^ dan rasen »obot. mM to praznikov. * daily except Saturday*, ■gundaj. and Holiday. PROSVETA JflKR xxxvin Cm lista )• $6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnilkl proatorl MS7 South Lawndale A v. Office of Publication: 1887 JSouth Lnwndak Avo. uunou. unoer in* Act of Con«r«H of March t, 1ITI. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 7. NOVEMBRA (NOV 7). 1946 Subeeriptloa SS.00 Yoarly ŠTEV—NUMBER 117 Acceptance for mailing at .peclal rate of poitage provided tor in aactlon 1103, Act of Oct. I, 1917, authorised on June 4. 1918 Ira debata na seji ianjih ministrov tov okrcal ameru ja državnega tajnika Byrnesa iSANJE STATUSA TRSTA ■ York. 6. nov.—Ruski zu-[jj minister Molotov je v te-i debate na seji zunanjih ov štirih velesil obdolžil kega državnega tajnika, oče izsiliti odobritev mirov-za Italijo 's klavzuli Jugoslavija ali katera koli i država ne bo deležna eko-koristi, če ne bo podpi-pogodbe. Byrnesova de-nja je bila v bistvu ulti- slovanska delegacija je irala zadnjo sejo pariške konference in izjavila, i m bo podpisala mirovne po-i z Italijo, če ne bo revidi-Provizije pogodbe so bi-\ odobrene na mirovni konfe-ci s trinajstimi proti osmim Amerika in Velika nija sta bili na strani ve-Rusija in Francija pa sta i opozicijo. je v teku debate izja-Lda bo Amerika vztrajala pri , da mora klavzula, ki izlije vsako državo od koristi reparacij, ostati v ita-mirovni pogodbi. To ti, da Jugoslavija ne bo i vojne odškodnine v vsoti od Italije, če ne bo tla svojega stališča Jn ala pogodbe v sedanji ob- ika smatra omenjeno lo za važno. Byrnes je v zagato, ker je vztrajal ahtevi, čeprav ni bila ita-■ pogodba odobrena z rtjinsko večino na mirov-konferenci. Molotov mu je - da skuša izsiliti podpis Ibe. Ptoica praske je bil zsfetoj. * J* omenil možnost tre- velesilami zaradi repa-Jj'in priporočal ustanovitev ^0vite administracijske ma-If- Zunanji ministri so se »ili lo glede provizije o po-1 Plačevanja reparacij. je bila klavzula glede * nemškega imetja v Ita-^vczniškim državam. Nanje, ali naj Italija plača nin° ^ poškodovano zato lastnino, ni bilo rešeno. Britanija in Francija sta naj odškodnina pred-J» vrednost 75 odstotkov, ^ je predlagala, naj omna predstavlja 25 od-' vednosti. Odločitev ni J" to vprašanje bo še >l diskuzij. iJ"'10 Pr»vi, da bodo da- ptam reprezentanU Jugo- 7 'J Jtalije o statusu Trs-Jugoslavija je zaključku, ki mrr ■ *mm k°nfe- 0 Jrst in okolica prideta "'ganizacije »T/narodov M^m ministrov se ne »J- tetrtek, ker bo Mo-*7>tovai v Washington, '»-'fiketa soli.,."1' ",r -štva. ml jf lx,zvala zunanje s* J1 hMr,kcionirajo izumlja v ob-milj, da bo k»terr' ' 4 ško- t Hu v'J' naci- K -ku[.„<•,je. Na tem JV* okrog ] 19.000 Nem- l0'| klavni zavez-"rrmral japonako kupuje previšno 4t na JajK»nsk«m. Domače vesti Nov grob v Minnesoti • Duluth, Minn. — Dne 4. nov. je v tukajšnji bolnišnici umrl Frank Belaj iz Virginije, Minn. Bolan je bil dalj časa in imel opasno operacijo na želodcu. Za pušča več odraslih otrok, ki so mu v bolezni pridno stregli, v International Fallsu, Minn., ločeno ženo, v Willardu, Wis., pa brata Petra.—Vreme je tukaj lepo—pravo indijansko poletje. V bolnišnici Detroit, Mich. — V bolnišnici Harper se nahaja Josephine Spendal, aktivna članica društva Young Americans 564 SNPJ, ki se je morala podvreči težki operaciji. Poroke Sacramento, Cal.—Zadnje dni so se tukaj poročili: Judith M. Podbevseck in Donald M. French, Albina B. Petach in Jake B. Tomsha. Obe nevesti sta članici društva 549 SNPJ in upanje je, da privedeta v društvo tudi možička.—Vreme je tukaj dokaj prijetno in toplo. Is Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je po 4-mesečni bolezni umrla Olga Ferluga, stara 34 let, rojena na Opčinah j^ri Trstu, prišla v Ameriko s starši tik pred prvo svetovno vojno—oče in mati sta u-mrla pred leti. Tukaj zapušča poročeni sestri—Valerijo Sčinko-vec in Eleanor Trubisky in več drugih sorodnikov. Bila je članica SDZ.—Družini Frank Spruk je v bolnišnici šest ur po rojstvu umrla prvorojenka.—V bližnjem Madisonu je umrl bivši Cleve-landčan Louis Perko, star 70 let, v Ameriki 39 let. Zapušča ženo, poročeno hčer, tri pastorke in devet vnukov, v starem kraju pa sestro. Bil je član SDZ.— Pri družini Henry Gruber so se oglasile rojenice in pustile prvo-rojenčka.—Poročila sta se Louis Trebar in Ann Geromi. Nov vojaški odbor imenovan Sodelovanje a komisijo za atomsko energijo Washington, D. C.. 6. nov.— Vojni in mornarični department sta naznanila imenovanje vojaškega odbora, ki bo sodeloval s komisijo za atomsko energijo. Odbor šteje šest članov. Naznanilo pravi, da bodo člani odbora dajali nasvete komisiji o vseh zadevah, nanašajočih se na vojaško uporabo atomske energije, produkcijo in kontrolo bomb. Člani odbora so general Lewis H. Brereton, general Lunsford E. Oliver, polkovnik John J. Hinds in podadmirali T. A. Solberg, Ralph A. Ofstie in William S. Parsons. Predsednik Truman Je imenoval komisijo za atomsko energijo 28. oktobra. Načelnik komisije je David E. Lilienthal. On in dva člana komisije so odpotovali v Oak Ridge, Tenn., kjer bodo obiskali atomske tovarne. Avstrijski apel na zavezniški svet Izjava britskega zunanjega urada Dunaj. 6. nov,—Avstrijski parlament je apeliral na zavezniški kontrolni svet, naj stori korake za umik okupacijskih sil. Svet tvorijo reprezeptanti Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije. O apelu bo morda diskuzija na prihodnji seji zavezniškega sveta. Neuradni krogi trdijo, da je apel odmev deklaracije ameriškega državnega depart-menta, da smatra Avstrijo za osvobojeno, ne za poraženo dr-iavo. London. 6. nov,—Besednik zu nanjega urada je dejal, da je Avstrija podedovala moralno obsodbo zaradi združitve z na-cijsko Nemčijo. Velika Britanija se ne strinja z Ameriko in njeno izjavo, da se Avstrija prizna kot osvobojena država. Britska vlada je za sklenitev posebne pogodbo z Avstrijo. Dežela naj bi dobila status z razliko med sovražno državo in državo, ki je šla v vojno proti zaveznikom zaradi pritiska in proti svoji volji. Zadevno naznanilo je objavil P. A. McDermott, načelnik divizije za zunanjo trgovino v štabu generala MacArthurja. On pra vi, da je ameriška vlada avton 1 zirala prodajanje blaga. Kapitulacija rebelev v Iranu Evakuacija prista-nisčnega mesta Teheran« Iran. 6. nov.—List Etelaat poroča, da se je Nasser Khan, voditelj rebelev v provinci Fars odločil za kapitulacijo. Poslal je telegram predsedniku iranske vlade Sultanehu z zagotovilom, da se bo pokoril njegovim ukazom. Revplta je izbruhnila pred tremi tedni. Vlada je poslala vojaške čete in bojna letala v provinco Fars za zatiranje revoke. Poročilo pravi, da se je veliko število rebelev podalo. Člani generalnega štaba so bili informirani, da so rebel! -zapustili kraje v okolici Shiraza, glavnega mesta province Fars, in se vrnili v svoje vasi. Evakuacija rebelev je bila izvršena tudi v Bushiru, pristaniščnem mestu ob Perzijskem zalivu, in Ka-zeranu, ki je križišče več cest. Sole za otroke ameriških vojakov v Nemčiji Frankfurt, Nemčija, 6. nov.