Jva pa trgu pr*d finančnim poslopjejn, nnvajal pritožbe, da so nekateri fijakarski vozovi jako nesnažni ter prosil, t»aj magistrat v tem obziru potrebno ukrene. Žipakiad, ,dokler bomo mi (občinski svetovalci) tnkaj sedeli". (lovor«ik kon-stetuje, da ee bodo s tecai (20%) dokladami lahko plačevali v-ti pr«dvilui troški. Sicar pa je pomisliti, da bode v bližnji prihednjosti tudi mestna Lruiiinica lahko prispevala s, svojim dobičkom k troškom mostna občine, če ne prej, pa vsaj v de-Betih letib. Upati pa je, da ss kmalu urede naše rfesnatre, potem pa ss bode lahko shajalo brez novih doeLd. Koačno slovesno izjavi, da — dokler bo on župan — ne bo predlagal novih mestnih doklad. Podžupan dr. vitez BI e i we i s - Tr st en i š k i kot najstarsjši član občinskega sveta omenja, da ss je že marsikatera potrebna naprava morala odložiti, ker je nedostajalo sredstev za to. A sedaj, ko je treba mestu dati drugo, lepše lice, ne moremo pu ščati vsega pri starem, kakor želi dr. Gregorič. Naj bi s«dela v mestnem zboru katerakoli stranka, morala bi povišati mestne doklade. Dolgo smo za ostajali za drugimi nu*sti, sed«j pa je treba večjega napredka. Sicer pa govornik opozarja, da je Ljubljana mej onimi avstrijskimi masti, ki imajo naj-tf.nr j-lo moatiiO doklado. Obč. sver. Hraskv pravi, da je dr. Gregorifi sicer obžaloval, da uradniki ne plačujejo mestne doklade, da je pa pozabil cmuuiti, da so baŠ uradniki glavni izvirek dohodka trgovcem in obrtnikom, pa tudi biŠuioi posestuikom. Obč. sn*. Sretek je prepričan, da bode mogoče dolgo vrsto lor shajati z 20% mestno do-klado in to tem bolj, ker je upati, da dobi mestna občina vsled darčne reforme (rentni davek) novih dohodkov. Bojazen obč. svet. dra. Gregoriča je torej neutemeljena. Obč. Bvefc. dr Gregorič izjavi, da ni izrazil obžalovanja, da uradniki ae plačujejo mestne do klade, izjavo goapuda župana pa vzame na znanje. Pri glasovanju bilo je povišanje mestne doklade ua 20% skoraj soglasno vzprejeto. Potem zaključil je gospod župan ob pol osmih zvečer javno sojo. Dnevne vesti. V L j n b 1 j * rti 19. maja — lObftinski svet) imel bo v četrtek, d i« 20. maja 1897 ob petih popoludne v mestni dvo rani izredno sejo. Dnevni red: I Poročilo pred sedatva. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Dopolnilna volitev v: 1.) kUvnično ravnateljstvo (1 zaBtopnik); 2.) ravnite'jstva mestnega užitninskega zakapa (1 zastopnik); 3.) ravnateljstvo meatnega vodovoda (1 zastopnik); 4.) regularni odsek (4 zastopniki); 5.) disciplinarno komisijo (3 zastopniki); 6.) odsek za nadzorovanje gradnje topničarske vojašnice (2 zastopnika). IV. Personal no-pravnega odseka poročilo o oddaji slažbe začasnega blagajničnega asistenta. V. Mestnega ma gistratf poročilo o nasvetih enkets za razdeljevanje 3% posojila onim hišnim posestnikom ljubljanskim, ki so vsltd potresa trpeli škodo. — (Napad na dr. Šušterdiča ) Vest o škandaloznih insnltib, katerim je bil v včerajšnji seji poslanske zbornice izpostavljen