— Sole za otroke ameriških vojakov in civilistov so bile odprte v več krajih ameriške okupacijske cone, pravi naznanilo ameriških vojaških avtoritet. Višje šole bodo odprte v Berlinu, Bremenu, Frankfurtu, Heidelbergu in Erlangenu. Nastale so po-težkoče pri uvajanju ameriškega vzgojnega sistema v okupacijski coni. Pomanjkanje je učiteljev. Avtoritete so izrazile upanje, da bodo potežkoče premagane v bližnji bodočnosti. Gandhi zapretil z gladovno etavko New Delhi, Indija. 6 nov.— Mohanda* K. Gandlu, duhovni vodja v*e ndijske kongresne (na cionalistične) stranke, je zapre til, da i»e bo postil do smrti, če ne bodo bitke meni muslimani >n Hinduti v provinci Bihar u-stavljene v 24 urah. Milijarda dolarjev za financiranje razi tka ve* Washington. D C., 6 nov — Kongresnik W. T. Ournev. republikanec it Južne Dakota, je naznanil, da bo vlada potrošila milijardo dolarjev za razl^eve orožja novega tipa. Med orožjem so rakrtne bombe Ustanov-I jen bo jwwebni center za raziskave. ===== laborit zahteva konec enostranske zveze Velika Britanija »e ne - more zavarovati pred konfliktom KRITIKA BEVINOVE POLITIKE London. 6. nov.—Zahtevo, da se Velika Britanija odpove enostranski zvezi s kapitalistično Ameriko, je izrekel laborit in član parlamenta William War-bey v svojem govoru pred člani delavske stranke v Poddingtonu. Warbey je najosti^jši kritik politike zunanjega mjnistra Er-nesta Bevina. Dejal je, da je bila zveza med Veliki Britanijo m Ameriko sklenjeni z namenom, da se porazi nacljska Nemčija. Vzdrževanje te zveze v povojni dobi je v konfliktu z načeli čarterja Združenih narodov in zdaj le zastruplja odnošaje med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo. V svojem govoru je Warbley omenil nedavni obisk ameriškega admirala William« D. Leahy-ja v Londonu in obisk britskega feldmaršala Montgomeryja v Washingtonu, kakor tudi dejstvo, da skupni britsko ameriški vojaški štab še ni razpuščen. Ustanovljen je bil v vojnem času. Izjavil je, da Valika Brita-nija it ne more lalčititi pred eventualnim konfliktom s svojo zvezo z Ameriko, čfprav bi Rusija zasledovala agresivno politiko. i. Warbley je omenil ameriško politično nestabilnost. "Dve možnosti političnega razvoja v Ameriki se kažeta," je dejal. "Prva je podvig reakcije in glas nikov novega imperializma, druga pa agresivna politika, ki lahko vodi v vojno v bližnji bodočnosti. Možnost je tudi, da se bo Amerika izolirala. Svoje sile bo morda koncentrirala na Pacifiku in Kitajskem, Velika Britanija pa bo ostala na cedilu. Ona ne bo mogla sama braniti Evrope pred poplavo komunizma." Izborit je zaključil svoj govor z zahtevo, da mora Velika Britanija revidirati svojo zunanjo politiko. Podpre naj napore, da se ustavi produkcija atomskih bomb, odpokliče vojaške čete iz Grčije in kooperira z Rusijo, Ju-goslavijo in drugimi slovanski* mi državami, ki so že izločile prejšnje vladajoče kaste ter po-državile glavne industrije. Operatorji zavrnili Lewisovo trditev Več tisoč rudarjev počiva 1 Washington. D. C.. 6. nov.— Trditev Johna L. Ixtwisa, pred-eedmka rudarske unije UMWA. da zvišanje plače in skrajšanje delovnih ur ne bo rczultiralo v zvišanju stroškov, so operatorji zavrnili in jo označili za smešno. John I). Battle, tajnik organize cije operatorjev, je dejal, da bo do rudarji plačali ceno. Znašli »e bodo na cesti, ker bodo oljne in plinske družbe preskrbele ku-rivo, ko bodo dobile potrebno opremo. Pogajanja o lywisovih zahte vah so bila pretrgana. Več ti •oc rudarjev je ostalo doma, če prav je pogodbe, katero je ru darska unija sklenila s federal no vlado, še v veljavi. Ekononn rudarske umje so po jasn.li časnikarjem novo Lewisovo teorijo. Ta je, da ae obra tovalm fttroškt ne bodo povečali, čepi a v bo plača rudarjem cvi Razprave o nemški produkciji Zavlačevanje programa denacifikacije Berlin. 6. nov.—General Lucius D. Clay, pomožni načelnik ameriške vojaške vlade, je naznanil diskuzije z Rusi o zvišanju produkcije nemških industrij. Iz večje produkcije naj bi se plačevale reparacije. Clay je izrasil nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja programa denacifikacije na Bavarskem. Dejal je, da bodo ameriške avtoritete prevzele izvajanje programa, če ne bodo Nemci dosegli večjih uspehov. S Clay jem se je sestal ruski maršal Vasilij D. Sokolovski. Razpravljala sta o načrtih glede povečanja produkcije, toda noben zaključek nI bil sprejet. Ameriške vojaške avtoritete so se izrekle za ustanovitev posebne zavezniške komisije, ki naj bi prevzela kontrolo nad u-vozom in izvozom blaga. Komisijo naj bi tvorili reprezentan-ti Amerike, Rusije, Velike Britanije in Francije. Židovski voditelji izpuščeni iz ječe Prizadevanja za mir v Palestini Jerusalem. Palestina. 6. nov. —Britske avtoritete so z namenom, da se ublaži napetost v Palestini in ustanovi mir, izpustili osem voditeljev židovskih organizacij iz ječe. Naznanila so, da bo nadaljnjih 120 iidov izpuščenih iz ječe, 20 Arabcev pa po-miloščenih. . Več sto iidov je še v taborišču pri Latrunu. Britske avtoritete so se odločile tudi za preklic izjemnega stanja v Palestini. Akcijo so pozdravili židje kot gesto sprave. Britski javni krogi ao izjavili, da je akcijo sprožila resolucija, sprejeta na seji članov Židovskega sveta. Ta vsebuje ostro obsodbo kampanje nasilja, katero vodijo nekatere židovske podtalne organizacije, Vlada in uradniki židovske agenture so izrtzili upanje, da bo izpustitev židovskih voditeljev iz ječe ugladlla pot židovski udeležitvi razgovorov v Londonu. Konferenca se bo pričele 16. decembra. Razgovori se bodo nanašali na rešitev krize v Palestini. Židje so bojkotirali prejšnje konference. Pomilostitev 20 Arabcev je naznanil Alan Cunningham, britaki vrhovni komisar v Palestini. Republikanska stranka zmagala pri volitvah Rueki komentar ameriških volitev Moskva, 6. nov,—Stališče in mnenje Rusije glede ameriških volitev je orisal list Rdeča zve zda, glasilo armade, v prisebnem članku. Avtor članka je Boris Vroriski, vodilni ruski politični veščak. On pravi, da nI skoro nobene razlike med republikan ako in demokratsko stranko. Vo ditelji obeh so zagovorniki politike trde pesti proti Rusiji. Med njimi je le stalna borbe, katere namen je preprečenje ustanovi tve tretje politične stranke. šana za 25 centov na uro in de lovni teden skrajšan na 35 ur. Iod pred sodnik poljske vlade. PROSVETA GLASILO IN PROSVETA ENLIGHTENMENT SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTC 1>T LAŠ^NA ... m Združene drtavo (laven CUofli) »n M Uto. $9,00 m pol leta« $1.50 u četrt Ml M Chicago ta okolico Cook Co.. 17.SO aa calo lato. »3.7» aa pol lota; la inosematvo $$M. Subscription rates: for the United States (except Chicago) and Cook County 9fM pat j—m. Cona oglasov po dogovora. Eakaptil dopisov la člankov so na vračalo. Rokopisi literarne vsebine (fariice. drama, pesmi itd.) aa vrnejo pošUJatelJu le v slučaju, če Ja poštnino. Advertising fates on asreeraent^-Mamiscripu of , and unsolicited articles will not bo returned. Other such aa stories, plays, poems, etc« will be returned to whan accompanied bj self-addreeeed and atamped--------- Naslov na vse. kar ima stik a IJstomi PROSVETA 2857»59 So. Lawndale Ave., Chicago 23. IlHnola Odkar je predsednik Truman odpravil kontrolo cen mesu, so večinoma vsi "free enterprizerji" zopet svobodno zadihali. Vlada te dni naglo likvidira OPA in kontrola cen izgineva rapidno na vseh gospodarskih področjih. V živežni industriji je razen sladkorja in par drugih produktov kontrola cen že na vsej črt vprašanje preteklosti. V zadnjih par tednih je bilo "dekontrolira-nih" tudi stotine vrst fabriških izdelkpv—sploh cjomalega vse; v glavnem je izjema le gradbena industrija, oziroma gradbene potrebščine; tudi precejšen del tekstilne in oblačilne produkcije je že "svoboden". Z drugo besedo: OPA je v naglem razkrajanju. Zadnje dni so bili razpuščeni vsi krajevni kontrolni odbori in tisoče rednih usluž bencev OPA je bilo obveščenih, naj si iščejo drugo delo. Kot pravijo poročila iz Washingtona, je popolno likvidiranje OPA le vprašanje časa. Kolikor industrije in potrebščin bo še ostalo pod vladno kontrolo, jih bo prevzel oddelek za kontrolo stanarine. Rent še ostane pod kontrolo, kakor tudi gradbene potrebščine ter kakšnega pol ducata vrst živil. Vsa druga kontrola bo najbrže izginila še predno se sestane novi kongres k zasedanju. S strani "free enterprizerjev" je seveda močna zahteva, da izgine sploh vsaka kontrola cen—tudi stanarine, etc. * Z odpravo OPA se dežela torej vrne v "normalcy". V svoji gonji proti vladni kontroli cen se "free enterprizerji" sicer niso po služevali tega gesla iz Harding-Coolidgeve dobe, toda v bistvu se ta kampanja ni razlikovalo od podobne kampanje iz Hardingovih časov po zaključku prve svetovne vojne. To pišemo v preteklem času, ker je ta kampanja že dosegla svoje namene in zdaj je le vprašanje časa, kdaj bodo "prijatelji" OPA pili likof. Med vojno je bilo veliko naglašanja med intelektualnimi in biz-niškimi pristaši kapitalizma, da se je Amerika nekaj naučila iz Harding-Coolidgeve dobe, kateri je neizbežno sledila doba "Hoo-vervillev" in da se ne smejo več povrniti orgijske špekulacije in svobodno navijanje cen. Dežela se je abstraktno morda res nekaj naučila iz tiste dobe, niso se pa naučili "free enterprizerji." Ampak tudi ta nauk je povsem drugačen kot so ga naglašali razni ekonomi in politiki in sem pa tam tudi kak kapitalist. Ta nauk, ki se ga zdaj učimo, je v tem, da se ameriške sorte kapitalizem v mirnem času ob dobri gospodarski konjunkturi ne da kontrolirati, marveč zahteva absolutno svobodne roke. Vladni kontroli se Je pripravljen podvreči le med totalno vojno, ko to zahtevajo nujni interesi dežele, to je ko gre za življenje ali smrt. Toda tudi tedaj postavi svojo ceno—velike, sploh brezmejne profile. Drugi primer, v katerem se je pripravljen podvreči vladni kontroli, je takrat, kadar leži na smrtni postelji, kot se je to zgodilo v dobi "Hoovervillev," ko je bil poklican dr. New Deal, da ga zopet spravi na noge. Toda kadur se monopolistični kapitalizem dobro počuti, hoče biti svoboden gobpodar in tudi imeti vlado v svojem zakupu, dele kadar bo zopet treščil v graben, kar se si gurno zgodi v dogledni bodočnosti, šele tedaj bo zopet pripravljen na zdravljenje ali mrcvarjenje po new-dealskih zdravnikih. Zdaj vse to odklanja, kajti deželo hoče svobodno jahati in izkoriščati v interesu svoje velike nenasitne malhe. Z odpravo OPA smo se znašli v dobi svobodne inflacije, ko so vse cene postale—črnotržne cene. Med ljudstvom, posebno med gospodinjami je danes zelo mnogo godrnjanja in jadikovanja vsled oderuških in pretirano visokih cen. To jadikovanje je seveda povsem razumljivo, kajti dolar je na primer danes v mesnici polovico msnj vreden kot je bil včeraj—dokler je bil v veljavi prejšnji zakon za kontrolo cen. Danes vam na primer mesar računa toliko za funt ajmohtnega mesa kot ste prej plačali za steak~-vsaj pa ne dosti manj. Po odpravi kontrole cen pa so vam za funt steaka računali dolar ali še več; prav toliko tudi za funt masla. Tud vse druge cene so splezale na "turn." Zadnje dni pravijo, da so napihnjene cene mesu in maslu začele psdati—baje vsled štrajka gospodinj. Te cene so res nekoliko padle, toda so še vedno pretirane—veliko višje kot Jih zmore ve£i na delavskih družin. Danes namreč okrog 50% delavcev zasluži manj kot $2.000 na leto—manj kot $35 na teden. Družine teh delavcev. posebno uko dela samo oče ali mati, si morajo res stiskat (»asove in bo meso ali maslo ali slanina (čez 70c funt) le bolj redko kdaj na mizi. Te dobrote si lahko privoščijo le petičnl ljudje In dobro plačani delavci. * Kdina trenutna remedura proti oderuškim cenam je danes štrajk konrumentov—predvsem štrajk gospodinj. Ampak tudi to ima svoje meje, kajti na eni strani mora človek jesti, na drugi strani so pa tudi kapitalisti pokazali, da znajo tudi oni štrajkatl CV ne dobe takih cen kot jih zahtevajo, si svoje profite zaščitijo enostavno s tem. da drže blago od trga. Drže se monopollatičnega principa, da je bolje manj birnisa ob večjem profilu od koae ali teže kot pa veliko blznisa ob manjšem profltu od kosa ali teže. Ta princip se v monopolističnem kapitalizmu bolj in bolj Izvaja. Taka blrniška politika seveda vodi v gospodarski zastoj in krizo. Edina trajna rejpedura proti profitarstvu in goapodarakim krt zam in htezpoaelnditi'ln oderuškim cenam in vojnam leti seveda v ustanovitvi novega gospodarskega sistema—v soclalisaCtjl industrij in /adrtižnlltvu^Ampak od prvega smo v tej dešell najbrže »Milki delavstvo še vedno sledi kapitalističnim Irugega pa je. kar se tiče sadruiništva. Tu- še daleč kajti v politi K strankam. Vee nf^aLtli kaj ni treba * je kmečki otrok/domal Praprota pri Semiču. Stari ga dali v šolo v Ljubljano J b'10 njegovo ime Toni Zajednicar, glasilo HBZ 1 pravilno, namreč naj se popi vtikajo v politiko, ampak J učijo Boga moliti v cerkv I marsikateri slovenski duhovi je v kritični uri slovenskega I roda pozabil na Kristusove I uke, da je treba ljubiti svoj bližnjega kot samega sebe | sto tega pa izdajal krvnJ svoje lastne brate in sestre 1 ki so grešili, naj prejmejo! služeno kazen! Agnes Pasaricl DVE POMENLJIVI 40-LETlJ V CLEVELANDU 1 Cleveland. O—Kot je bilJ nekajkrat naznanjeno, se bd vršili v nedeljo, 10. noveml dve veliki in pomenljivi 40J niči. j V Slovenskem narodnem I mu na St. Clair ave. se bo v| la proslava 40-letnica SloverJ narodne čitalnice, ki je naj] rejša knjižnica v ameriški j veniji. Pester program sel začel ob štirih popoldne, zvJ pa bo ples in prosta zabava.] programu bodo nastopili pel zbori, plesalci, glasbeniki in] klamatorji. Odbor čitalnicd trudi že več mesecev, da bo vi dobro postregel. ! Tudi podpisani vabi cenjl občinstvo, da se udeleži tel membne proslave v veli! številu, še posebej pa val članstvo čitalnice SlovensM delavskega doma na Watej rd. Udeležimo se in pomal mo tej kulturni ustanovi! j Na isto nedeljo bo obha svojo 40-letnico obstoja društvo V boj 53 SNPJ,in v Slovenskem delavskem d< na Waterloo rd. To druitv vodilno v collinwoodskem ok ju in sem prepričan, da se je selični odbor potrudil, da vsem postreženo. Društvo je najelo za to pi ditev obe dvorani. Popoh ski program se bo pričel ob štirih popoldne. Prva točka pozdravni govor predsedi društva, nato živa slika, k bo aranžiral mojster Vinko ( nastop mladinskega pevsl krožka SNPJ pod vodst Franka Pluta, umetni ples vaja Judy Pretnar in Shai Tied, duet pevskega zl Zarje, govor gl. predsedi Vincenta Cainkarja v slover ni, govor gl. odbornika R scha v angleščini, solo nase ljubljene pevke Florence l tič, igranje na harmoniko L sa Rolicha, duet mladins pevskega zbora SDD, igranj* klavir Štefanije Sever in R Vidrich, spremlja Mary Se končno pa nastopi mešan Jadran. Ob tej priliki bodo proil jani filmi iz stare domovine z zadnjih dveh konvencij, rej program bo nadvse pe« vzlic temu pa je vstopnina 65c. Po programu bo večerji ples. Ker sta dve 40-letmci isti dan, je priporočljivo, da setimo obe, eno popoldne, dr pa zvečer. Anton Jankovicl ZBOROVANJE ZA TRAJEN MIR Wilkaa Barre, P».