dr. Šušteršič, je ogorčila tudi tiste, kateri sicer z napadenim poslancem kar nič ne simpatizujsjo. Nasprotniki so dr. fcušteršiča žalili na najpodlajsi način, psovali so ga s ,Kerl", .ordinarer Flegel", ,Gauner' in mu grozili z zaušnicami, posl. Pescbka je vpil „Einen ho gemeinen Menschen fordere ich nicbt, der ist nicbt eatiefactionsfahig", posl. Gldckner pa je dr. Šnšteršiča celo po roki udaril. Proti takemu brutalnemu nasilstvu protestujemo tudi mi z vso odločnostjo, dasi moramo priznati, da je dr. Šušteršič tega skandala kolikor toliko sam kriv, ker je po*l. Pergeltn zaklical ,L'beraler Scbvvindler". Stvar s tem ne more biti poravnana. Čast slovenske dele galicije zahteva, da dobi dr. Čašteršič satisfakcijo Ker dr. Šušteršič kot pristen katoličan perhorescira dvoboj, si mora isposlovati vsaj tisto satisfakcijo, katera je mogoča po državuozborskem opravilniku — (Za mestne uboge) v Ljubljani daroval je znani čtški rodoljub, častni meščan ljubljanski Jan Grof Harrach povodom izročitve čentna di plome znesek 200 gld. — (Umrl) je gosp. Jos. L ubav, c kr. v.Sji komisar finančne straže v p. in nadzornik deželne naklade na vpojne tekočine v staro«ti 67 let. — (Glasbeni večer.) Opozarjamo na današnji .Glasbeni veter" v Sokolski dvorani »Narodnega doma'. Izboren vzpored in plemenit nam^n ga pri poročata sama. Uatopnice se dobivajo do 7. are zvečer v tabakarni g ŠvSarka v Šel*uhurgovih ulicah, potem pa pri blagajni v .Narednom drma". — (Poročil) se je danes g. Josip Kosem, c. kr. finančni računski asistent z gdi. Jisipii.0 Trillerjevo iz Ljubljane. Pri ce/kvenem opravilu, vršečem se v trnovski župni cerkvi ig'al je na orgije mojstersko koncertni vodja ,Glasbene Matice8 g. Josip Čerin. — V Kranju «e je poročil g. Anton J Korošec, c. kr. rkrajni živinedravn k, z gdč. Marijo K r is p e r j * v o iz Kranja Čestitamo! — (Tatica Frančiška Žnidaraič,) ki je ukradla delavcu Janezu Mebletu 2000 g., m je bila potem v Trsta prijeta, je tatvino že priznala. Njena mati Marija Žnidaršič, ki so je bila tud< prijela in zaprla, ee je izpustila iz ?apora, ker ni o tatvini ničesar vedela. Frančiška Žnidaršič je na m r*c materi in drugim Ijadem v hiši, kjer je stanovala, pripove ilr vala. da je dobila ,ternott v loteriji. Kakor smo že poročali, dobilo se je pri tatici 1170 gl. rlen*rja in polfg tega se zlata zapestnica, zlata žeogka ura, zlata verižica za uro, zlati ubani in alata ovratoa verižica. — i Tiskovna pomota) se je urinila v naše poročilo o ukrail-n.il branilničmh knjigah delavca Mebleta. Komisijonar št. 24., kateri je dotični knji žici realizoval, se zove Smrekar, ne Luuber, kakor je bilo tiskano, in seje tudi podpisal za Smrekarja — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 9. do 15. maja kaže, da je bilo novo rojencev 21 (= 31*18 0/o0), mrtvorojenve 1, umrlih 34 (a«50 49 °/oo). mej njimi jih je umrlo za jetiko 11, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled nezgodt 1, za različnimi boleznimi 20. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=23 5%), iz zavodov 15 (=44 1°/,). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za dušljivim kašljem G, za varicello 1 oseba — (Gledališka predstava v Postoj ini.] Člani slovenske drame: gesp režiser 1 n e m a u n gdč. Slavčeva in gg Lovšin in Perdai prirede v nedeljo, dne 23. maja t. 1. v Posfojin gledališko predstavo, za katero je določen naslednj jako zanimivi program: 1. „Igra pike", vopbIo igravjednem dejariu, po francoskem izvirniku epina J.V; 2. .Medved e n u b a č", vvselrigra v jedner? dejanju, raski spiial V. Krylov, preložil A. P. 3. .Različni značaji", predstavlja režiser g Inemann; 4. BZ rotovža prišedš", izviren solo-nastop, spisal Miljutin Zamik, irvaj* g Perdan Začetek predstave je določen točno na 8. uro. — (Kolesarska hvaležnost) je prijatelju našega lista narekovala naslednje vrste: Ako se mladina na cesti in splob na javnih prostoru 'epo in dostojno vede, je to vedno zasluga vzgojevalnih f*ktorjev. v prvi vrsti ač*teljev. Dne 18. t. m. peljala sta se dva kolesarja iz L;ubljan> v Št. V;d in krea:la tam na neko ozko stransko prt. Nazaj se vozeč, srečavala sha otroke, kateri so prihajali iz šole, in morala radi njih počasi voaiti, pričakuje, da jim boda gotovo kak poredmž nagajal, kar bi za moglo provzročiti nesrečo. Tcda glej ! Kakor vojaki so stopili otroci na stran, jeden sam d-čko hotel jh pokazati svojo korajžo in stopil sredi ceste, češ, kolesarja naj se mu ogneta v žito. V tem pa se je začul krik: „Le čakil Ali ne veš, kaj m v šoli rekli?" Poredni paglavec je takoj odskočil na stran in z drugimi otroci gledal, kako sta oddtdrala kolesarja. To je pač lepo spričevalo šentvid.tkim učiteljem. — (Efektno tombolo) priredi s privoljenjem finančne oblasti gasilno društvo v Kamniku. & »ti dobodek je namenjen za nakup gasilnaga orodja. — (Stekel pes) je v Logatca napadel hlapca Janeza Isčemča iz Broda iu ga vgriznil v roko. Isčenič je bil takoj prepeljan v Budimpešto na on-dotni Pasteurjev zavod. — (Gorenjski led) je v južnih krajih, v Trritu v Vidmu itd. na dobrem glasu. Ker ljudje ta led radi kapujejo, napravili so podjstni ljudje pri prvem belnpeškim jezera depot ledu, od koder bodejo v poletnem časa izvažali led v južne kraje. — (Iz Nove Štifte pri Gornjem gradu) «e nam piše dne 16. maja t. 1.: Zopet nam je radost nim srcem zabeležiti nov napredek. Ustanovilo se je namreč d-neh pri n^s „ Bralno in kmetijsko društvo", katerega namen je, povzdigovati omiko našega vrlega kmetskega ljudstva, in pospeševati njega vsestranski napredek. Ker ju nai.riN.stn.si ,o v Gradcu že potrdilo pravila, bil je danes izvoljen odbor. Ia v< Ir m so bili sami za napredek tukajšnjega ljudstva vneti ljudje, namreč: Predsednikom g. l.»o Rele, učitelj; namestnikom g. Antou Trepelj, posastutk; blagajnikom g Anton Matjaž, veleposestnik; tajnikom g. Jurij Strnad, kmeteki sin in oakrbniaom g. Alojzij Strmčnik, krojaški mojster. Žalimo natod Di-mn dru4t»u obilo vipeba I — (AkademiČno tehn. društvo „Triglav" v iir dem ima svojo II. javno redno iiboro.anja v soboto, dne 22 t. m. Začetek vb l/t9 ur; 2,očtr. Dnevni rud: 1. O.Uuje za>.:i<*nik«. 