-Vet* druge svetovne vojne is ing Val ley j a in okolice bc«io državali vel.ko zborovanje svetovni mir v četrtek. 1% I vembra, začetek ob osmih čer v avditoriju Irem Tem 52nd N. Franklin >t. Barre, Pa. Pokret za svetovn. mir «o čeli veteran, druge svetovn« ne, ksten so na svoji laftn-skusili vse gorje vojne Pwr no je. ds vsi ^^^^ ^ ne za trajen m.r. da MI sof* nov, strsšno ^ čas. ds povemo nsšemuj« nemu department *** stim. ki ponovno vo^ P gando za vojno, ds, rf-gf prenehajo intngi«* «• ko,J . n. v* naše Apeliram na s f( .lovsne v Luzern > ju, Hazletonu. meba 1 " NOVEMBRA 1946. PROSVE'f A tijski proces proti sloven» „ izdajalcem v starem kraju Priredil Mirko Kuhal. tajnik SANSa (Nadaljevanje) po, ftizanih. XVII k^l - ,POT#d' ^ nič« 1» P»°vk# krtova je živahno pripo- Jff Ob njenih besedah je flu pred sudiščem spet tez- prem nog ih zavednih slo- filljudi, ki so jih domači TZ do smrti mučili-lUm smo čakali Se kake tn Jure. nato smo šli v sosed-%bo, kjer sta bila dva spo- Sle smo k spovedi. To 4 bil« iPO^' ampak prtV° Ltani« pod krinke spovedi. Le je izpraševal, če imam s partizani, če jim nosim da imam zaročenca pri Rekel je: 'Zdaj si ^ smrtjo, moraš vse po pra-povedati.' Tudi vse druge Jpovedali. Vpraševali smo ka, so druge izpraševali in je petletnega fanta povedala, , je prosila: 4Gospod župnik, te zame, da me ne bodo u-i, ker imam doma majhne-Itroka. Naj me dajo v Nerti-Če bi te poznal, bi že tako pa ne morem, zdaj druge pomoči, kot krogla v je cinično odgovoril. foovno so nas segnali v ve-kjer so bili isti krvniki, in več kot prej- Stale smo tam, fcj nas pa domobranci, ki so tepli, tako grde besede rabili, ie nikdar nisem nobenega pa v gostilni slišala,- da bi »grdo govoril, leka tovarišica je imela na , ki ga je doma vzela p je ves čas nosila s seboj. so. prosile domobrance, (j jih obhajajo, saj je že pol-ura in snoči od pete ure niso jedle. Domobranci so se delali in so rekli, da bodo kar gorke v nebesa. Eden domobrancev je vzel puško in Iwrisico z njo udaril po u-fc in rekel: 'Tukaj imaš hosti-fftetep?li so tudi druge to-in tisti, ki je imela kri-prsih, so ga s puško po-stolkli. Tudi Boga so Nato j« mati osmih o-pokleknila pred nje In a jtnimi rokami proalla, )o pustijo život 'Ako ao mene >»ilii*. te usmilite mojih udolžnih otrok. Nimajo Md«i naj še mater lagubi-kdo jim bo dajal kruha?' Na prošnjo so odgovorili s njanjem in s takim prete-P>. da je padla na tla. an so nas zopet zvezali, tam stala zadaj, gledala sem ffo in nisem ne jokala in ne Pogledala sem v tla in • 'Vaših rok se drži kri naj-ft slovenskih ljudi!' Ker v*deli, kdo je to rekel, so |a?nske spredaj tolkli s pu-in pestmi. Kakor se je oglasila, je bila tepena. '» nas segnali ven, moje so prosile, a domo vpili: 'Ala, hitro, štiri Jj»z sem jim rekla: 'Dek-ne jokajte. Sedaj bo Wle me, pa ne bo dolgo, ko Mli tudi ti domobranci. 10 nas gnali čez neko pla-,prTotl gozdu. Tu so nas usta Tovarišica za menoj je Ali so jame izkopa-uomobranec pa se je obrnil ^ zakričal: 'Ja, pre-*urb*. še jame bomo ko Jt* vrhu boste ležale, naj "itro, štiri vštric, J*"1 Jaz sem stala prva, * »o štiri vštric. Zadaj ^U brzostrelke. V ti *m hitro skočila na-L**' Domobranec « menoj rafal, a ao ^ fi« belo bukev. Do- m Z*™* in , J. menoj. To i'»bila sem U^vila sem se VJl*' n tekla bosa po «1 W'm »Plezala ^ videla Ljubljano n, bilo nič znano ** P"tekla na i,to LbT4 vwWtl k'mSU- "tl. vtdela mm nisem vedela vem ni T* videla domobrancev, ki dišala sem jih se na hoji, 20 do .10 metrov 17 rokava mi je kapljala kri... roka je bila čisto tyda. Potem sem šla na Pijavo gorico ... se skrivala v smreki-oah, tekla bosa po ivju in mracu, sjkakala čez grabne'... Bila sem trdno odločena, da morajo izvedeti partizani, kako streljalo be-. ogardisti nedolžne ljudi... Mestec dni kasneje so vzeli še mojo i^2-letno mater, posestvo izropali, konje prodali... Mater so posla-t v Nemčijo, kjer je od lakote umrla in y krematoriju zgorela. Danes sem brez matere, oče mi e umrl že po prvi svetovni vojni . . . Prosim sodišče, naj te zločince kaznuje, kakor zaslužijo. Ce nas ni bilo škoda, tudi njih ni, ko jim je krivda jasno dokazana." Vse te grozote in njen beg pred domobranci je Angela ECumše opisala tudi v pismu, ki ga je pisala svojim sorodnikom v Ameriko, katero je bilo priob-čeon pred več meseci v Prosve ti.—Ured.) Peti dan razprave proti slovenskim izdajalcem je sodišče nadaljevalo 25. avgusta. Dvorana na Taboru je bila še pred sedmo uro zjutraj nabita poslušalcev, ki so z največjim zanimanjem zasledovali potek zasliševanja številnih prič. Obtoženci so nemo poslušali ves potek, se tu in tam nervozno premika-vali in večinoma zakrknjeno gledali v tla predse. Predsednik sodišča kapetan Vlodic je najprej preči tal nekaj izpoved iz zapisnika o sodnem procesu v Kočevju za časa okupacije. Iz teh izpoved se zrcali-o številni zločini nad slovenskim ljudstvom, izvršeni od domačih izdajalcev, katerim so na-čelovali današnji obtoženci. Važna je izjava belogardističnega kurata Malovrha, ki je izpovedal, da je postal kurat po škofovi odredbi- Četniški major Novak ga je takrat prosil, da prevzel mesto kurata v njegovem slovenskem četniškem odredu za pohod na Dolenjsko, da bi ljudstvo videlo, da četnlld ao-delujejo a duhovščino. Naloga kaplana Malovrha naj bi bila o-mogoČiti odi'edu prehod mimo vaških straž, da bi četnike ne smatrale za partizane in napadle. Da se je prehod posrečil, je naprej obveščal krajevne župnike in dobil kurirje, ki so jih vodili mimo postojank. Ob tiatem čaau ao bili k četnlškemu majorju Novaku apuščenl angleški padalci. Malovrh je pojasnil, da so četniki na tem pohodu "pobijali vaše ljudi s tem, da so (četniki) nosili partizanske kape." Iz zaslišanja priče Ivana Jeri-ne je razvidno, da so se približno teden dni pred zločini v Logatcu sestali na Vrhniki belo-gardistični kolovodje Viktor Bo-nač, Anton Berlot ter Martin in Avgust Maček. V družbi z višjim domobranskim častnikom iz Ljubljane so se domenili o zločinih 'črne roke' v Logatcu. Isti kolovodje so se redno sestajali v župnlšču v Gornjem Logatcu pri tedanjem župniku Skubicu in njegovem kaplanu. V Dol. Logatcu pa ao imeli glavne sestanke pri veleindustrijalcu Ja kobu Mačku. Skoraj po vsakem sestanku so sledile množične a retacije- Do leta 1944 Je bil An ton Grčar za kaplana v Rovtah. Po italijanski okupaciji pa je prišel v Dol. Logatec, kjer je bil smatran za domobranskega obveščevalca. Stalno je hodil po hišah in skušal zvedeti za prepričanje vsake posamezne družine. V cerkvi je vodil stalno gonjo proti OF in partizanom Organiziral je razne 'pobožno-stl\ kjer ao molili Boga, da ne bi prišli in zmagali partizani Teden pred osvoboditvijo je napravil celotedenako pobožnost v katero je vključeval molitve za zmago domobrancev. Na koncu ie atalno vzklikal: "Sveti Jožef, pomagaj nam, da ne bo nikdar stopila partizanska noga na naša tla!" Župnik Supin iz Dol. Logatca ie celo odklonil pokopati partizana Trčka in Pirnata. ki ju Je črna roka zverinsko pobila v nekem breznu pri Logat cu. Sele na splošno zgražanje ju je pokopal grobo kop Domo bianci l* postojanke v Logatcu so ža črno roko zaznamovali hiše pristašev OF. Nekaj dni po risanju znamenj so sledili umori zaznamovanih ljudi. Iz kupov izpoved priče je predsednik sodišča izbiral le one, ki so pričale kot očividci raznih zločinov.* Franc Mihel je pripovedoval, kako so se domobranci znašali nad ranjenimi partizani. Mihel je bil priča domobranskega napada na bolnico XV11I. divizije na Gradencu. Takrat so domobranci ranjene partizane, ki se niso mogli umakniti, najprej hudo pretepli, satem pa u-strelfll. • O istem dogodku je pričal tudi Ivan Cernigoj, domačin iz Gradenca. Njemu so februarja 1945 ubili hčerko. Marija je šla v mlin v Žužemberk. Tam so jo po izdajstvu prijeli domobranci. Po petih dneh je izginila vsaka sled. Domobranci so kasneje trdili, da so jo odpeljali v internacijo. Dne 3. junija 1945 pa ao jo našli v akupnem grobu deae-tih umorjenih ljudi na vrtu Antona Župančiča v Žužemberku. Vse žrtve so bile Izmaličene, imele izkopane oči, moški pore-zana ušeaa, zlomljene koatl. po-rc-zana spolovila, pri šenakah pa Izrecana praa. Nihče od šrtev nI bil uaireljen, vse ao bile zverinsko mučene in šgane s gorečim želesom. (Dalje prihodnjič) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani.) okolici, da se gotovo udeleže tega-zborovanja, kjer bodo slišali govornike, ki bodo povedali, kako reakcija ponovno kuje načrte za novo vojno. Kot govornika bosta nastopila poznani Slovan Leo Krzycki, predsednik Vseslovanskega kongresa, in kongresnik Vito Marcantonio iz New Yorka. Poleg nju tudi drugi dobro poznani govorniki. Za odbor: Nikola Borleh. HRVAŠKI KLUB VABI NA DOMAČO ZABAVO IN PLES Struthere, O.—Hrvaški ameriški politični klub bo priredil domačo Nabavo in jsleS v soboto, 9. novembra, v Hrvaškem domu, 199 Lovelville rd. Igral bo do-l>er orkester pod vodstvom našega podpredsednika Franka Delosta. Ples se bo pričel ob osmih zvečer. Vabimo vse naše članice in Člane, da se udeleže v velikem številu. Pridite tudi drugi prijatelji iz bližnje okolice In mest. Vsi dobrodošli! Mike Erankovlch. KONCERTI V PARKU 8HEDD Chicago, 111.—V parku Shedd se bo pričela v petek, 8. nov., ob osmih zvečer sezona koncertov. Ti koncerti bodo podani prihodnjih pet petkov. Na programu bodo poznane pevske in glasbene skupine. Vstopnine ni nobene. Ti programi bodo aranžirani od Cika ške koralne in instrumentalne organizacije, a sodelovanjem vodstva čikaških parkov. William Del. Frank. Odmev Molotovega govora Flushing. — ONA — Diplomati najrazličnejših dežel so izjavili po govoru ministra Molo-tova, da je razčistil ozračje, ter da pomeni velik doprinos za stvar miru. Obenem pa so isti krogi poudarjali, da so Rusi v dveh komisijah organizacije Ze-dinjenih narodov zavlačevali delo — v odboru za vojaški glavni stan Zedinjenih narodov in v komisiji za atomsko energijo. Načelo omejitve oboroževanja vsi hvalijo. NaglaŠajo, da misel ni nova, ter da je predvidena tudi v čarterju Zedinjenih narodov, toda jasno je, da je predlog kot tak, prihajajoč v sedanjem trenotku in položaju, smel korak naprej. Posebno razveseljivo smatrajo ti krogi dejstvo," da prihaja s strani Rusije. Britanski delegat Neel-Baker je bil izjavil, da je Zedinjenim narodom potrebna konstruktivna misel, da bi na njej gradili. Izvesti razorožitev pa bi bil o-gromen problem, težak in zaplis-ten, toda dejatvo, da je nekdo predlog stavil, je samo na sebi nekaj konstruktivnega. Nekateri delegati poudarjajo, da so Rusi delali težave ravno v komisijah, v katerih se je pripravljalo teren za razoroževv nje. Dostavljajo tudi, da sledi Molotov sicer v splošnih linijah predlogom, katere je bil stavil v stari Ligi narodov zunanji minister Litvinov, a ne omeni niti z besedico problema mednarodne kontrole, ki je bila bistven del Litvinovih predlogov. Arheologični zakladi na Krimu London. — ONA — V bližini Simferopola na Krimskem polotoku so sovjetski arheologi izkopali preko 1,000 različnih predmetov iz čistega zlata in precej Žlahtnih kamnev. Zaklad je našla skupina sovjetskih učenjakov, ki koplje na mestu, kjer se je nahajalo naae lje pod imenom Neapolis. Bila je baje prestolnica Ščitov, plemena, ki je bilo nastanjeno na Krimskem polotoku od sedmega stoletja pred Kristusovim rojstvom pa do četrtega stoletja naše dobe. Na podlagi teh vesti so bili izkopani predmeti poslani Puškinovemu muzeju. Bolgarske volitve ; Zofija. — ONA — Po izidu bolgarskih volitev ao inozemaki diplbmatični krogi pripisovali največ važnoatl dejstvu, da se je opozicija volitev .zares udeležila, ih sicer navzlic nekaterim nami-gavanjem, da jih utegne v zad-nnjem trenotku bojkotirati. Opozicija ima zdaj 101 sedežev v bolgarskem parlamentu in se bo mogla tako udeležiti pisanja ustave bolgarske republike. V Zofiji prevladuje optimistično naziranje, da bodo zahodne velesile priznale izid teh volitev, katerih ao-*e udeležile vse politične stranke, ter da bo poalo-dica tega priznanja ponehanje napetosti in bolj izdatna pomoč deželi, da ai tudi goapodarsko o-pomore. latotako upajo, da bo trgovina z inozemstvom oživela. IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta MM W. Mtk Street Chicago. UL geni z. n. v ameriki V Prosvetl ao dnevno avošov ne in delavske veetL Ali t" čttate vaak dao? David Lillenthal. ki ga prvdaednik Truman imenoval sa načelnika atomake komi- •tj«, katara bo imela kootrolo nad vao atomsko industrijo. Li lientha) ae Je pro*^*1. f* Zelnik Tanneeaoe Valley Am tkcrity. ogromnega hladnega podjetja v dolini Teanaaaae. ki •e Je pod njegovim vaornim in demckratičnim vodatvom sijajno resvilo. Zasedanje generalne skupščine' Združenih narodov — to pot na ameriški zemlji — apominja vojne naveličana ljudstva aveta in njihove delegate na visoke cilja?, za dosego katerih je bila organizacija Z. N- ustanovljena. Ti nameni ao jxxianl v predpogovoru ali uvodu Izjave ali čarterja te organizacije: "MI, LJUDSTVA ZpRUŽKNIH NARODOV, ODI*pCENI da zaščitimo bodoča generacije pred šibo vojne, ki je dvakrat tekom našega čaaa prinesla človeštvu neizmerno gorje, in da potrdimo znova vero v temeljne pravice človeštva, ter v dostojanstvo in vrednoto človeka, v enakopravne pravicei moških (in žensk in narodov, velikih in malih, in za vzpostavitev razmer, pod katerimi bo mogoče spoštovati in izvajati pravične obveznosti, izvirajoče iz pogodb in drugih virov mednarodnih zakonov, in za pospeševanje aoclalne-ga napredka in boljšega življen-skega standarda v večji svobodi, "IN V TEM PRAVCU dejansko živeti v strpnosti in sožitju ter v miru drug i drugim kot dobri sosedje, In združiti svoje sile za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter zagotoviti osvojitvijo načel in vzpostavo metod, preprečenje rabe oboroženih sil, razen v zadevah skupnih interesov, in da se upotreb! mednarodni ustroj za pospešitev gospodarskega in socialnega napredka ljudatev, "SMO SKLENILI, ZA ZDRU-ŽIMO SVOJA PRIZADEVANJA L ZA DOSEGO TEH CILJ EV. "M Ko je gornja izjava otlr. prod-govor čarterja Z N. dejansko ustvaril In določil