2. Poročila od borovo. 3. Proračuu za lata! tacaj 1897. 4. Poročilo proghdnikov. 5 Slučajnosti Lokal: R sravra-cija ?zam vvilden Mana", J^kominigasae št. 5 — Slovanski g stje dobro doAli! * (Iz žaloBti je umrl) cesarski :o. Jevllun v.ni«,-»i -»S— (90—19) lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. Umrli so * LJuliljanl: Dne 15. maja: Ana Golob, usmiljena sestra, 29 let, Radeckega cesta Št, 11, jetika. Dna 17. maja: Josip Sieberer, upokojeni strojevodja, Dunajska cesta St. 2.'J, otrpnenje možgun. — Marija Anzlin, krčmarjeva žena, 69 let, Prešernove ulice St. 9, inrtvoud. — Makao Mittermavr čevljarski pomočnik, 26 let, Sv. Jakoba trg. St. 1, vnetje, možganske mrenice. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Maj 1 .^Čas opazovanja Stanje barometra v mm, temperatura * c Vetrovi Nebo Vb i k rim; v mm. v 24 nrah 18. 19 n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7.92 7280 728-1 14-7 156 22 3 sr. zahod sr. jng al, vzhod oblačno del. obl. pol obl. o-o Srednja včerajšnja temporatura 1360, za 0-8° pod uor nalom. ID-min. 30 s Is: si borza dne 19 maja 1897. 101 gld. 90 kr. 'lirnpni državni dolg v srebrn 101 90 ■ ivstrijska zlata renta .... 123 „ 05 • l?Btrijska kronska renta <•/, Igeraka zlata renta 4n/„. . . . 100 9 90 • . 122 n 40 ■ ,'r-RrHka kronska ronta 4°/, 99 o 90 ivetro-ogerako barčne dplnicc . 957 vi — ■ kreditne delnice , . . 363 60 ■ •ondon vinta. . . ... . 119 •4 55 Icimiki dri. bankovui %a 100 ta»xh 53 62 V, ■ 11 f 73 ti :0 trankov . , * 52'/, ■ U.!n>;:sfci banketu 16 35 ' oekin: > 65 r 1 Zahvala. Za premnogobrojne izraze Božalja, ki so mi na tako tolažljiv način doSli od prijateljev in znancev ob smrti moje iskreno ljubljene, iiopo-zabne sopruge, gospe Marije Anzlin kakor tudi za Številno spremetvo drage rajnee k poslednjemu počitku izrekam s tem najsrčnejšo in najto|)lejSo zahvalo. Posebno ue zahvaljujem Se Blavnemu pevskemu druStvu „Slavec" za ganljivo nagrobnico. V Ljubljani, dn6 18. maja 1897. (736) Frančišek Anzlin. Učenec kacih 14—15 let star, se išče v trpovino z mešanim blapom. Vzprejme m do dne I. Junija t. I. pri l.nhi KrilM-ll V S|m < 111 ji lilriji. (676—.3) Stenograf ki ie vešč BloverRke in nemške stenografije, lahko takoj vstopi v mojo pisarno. Dr, Juro Hrašovec 7(722—1) odvetnik v Celji. 4 dekleta v starosti 14—16 let, vzprejrrso se za Miko in trajno tlelo. — Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Nareda". (716-.-J) Trgovski pomočnik prost vojaščine, želi nastopiti elužho takoj. Ponudbo blagovolijo ne pošiljati upravništvu „Slov. Naroda" pod „št. 444.". 