U) organizacijo kot izvrševalko prednešenih ciljev, je pripravljalna komisija osvojila praktične sklepe, ki ao pognali ustroj nove organizacije v tek. V svojem zadevnem poročilu je ta komisija nagiasila splošne želje, ko je izjavila: "A ko bo nova organizacija mogla s svojimi začetnimi akcijami zaje tl, kar v njej doumeva svet, te daj gotovo ne bo varala priča-kovanj vseh onih. ki vidijo \ njej zadnjo priliko, ds rešijo ae be in svoje potomstvo pred šibo vojne." Te besede Je priklical v spomin Try g ve Lie. glavni tajnik Z N., ko je ob predložitvi prvega letnega poročila vprašal: "Je-ll organizacija Z N zaje-la doumevo hudatev in vpreala uapešno navdušenje narodov: a katerim Je bila sprejeta? Jaz osebno ne čutim, da ja to doeeg-la v toliki meri kot je bilo pričakovati Kako naj si to razlo- žimo in kakšne korake moremo ali hočemo pod vzeti? "Del razlage leži brezdvoma v neizogibni počasnosti proceduro Z. N. v tekočem momentu . Mnogo bi ae dslo storiti v svrho pouka javnega mnenja z ozirom da dejstvo, da številne naše po-težkoče ao v reanlcl le začasnega značaja. Svet je še vedno v vr tinou ogromne jx>vonje zmede, gospodarsko je raztrgan, mnogo predelja še vedno kažejo lice be de in uničenja, in mnoge politic ne meje ter oblike vlad kot tudi pogoji mirovnih dogovorov še niso določeni, Pogosto se iz vidika vaeh teh dejstev torej spregleda dejstvo, da je spričo takih nerešenih vprašanj prizadeto tu d i delovanje aiatema čarterja. Potrebno je, ja naglaail gl. taj nik, "da ae ljudatvom predoči o-gromne koriati dfla, ki ae ga je že izvršilo v okviru Z. N., In to poaebnp na polju ekonomije in aocialnih potreb, česar sa javno mnenje v splošnem še ne zaveda .. . "Organizacija Zdr, narodov ne more biti močnejša kot Je kolektivna volja vseh priključi-nih narodov, da isto jMjdpirajo. Sama od sebe ne more napravi ti nič. Organizacija kot taka je le ustroj, akozi katerega morej i narodi sodelovati. Mor? ae u porabiti in raeviti V luči njenih doaedanjih aktivnoati in Izku šenj v velike koriati človeštva, ali pa ae lahko razbije in razpade.'? In kolektivne volje narodov, o kateri govori gl. tajnik Zdr narodov, se more ojačati in utrdi* tl samo akozi iatiniti pritiak ljudstva slednje dežele, da ae organizacijo Z. N podpre — potom tiska.' v šolah, po radiju, v filmih ter potom različnih organizacij , V Zed. državah )e opaziti vsepovsod, kako ameriško ljudstvo upotreblja te vira, da daje izreza svoji volji, katera narekuje, da more organizacija Z. N. živeti In uspevati. Izraz take volje bo še ostreje začrtan v tej in v drugih deželah, ako b« več ml več ljudi medeebojrto izvajaluj načela in cilje Z. N., ki ao: "živeti v strpnost« m sožktju ter v miru drug z drugim kot d«»bn aoeedjo" in "združiti vsa avoji j silo za oh rano mednarodnega miru in varnoeti." WLIH. 123.00 100.00 140.00 10.00 28.00 : 1000 122 oo 110.00 1Q.Q0 10.00 8.00 10.00 10.00 8.00 3.00 M,SO BOO 100 00 j 8.00 128.88 10.00 20,00 2800 78.00 28.00 io.Oo 10.00 10.00 PRISPEVKI V SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE d SEZNAM fiTEVILKA U. Gotovina v skladu dne 31. uvgusta 1048......................................... $100,821.41 Sprejeto v dobi od 1. do 30. septembra l!4Si CALIFORNIA! Podružnica štev. 07 SANS, Loa An«eloa: Pevsko dramatično društvo "Zarja" $3u, Jacob Stonkh $23, HI«* Mezurl 320, Joseph Veael $10, po $3: Frank MatJuJjV in Frank Novak, podruinica Št. 87 SANS« »4 30, xaloieno na obljubljeni prispevek $3.30, skupaj poslano po Frank Novaku.................1...... BlaŠ in Mary Meaorl. Loa Ansel**.................... .....!...................... Društvo šiev. 743 SNPJ, Grass Valley................... .................... COLORADOi Jacob Skerlj, En g Ir wood...............'„„*................... Anna Paehak. Pueblo ........... ............................................ Miss Aun Pachak, Pueblo .............. .......................... ILLINOIS, podružnica štev. 23 SANS, Chicago: Frank in Puu-la Lusbcy $23, po $10; Minku Constantino in Valentin tor Mary Kurent, Gust Moline in ienu $3, en dar $1, skupaj $81.00.—!'o $10: Helen In*Edward Arko, (Cicero). John in Frances llribar, ter Peter In A|>olonis Lusbi, po $S; yinko in Mary DoUon, Marie Veael, Louis Mesec, mrs. J. Korun, in K. Ladstatter, dve osebi po $3, in pot po $2, skupaj $71, nabiralka Agnes Bohinc, ikupaj poslano ................................................................................. Dr. Hudolph P. Zaletel (za SANS $28 00), Chicago......................... Jack in Mary Hertz, Chicago ............................. .................... Frances Novak (Pullmun), Chicago ................ ........................... John Horse, Chicago ................ .............................................. Joseph Judnlch, Chicago ................. ........................................ Ernest Kruslch,* Chicago ............................. ................................. Louis Benlger, Chicago ....................................................................... Pevski /bor France Prešeren, Chicago, (ditdatno k prejšnjemu prispevku od piknika $117.80) . .................................................. MICHlQANi Podružnici! štev. 1, SANS, Detroit: Herman in In Gilbert Forbaa $3q, John tn Mary Sain $10, po $7; Hudy Grum In John Vlhtelich ml. Po $3: Ignac in Ana Travnik, Frank Truden, Andrew in Mary Pregel, ter Louis Srebernak, ra brošuri- oo "Ustava FLKJ 80c ............................:...;......................................... John Okoren, Harrietta .................. ................................................ MINNESOTAi Podrušniea štev, 23 SZZ. Fly.........„'.................... R. M, Kurre, Crosby ........................................................... ..... ..,...„„ Podruinica štev. 8 SANS, Ely: Uui* Prijatel (Harbor) »23, Frank Lambargi $8, iz podruftni^no blagajne $08 88, (za SANS $40) skupaj za bolnico.......................................... ........... MONTANA i Martin Llpošek, J grdim* ................ ........... Jacob In Katrina Blut, Mill Iron ................ ........................... Klub "Slovenski veseli bratje", Hrd Lodge..................................... NEW YOVIXi Pomožni odbor in SANHove podrulnioe, Brook-lyn: Slovenka iz driave Washington 980, Rudolf Kris $8, Anna P. Krasna $8, Mr. in Mrs. A. Krasna $3, nabiralka Anna P. Krasna, poslal Jacob Cernr ................ ........................'„ .................. Leo Moase (poslal Jacob Cerar, Brooklyn)..................................... Martin Urbunk, Gowunda .............. ........................................... OKIOi Društvo Atsv. 828 SNPJ. Harberton .............................. Podruinica štev. 33 HANS. Bridgeport; Ivana Rebol $3, Joe So- bee $1. poslal tajnik J. Vite« .................... ...................... Podruinica Alev. 81 SANS, Rarberton: Dramatično društvo "Slo* venija" $100, Mladinski pevski ibor "SlavCkl" $87.32, preostala blagajna raipuščen* slov, mladinsko godbe (Iz letS 1023) $84, društvo fetev. Ill KSKJ $80 društvo Domovina (družabni prostor) $28. Po $23: druitvo Jtev, 44 AUZ, zabavni klub "Kras", Anton Okolish in druiina, Nick N h hula in ieno, Joe HusUirsich in ienu, Rudolf Knaus in iena, po $20; Anton IWnik in lena, ter tyanley Petrieh in iena, Po $18, Pevsko druitvo "Javor-nik" ter Frank Plainer in lena. Po $10: Lovrenc Franks. John Podflpee in fena, Oeorge Porok In ienu, John Drobnlch in iena (Wadsworth), Mike Skraba, Leo liregar, John Zupee in iana, (Clinton Rd ), John Mohar in iena, John Vadnal in iena, druitvo it. 73 SNPJ, Frank Smuk, Louia Arko in iena, Joaeph Ga-broviek in iena, Anton Jakieh in irena, Frank Stelner In lena, Joaeph Sega in iena, John Skraba in iena, Frank Llkovieh st. in lena, John Strailiar in lena, Frank Smrdel in iona, rusko podporno druitvo I, O. W, in društvo štev. 28 HDZ. Frank Krantr $7, Alois Oeepek $8 Po $0; Luka Mote in lena, Mirko Clndrloh, Anton £clo, John Hlannve i, Vincent H, I .utiter, Jim Brayan, podruinica Štov, 8 S2Z, Frank Plainer ml., John Meg-Itrh, Anthony Gradishar (20th Nt ), rrsnk Spetlch in iena, Kftiily Beg, Stanley Kattič in lena, Jernej Penko In lena, Jennie Skerl, Joe Rogelj In lena, Joseph Usnik, Andrew Zalar at. Joe Smuk, John Klun^ar, Loul« Obrera, Ignac Pavlovieh, George Lautar, Joaeph iKixay, Joseph VulonHf, Lotils Skuble, Edward Simmone, John Opeka, John Garbor, Anton GodeAa, Mary Oo-, Adolph Aiko, John Belli*, Mary Fidel, Mutt Mocluiik, Andrew Bomback, Henry Muren, George Žagar, Joseph Be^uj, Matt Platnar, John Gibec (Clinton), John Shegu, Joe Jaiiesh, Simon Stiemlun in John Prijatelj, John Drobnlch $4, sedem oseb po $3, ena $2 33, petdeset po $2, »na $1 80, dvalnsedemdeset po $1, ena 87c, oeem po 80c in 8« (ra SANS $40), poalule Frances Smrdel, tajnica In Jannld Okolish, blagajni^arku podr. Atev. 81 SANK, skupno vsoto PENNSYLVANIA) Druitvo Atev. 210 SNPJ. IW ntleyvlile $10, Louiš Kumar in lena $8, ena osebn $2, osem $1, in tri po 80 centov. Poslala Frances Kkerbet/, tajnica ..... ..... Fiank Novak. Coiaopolia . ... ........... Louis in Pauline Pelcich, Greensburg............... .. ............. V« i k i I P.iIihIi, (Jieensburg Mary Smith, Homer City , ... Nubrapn na prijateljskem sestanku v Kraynu. dne 18. septembra: Anton Poj« $8, dvanajst oseb po $1, in tri pn 80 centov, skupaj poslal Andrew Vidrlch .................. DiuAtvo Atev. 082 SNPJ. Library , ........... Mutbuiu Skofie, Llgonier ....... Fiances Kebe, Moon Run (v spomin njenemu molu Johnu Kebe) AmerlAko slovenski dani preostanek prireditve dne I avgustu v PilUburghu $1,100, federacija SNPJ društev /a /apadno Pen no $200 (m SANS $S00i Naiodni dom, Ve uma RAZNI KRAJIi Flunk Kern, Pt«nchm*n Butte, Sask., Can. Anna Baal me, smokve. rožiči in lovorike prekrivajo kakor velikanska ze lena preproga bližnje kraške griče. Kakor zelene terase so vrtovi in njivice, ki v vročini že nekam bledijo. Tu je čas zore nja. Vrtovi, njive in vinogradi rode obilen plod. V tihem zalivu stoji znamen,-to mesto Cavtst, okrog katerega se polagoma kop.čijcr hribčki, po njih pa se razprostiraj vinogra di, oljčni nasadi In sadovnjaki, borovi in cipresni gaji pa števil ne agave. Bele dvonadstropne hiše, zgrajene 1">-t4emačega kl<4 Mineta kamna, so se v polkrogu cavtatakega pristanišča stisnilo druga k drugi. Mesto se zrcali v sinjem morju. Pogled ti pete skozi čisto vodo več metrov globoko, do dna. kjer še vidiš sle dove nekdanjih starinskih hiš, ki so se nekoč ob silnem potre su zrušile v morje. Tu je v sta nh časih stalo mesto Epidaurus katero je v davnini ustanovila skupina grških naseljencev. V rimski dobi je bil Epidaurus poglavitno mesto med Neretvo in I loko Kotorsko. &e danes opa Eii sledove stare roete—via ve tua—i* tmte dobe v vasi Obodu nad Cavtatom. Ta cesta Je ve zala stari Epidaurus t Ilerrego vino. Prebivalci Epidaura sn si \ starih (asih zgradili prav dober vodovod, ki je dovajal Vodo iz daljnega Vodovalja v Konavljih. Se danes najdeš ostanke vodovoda na poti med Cavtatom in /.vekovico ter ob hišah pošamez-nih vasi. Ostanki ruševin nadalje pričajo, da je stari Epidaurus imel gledališče in kopališče. V 7. stoletju je bil Epidaurus po-lušen in njegovi prebivalci so UKtanovili bližnji Dubrovnik. V 13. stoletju je na ruševinah sta-lega Epidaura počel rasti da naš nji Cavtat. Leta 1427 je dubrnv-niška republika kupila Cavtat in plodno Konaveljsko polje. Kot prehodnik Dubrovnika je Cavtat z njim vred preživel le pc čase napredka in blagostanja. e jf, A ko greš danes skozi Cavtat in njegovo okolico, najdeš povsod sledove domovinske vojne. Okupatorji tudi tega mirnega le toviliča niso pustili na miru. Po škodovali so hotele in pensione. Pred vojno sta bila v Cavtatu dva lepo urejena hotela, "Tiha" in "Koletič", ter več drugih letoviških objektov. Pokojni pi aatelj dr. Ivan Lah je večkrat opisoval tiho lepoto Cavtata. Vsem tem poslopjem so Italijan Kki in nemški fsšisti prizadeli občutno škodo. Polrg tega so IKitopih več ribiških ladij in mo tornih Jadrnic ter poškodovali del drugih ribiških pnprav. Po bližnjih gričih so zgradili bun kerje, mesto pa ogradili t bodečo žico. Toda pred naletom hrabre Jugoslovanske vojske Jih niso mogli rešiti ne bunkerji nt toda, Grgurja Ninskega in sv. Save. Mavzolej je poln kipov, reliefov in mozaikov. Že od vsega početka štejejo Meitrovičev mavzolej med znamenitosti svetovne kiparske umetnosti. Cavtat pa je tudi domovina slovečega hrvatskega slikarja Vlaha Bukovca. V njegovem domu je ohranjen atelje, ki je obenem galerija z 80 Bukovče-vimi umetninami. Slike so iz raznih dob znamenitega umetnika. Posebno lepo je število njegovih lastnih portretov. Med večjimi umetninami je sloveča slika "Karneval v Cavtatu". Nadalje je bil Cavat domovina slovečega učenjaka dr. Baltazarja Bogišiča, odličnega državnika in znanstvenika, ki je dal bližnji Črni gori moderno zakonodajo. Ohranjena je njegova biblioteka, ki šteje 18,000 knjig ter lepo število starih ikon, bul, rokopisov in drugih starin. Knjige so v glavnem pravniške in zgodovinske, po veliki večini v raznih slovanskih jezikih. Ohranjena je tudi Bogišičeva korespodenca ter čez 12,000 gravur raznih mest, zgodovinskih oseb, bitk in podobnega. Poleg biblioteke je Bogišičev muzej, ki z raznimi predmeti spominja na pokojnikovo življenje in delo, nadalje vsebuje različne spominske kolajne, slike in pečate iz francoske dobe v Dubrovniku, zbirko narodnih noš, posebno iz Konavelj, različno orožje, obsežno zbirko denarja iz raznih držav, prav posebej denar iz časov dubrovniške republike. Kdor želi spoznati zgodovino Cavtata, bo obiskal tudi lapida-rij tega muzeja, v katerem so zkopanine iz starega Epidaura; različno posodje, nagrobni spomeniki, sarkofagi, kipi, arhitektonski odlomki. Napisi na kamenju in mramorju pričajo go stu o nekdanjem življenju teh zgodovinskih tleh. Preh kovinskih vrs t«h pa so it rje veliki reliefi slo vanskih apostolov C.r;la m Me na niča je s prispevkom 7000 dinarjev postavila temelj ljudski knjižnici, ki šteje sedaj že nad 260 knjig. Na gradnjo vodovoda je marsikdo gledal z nezaupanjem, sedaj je pa že do Zg. Zreč dovršen. Prvotni letošnji načrt dela je prekoračen za 150$. Namesto predvidenega voda imamo že zajetje—rezervar in pa preskrbo naselja Dobrave z vodo. Zgradilo se je že 3 km voda in zdrava pitna voda že teče v tovarni, šoli in občini. Tudi tu so dali zalet naši kovači z izkopom prvega kilometra, ki je bil terensko najslabši. Skalnat teren se je menjaval z močvirnim. Ostali