694—2) S Turistom, č-aatnl k oni, po š-poto valoom se najtiolje priporoča k°'"vo OĆinkttjOfli Uriioit-ov alicyl-obliz za kurja očesa v pinmih a. 40 vinarjev proti kurjim ofetiom, trdi k<» t n w «>»». --- Ponudbe pod šifro ■.'i'"'." odpravlja ICudolI' .VIohmo ttu I>iiim|u. Traber-jev veliki muzej v Lattermanovem drevoredu ostane na mnogostransko zahtevanje tu odprt nc «lo iicilcljc, 'ž.t. iiinja t. I. Znižana vstopnina lO ki*. V petek zadnji (7:i—2) dan za dame ! gfp j se "JJVJf do 18 let star, poSten. v špecerijski in manufakturni stroki dobro tzvežban trgovski pomočnik v trgovino na deželi. r733—1) Izvod iz voznega reda ■velia,T7-negret od X. maja 1897, Odhod Is I.|nhljane 'jni. kol.). Proga ooz Trbl*. (1P-113 Ob 1). nrl » min. po aoU oaohul viak v Trhla, Ralja«, Oelcvno-Pravnaanafaatn, I.Jnbno; čem Sulnhal v Auaaoe, I solil, Omumlen, Solnoaml, #«» Klfllii-K«lilinif v Stnvr, Lino, na I)nn»J vi« A.mi»ett*n. — Ob 7 ur, min. cjutraj oanbui vlak v Trbl«, Puntahu), Hnljak, Oulovno, Vrar enimi ''■to, Ljubno, Dunaj; <5na H«I»thal t Kolrioarađ, nar. Kli>in-Rutfltng t 8t«y«r, I.inc, Hi|.l«JHrlon, l'1/.oiij, M.irijino vari, Hob, Francivo vari, Karlove vari, PngO, Lilpako - Ob 11. ari M mm, dopolnilne oaubni vlak v Trhla, Pnutabel, Mulja*,, Civovaa, Ljubno, Hclatha.1, Dunaj. —Ob 4. url 3 min. pnpolnilne oaubni vlak v Tr1 it, Sallak, Celovec, FranzenHfnsto, Ljubno; če« Htilathal v SulnoKrail, L«inl->ttou, hnlniiRTaila, Lincui, Stovra, (iuiiiiniiiiia, laulilit, Aneiilj»ka, Kraiiaon'Teutu. —Ob 7. uri h min. zjutraj nnubiil vlak ia L l'.l.-'li. — Ob ti. url 10 min. ilopuluilt u - n (.uma, Inomoata, /..illa na joaoni, LiMnbdastoliia, lijubua, Crlovoa, Lir ca, PontHbla> — Ob 4. uri 57 i.m. p,:[lohulnn oauhui vlaa a Ouiicja, Ljubi a, Solatliaia, Holjakat, Golovca, K' anz.'iinft-nti), Pnntahla. — Ob t, n.. 4 E&ii . (Tikui oaohui vlak a Dunaja via .V i..«t. .t-., iu Ljubio, la i r h r * 11 < .ivili vnrev Karlovih TWOT| Duba, Marijinih varov, Plzuja, Hintojuvlo, Liiicu, Hto/ra, Holno^r.tda Heljaka>, D*l< vca, P.in^abla. Prog« 1? Novega mosta ln lz Kcdevja. Ob 8. url iu min, ajutraj nukani vlak. — Ulj 'i. url S'i min. po-polmluo nisaani vlak, — Ob B, nrl 3r> min. avočer muaaul vlak. Nil« 'I 1% l.fnMfHM«- (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. nrl '13 rum. ajutnti, ob 3. ati 6 min. popolu>liie, ob C url no min. Bvneor, ob 10. uri 'Ju miu. avouor. 'Po«le »tisi. i»oi«*iiili > t,i*i-hih in otrpoeo J u po >n» liri iti bIocuI j» koatl, iiriiliiiu, /ivinih bolesnik, Imlu ili V kolki itd . *.ciinU ih bolesni li. poituih in iitfuiii b)ole>snlb9 k r«>iii «'ii i li bolosnlb oblstlj, iiKliururin kulurii. Skrof«)lJnil• j ii i; u I I. li. pršili. Mirili, v telotieu m v firevlbif pri zinil Žili itd. itd. Elektrika« — masaža« / i! m * • I' •><■»* z Vsem l.iiuiliirioiii. celo leto odprto, sesftna traja od I, majs do l- oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi Izleti, Mini m* s;rt*l»sik<' Ur. open-. Plesne zabave( koncerti itd. Na postHJi Vsrafdinskfl toplice prifiakaje sleherni dan omnibus ^t»ste. Tudi so na raspolajfO pOSeboJ vo-ovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbnistvo kopalilfia ZdravniSka pojHSDila ilair kopaliSki