prebivalci so se pridružili delu in so tako v skupnem prizadevanju in v sorazmerno zelo kratkem času ustvarili milijonsko vrednost. Zaradi letnih posevkov je delo do jeseni prekinjeno. Prepriča ni smo, da se prične potem i istim poletom, e Požgana šola se dviga,iz razvalin in kaže vse lepše lice. Šolski upravitelj trdi, da bo v treh tednih selitev šolskega inventarja v nove, zračne in svetle prostore. Tudi v tej zgradbi je na tisoče prostovoljnih delovnih ur tukajšnjega prebivalstva. - Nedavno so izjavili tudi naši sindikalisti-kovinarji, da bodo žrtvovali vsako po 1 dan letnega dopusta za šolsko zgradbo. Pevski in tamburaški zbor se pridno vadita in se pripravljata na prvi večji koncert. Te dni pa beležimo spet nov razveseljiv dogodek. Trasira se električni vod Konjice-Zreče v smeri Ku-nigunda na Pohorju. Tako bo že v letošnji jeseni zagorela luč vse do Pohorja in elektrificirana bo tukajšnja tovarna. Vsi ti uspehi, doseženi komaj v dobrem letu delovanja naše ljudske oblasti, so ustvarili v našem kraju pravo ljudsko skupnost, ki je s konstruktivnim delom dokazala, da je res pravilno dojela naše letošnje geslo: "S Titom v obnovi!" Razni mali oglasi PART OR FULL TIME WORK (CLERK) Excellent working conditions Good wages - Apply at once MERCHANTS MOTOR FREIGHT 2424 W. Cermak Road Razni mali ogla« CLERK FULL TIME - GOOD EARNINGS with EXCELLENT FUTURE MERCHANTS MOTOR FREIGHT 2424 W. Cermak Road JANITORS and JANITRESSES Dsy work - S days week 40 hours - Hospitalization - Paid vacations and many other benefits GARKER INC. 65 E. South Water Si. Near Michigan Ave. Room 1606 Zreče pod Pohorjem obnavljajo • • • Še so prihajale s Pohorja raz-orožene nemške horde, ko so že Zrečani pričeli z obnovo. Takoj prve dni po osvoboditvi je pričelo delavstvo s čiščenjem ruševin požgane tovarne, drugi pa so začeli z gradnjo poslovnih prostorov sedanje nabavne in prodajne zadruge. Ustanovili so obnovitveno zadrugo in letos so uspehi že presegli najbolj sme la pričakovanja. ~ S pomočjo obnovitvene zadruge je obnovljenih 14 požganih domov in gospodarskih poslopij. Nova, sodobna tovarna, kjer se sedaj še grade skladišča in sodobne higijenske naprave, žc obratuje s 105% predvojne kapacitete. Kovinarska sindikalna podruž- Razni mali oglasi JANITORS and JANITRESSES See Superintendent 6 So. Dearborn Zs bolečin revmatizma li arthritis projtfi poskusnja» »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»V*—W—»f »»»» . NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Nov. 30, 1946). poleg vašega imena na naslovu pomenL ds vam Je ■ tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravo časno, da se vam Ust ne ustavi ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ae vsi društveni tajniki la tajnice la članL ki Jih društva Isvolljo v k Naši nastavljeni lokala! la pele valal saaiopalkl se dolafteaa okraj« Clevelsarf Louie Bsrberieh, se Wis. la okolico. Anion Jaakoeich. sa Oblo la okolico. Freak Klua Is sa Cklshoba ta okolico. Frank Cretan Is TIre MUL Pa* as eso srednje- vahodno Peaao. Anton Zoralk Is Henalaže, Fa., as Pennaylvaaljo. Polet vaok teh pe lahko vsak ftlat ali naročnik sam pošlje svoje PROSVFTA 2457 So. Lawndale Avt, Chicafo. Ill TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vlzitnica, časnike, ki.jige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO MfPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prvs vrsta Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY »57 S« S. Lawndale Avenue . . Chicago 23. Illinoia TEL. ROCKWELL 4W4 Ako le nisi* rabltt "Rom* Tabs" u bo letine arthritis, neuritis. r*umattsm, poskusit* te na nafto rislko. Ml run poftl)*-mo eel savoj 14 tabs, da }lb rabita pro ate. Ako na bosta lsaanadani olajftava bolettn Id beate uftlvaU. nam vrnil* gave] In nam n* dolgulete alt. Ml mislimo rasno! MS POŠLJITE DENARJA, * Hita nem same veft* Ima In naslov in al vam poftlfesne tako] vaftl Tabs s obratno ROSSE PRODUCTS CO. Dept. F-5. 2708 W. Fax well Avenue Chicago 45 Illinois STEADY JOBS For DEPENDABLE WORKERS ORDER FILLERS Experienced or inexperienced Comparable salary 5 day week Ideal working conditions American Optical Co. 10 S. Wabash , 8th Floor See Mr. Gibson POWER MACH1N1 OPERATORS To learn Slip Cover snd Drapery work. ** OAKLAND 4081 GIRL OR WOMANI for General Housework 4 Adults - High Wages - SJ Phone AMBASSADOR 1377 LAUNDRY SHIRT PRESS OPERATORS Markers - Listers - Sorters Good wages 5V4 day . 44 hours week Y. M. C A. LAUNDRY 12 E. 9ih St. WANTED TRUCK BODY ASSEMBLERS blacksmith FINISHERS WOODWORKER HELPERS See: x Martin Senica ERIE VEHICLE C< 60 E. 51st Street GIRLS - W0MI BILLERS Experienced or inexperisnc Ideal working conditions • Sia employment - Capable salt 5 day week • 40 hours Apply at once American Optical 10 S. Wabash 8th F PACKERS EXPERIENCED OR WILL TRAIN Steady employment Comparable salary 5 day week Ideal working conditions APPLY American Optical Co. 10 S. Wabash 8th Floor See Mr. Gibson Experienced CARPENTERS MUST BE UNION Fire Damage Repairs and Remodeling Work UNION PAY' Apply immediately T. G. TUCKER & CO. 5546 S. Wentworth Ave. AU GLEDATE ZA DO BR PLAČO IN 8TABILNOST? Telefon kompanijs ima takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od sačeika plača 72 ttc uro, po treh mesecih 77ftc na i la po šestih mesecih po ItVi uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS! DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite se pri illinois bell TELEPHONE company v uposlovslnem uradu m v pritličju 309 W. WASHINGTON 8 V Proevetl so dnevne avti ae ln delavske veetL Ali čttate vsak dan? naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. rodne konvencije se lahko naroči na list Prosveiola prišteje eden. dva, tri, štiri ali pet članov is ene družina k eni naroč-nlaL Ust Pros veta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane m-00 m eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmentu 11.20 ta tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. reči. da Je list predrag sa člane SNPJ. Lisi Prosveta Je važa lastnina la gotove Je ▼ vsaki drušihi nekdo, ki bi rad čital 11»! vaak dan. Pojasallot—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti čUn SNPJ, ali če se preseli ptpč od družine in bo zahteval sam rr«J mi tednik, bode moral tleti član Iz dottfne družine, ki je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu litta, in obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosvrta Ako lega n« stori, tedaj mora upravniitvo mižati datum za to v«oto naročniku. Cena lista Prosveta Jot Za Zdrui. države la Kaaade M 00 1 tednik la___4.S0 2 tednika la___3 40 S tednike in____2.40 4 tednike in_______1.2« I tednikov in________ nič Za Evrope Je Za Chicago in okolico Je JJ-JJ I tednik in ---------JJ 2 tednika in 3 tednike la 4 tednike in 5 tednikov in $9.00 JJO .. t 70 1.S0 Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebne vsoto d#n,r,, ^i Money Order e pismu in si naročite Prosveto. Ust. ki je vasa lastnina. PROSVETA SNPJ 2457 So. Lawndale Ave. Chicago 22. I1L Priloženo pošiljam naročnino sa lisi Prosveto vsoto t L Ima._____________________čl družtva šl. - Naelov Ustavita tednik ln ga pripišite členov moje družine: k moji naročnini od sledmi* ČL družtva žL CL druživa žl