zilnivnik ilolilor a. liimuiiiiio. — ProBpekte in brošura raspolilja saatonj in poštnino prosto , . .2. . i-xx_ 1 1 oskrbnistvo kopališča. ki: Deželni odbor vojvodine Kranjske naznanja žalostno vest, da je prezaelužni nadzornik flHmosttjne deželne naklade na Kranjskem, gospod o. kr. finančno straže nadkomisar v p. po dolgi in mučni bolezni, dne 18 maja 1897. I., previden 8 svetimi zakramenti, v Goaporlu zaspal. Truplo nepozabnega pokojnika preneslo se bode dne* 20 t. m. ob 5. uri popoludne. iz hiše Marije Terezije cesta št. 11 na pokopališče pri sv. Krištofu. Blag mu spomin! (731) fltf mmamsmmm m m Preselitev trojašteoa itn. Svojim častitim naročnikom, kakor tudi p. n. občinstvu naznanjam najudaneje, da sem se preselil s srojim krojaškim obrtom s Kongresnega trga St. 3 na Dunajsko cesto štev. 14 (v Mathianovo hišo) Najlepše zahvalujoč se za dosedaj mi skazano zaupanje, prosim, da |^ pe mi isto blagovoli ohraniti tudi še dalje ter ne bodem potrudil, 1 da čestite naročnike postrežem s solidnim delom in po ceni. Za mnogobrojna naročila proseč beležim z velespoštovanjem (701—2) I. N. Potočnik krojaški mojater. priporoča I\T«i rotira a Tiskarna, Otvoritev pisarne. Visoko c. kr. ministerstvo in veleslavna C. kr. deželna vlada za Kranjsko v I.jnb-ljani sta, in sicer v prvo z odlokom z dne v>4. aprila 1M'7. st. 12604, llednjn pa ■ naredbo z dne li. maja 181)7, St. t^iif>, podelila podpisanemu koncesijo /.a otvoritev privatne agencije v Ljubljani s pravico za izdelovanje nastopno naštetih listin, in sicer : prošenj na Nj. veličanstvo, računov, vlog" na razne osrednje urade in druga oblastva, zadevajočili poinilo.ščeuje iu razne milostne čine, obrtne, ženitvene in pristojnostne, državljan-stvene, iz in priseljevanstvene, vojaške, naborne in one stvari, ki so v področji političnih oblastij, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilih. niindrio dajoc" to na ftplolito vednost, se priporočani najtopleje v naročila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vštevajočih so stvari ter zagotavljam ločno, uajvestncjso izvrSitev po nizki ceni. Velespoštovanjem Josip Perhauc, v Ljubljani, Streliške ulice štsv. 4. Prodajalnico s cvetlicami »»tvoril umetni in kupčijski vrtnar v IJ uhlja iti. S«*lrnl> 111-^0% v ulice ŠteVt O (v poprejšnji prodajalnici Alojzija Korsike) priporofia svojo zalogo svežih in u motnih cvetlio, venoev s trakovi ln napisi, iopkov in izdeluje vsa v to stioko spadajoča dola po najboljiem okusu in primerni ceni. (705—'. ) Mnogobrojm-ga obiska proBi z odličnim spoštovanjem Proda se dobro ohranjen h.armo 2^12.3 rs o nizki ceni. w>-2) Več povt- upravništvo „Slovenskega Narodau. Pr poroten se vsem krdmarjem, posestnilcom ln drugim, kojl 1%Č vina potrebojejo. PodpiMUnJ umu} iako do"bro črno vino oenejte ln dražje Pošiljal bi ua v svojih ponod>th od »50 do 800 litrov. Liter vina ie po 16, 18, 22 in 28 lacr. a. v. 1651—10; eTltrij JBolO poMitnik v Puljn, Via Glovla at. *2. n;< mi .stojeti dtdaiec, tudi praktičen in energičen bi vi i ii'-ki Vodja. fMMIllJll NO V nllizl»0 Vn Prijaznu pouiidbn pod „E. G. 3362' a nun C m mu zavodu Edvard Terš v Pragi, Ferdinandova cesta 38 n. (784) najmočnejša naravna arsen in železo sodr- Žlijoča mineralna veda priporocevana od prvih medicinskih avtoritet pri : anemiji, klorosi, poltnili, živčnih iu ženskih boleznih, malariji itd. 1* Itn«* / < i nt \ 11 «• u j < iipuraHljt« --.i nkozi celo leto. Zaloga v vstdj trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Južno Tirolsko, postaja »atnttfjaMMalte ielfziilci-, l' 4 ure oddaljeno od Trtdfitta, mineralna* Iiiudia, lunini l,ii|>* <| |»o|>«»ln«» /dru' lifiijv x Hirate v»nIinU«> ru\ nuirljsi > <> v Boneegnn, ^75—4) w Brockliaus-ov ^iWI konrorzacijski leksikon proda se po nizki ceni. Kje? pove upravn Stvo „Slov. Naroda". (B27 —3) Išče se mesečna nemeblovana soba v Ljubljani aa pou«-«-% »n ,«* piljn. Želi ho. da bi bila bolj v sredini m« sta — Pnnuabe naj be pošiljajo upravništvu „Slovepakega Naroda*. (7iJft—1) Za avgustov termin se odda v najem: Prav udobno, eubo stanovanje (ne v novi stavbi) z 2, oziroma 3 sobami s pritik-linami iu v vršitbi stoječa v liiSI atev. 21 v I4olo«tvor«klli ullrali Već se izvć istotam. f80S—S) Josip J{c5em rojen a ♦ j>S • poročena. Ljubljana, dne W. maja 1897. cRnton 3. SCorošec C. Ai. 06 c-. SivitpaStavttiA Stlici Morošec cKrisper J<<5J^$. potočen a. r^^i zKictnj, Co. v Liubliani ponujajo po iiiajuižjlih cenah vaitkoEtoli iiiiioxIei<» zidarske opeke, zarezane opeke (izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven 8f>adajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa štedilnike (lastnega izdelka) IDoTršIszi Poitland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. Najnižje cene!!! (400—17) urar v Ljubljani urar v Ljubljani o3tni tig štev, 25, nasproti rotevž-a. (D /C/3 O 'S? CD <»! j-« iu m»ji> i'j nin-f; -.a. pridobila bo letos utt|vVe|e nmoMtl in zanimanje poatalo je sarea veliko. Kut «i»»»i> i KiiHiopiiik /u IO iui|hU<> priporočam jih v prvi vrsti in najtoplejšo. Tudi imam v zalogi prav dnini' i X » žepnih, in stenskih ur, verižic, prstanov, srebrnine, zlatnine. Vmk po|»rMVilM Izvrne we točno lu K svoji trKovini pridružil Bem se kot novo za-logo >>•»,:- -i; šivafliie stroje za šivilje, krojače in čevljarje. V zalogi imam uajfhi Jno Izdelke po jako nizkih oenah a. o CD S. CD & o m< CD Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši katera vzprejema ia izdeluje w«h, tudi Uttjflne|iw popravil« kole« lu Hlvulitlh Mtrojev. (453—16) Istotam otvorll bodlem tiuli s 1. aprilom t. I. Izvežballšče ali solo za učenje kolesarstva katera bode VNakeiuu uovetuu uaročulUu breiplaeuo na razpolaK0* v Priporočam bo za obilen obisk mjuljadnejfie ^^S*QLBL ^3<^đi^L^^BL 3STovi ceniki so lorezplačno xisi xeiz;p>o: sigro ^r^uMsaBZfflKSMn ■-■w»»iwWIm«.,......- xT-imn-—m n.....iiii—iiib......■»■............i Izdajatelj i u uttgovorm urednik: Josip Noiii. 'l.i- inma in tisk „Narodne Tiskarne*.