Grinmazija v Celju. (Govor poslam-a Mih. Vošnjaka v drž. zboru dnc 6. aprila 1894.) (Dalje.) Sedaj mi je še spregovoriti o poslovenjenju notarske zbornice v Celju. Ta stvar je taka. Ta zborniea je imela poprej nemško večino, ali premenila se je, ko je slovensko prcbivaltvo na Spodnjem Štajarskem jelo zahtevati, da naj se nastavijo notarji, vešči obeb deželnib jezikov, kar je tudi utemeljeno v zakonu. Spremena se jo izvršila čisto naravno. Vlada ni mogla ničesa storiti. Vzoli je morala tiste kanditate, ki so postavno dokazali * znanjo obeb deželnih jezikov. V tem oziru naj Se omenim neko stvar. Poprej je bila navada — in mislim, da je to bila postavna navada — da se je pri nameščenju notarjev za slovenske kraje strogo gledalo na to, da se poslavno dokaže znanje drugega dežclnega jezika. Pri poslcdnjeiK notarskem imenovanju na Spodnjem Štajarskem sc jc pa vendar prezrlo to glavno načelo in obžalovati moram to in nujno moram prositi pravosodno upravo, da tako ne bi več postopala, kakor je pri poslcdnjem iinenovanju notarja v Mariboru. Po mojem mncnju je tako bi se izrazil —• nepostavno nečem reči, tako postopanje je tako, da se ne more smatrati za rcdno. Znanje slovenščine v tem slučaju kandidat ni dokazal, za dokaz slovenskega znanja smatrala so se nekatera dela dotičnika, katerega je nemška stranka vsckako botcla spraviti na to mesto. Nadalje se je tudi južnoštajarska branilnica navajala za zatiranje Nemcev. Zgodovina osnove te hranilnice je tudi nekaj posebnega. Kako smo pa prišli na misel, da je treba osnovali svojo hranllnico v Gelju ? Prisiljeni smo bili s sklepom nemške branilnice, ki je hotela preprečiti slovenska zemljiška vknjiževanja. Vsled tega bili smo prisiljeni storiti korake za osnovo svoje hranilnice, nepristranske hranilnice, in tako je pet sodnih okrajev okrog Celja osnovalo hranilnico, ko je dala vlada dotieno dovoljenje. Osrednja vlada s tem Slovencem ni storila nobene koncesije, ker je bila njena dolžnost, da se upre prizadevanjem nemških hranilnic, ki so hotele oškoddvati kredit slovenskega prcbivalslva. Tudi osnova slovenske liskarno v Gelju se je navajala za zatiranje Nemcev. Osnova te tiskarne ima tako zgodovino. — Posojilnico so se v slovenskib delih dežele tako razvile, kakor težko pri kalerem narodu. PospeSevala je razvoj posojilnic »Zveza slovenskih posojilnic", kalere sedež je v Golju in kalerej imam jaz čast biti predsednik Hlo je v prvi vrsti za to, da ?lovenskim posojilnicam olajšamo opravljanje in si prizadevamo, da jim priskrbimo kolikor je moč jodnakomernih in cenih listovin, ker je slednjemu slrokovnjaku znano, da je posojilničarstvo smatrati za celoto in da je vsaka posojilniea v zvezi z drugimi. — To je. vodilo »Zvezo«, da se je obrnila do vlade, da joj da dovoljenje za osnovo nove tiskarne. Ta koncesija se ni dala kacemu zasebniku, temveč ,;Zvezi slovenskih posojilnic", in ima namen, v prvi vrsti podpirati posojilnico v njib teženju po cenejši upravi. Da ta tiskarna uspeva, stara nemška tiskarna pa hira, — to je povedal gospod poslanee dr. Foregger včeraj, poprej jaz lega nisem vedel — to pač ne more biti povod, da ne bi se ,,Zveziu bila smela dati koncesija pred vsem v omenjoni namen. V Gelju se nemški živelj zatira od začetka Taallejeve vlade, tako je včeraj pripovedoval gospod dr. Foregger, ali vendar je včeraj nam objavil uradne podatke, po katerih se v Gelju Nemci množe, Slovenci pojeinajo. »Ja, erklaret mir, Graf Oorendur, diesen Zvveispalt der Natur! Da, vprašam gt-ofa Oerendura, kako navskriž si je natura!« Če se nemška stranka pri teh razmerah krepča, tedaj bi pač njen zastopnik nioral želeti, da bi take razmere še dolgo trajale. 0 razmerah v Celju je nam gospod eeljski poslanec marsikaj povedal. Gospoda moja, pi-osim vas, vzoinitc na znanje, da jaz Gelje od svoje najzgodnejše mladosti poznam. Deset let star sem že prišel v šolo v Celje in sedaj že petnajst let tamkaj stanujem. Go?pod Foregger mi bo priznal, da razmere v Gelju vsaj lako dobro poznam kakor on, ker on, od kar je zapustil gimnazijo, le malokdaj pride v C.elje in sicer le tedaj, kadar mora imoti kak kandidatski govor ali pa »goreči gnn« reševati. Gospoda moja, razmere v Gelju niso tako strašne, kakor jih je naslikal gospod Foroggor. Vi vidite, jaz se precej dobro imam, dasi že več let bivam v teh razmcrah. Obžalovati je lo to, da so v Gelju življi, kateri potrebujojo narodnega prepira, da lahko v kalni vodi ribijo in lahko kažejo, kako'strašno zalirani da so celjski Nemci. Glavni uzrok je glasilo, katerega lastnik je baje dr. Foregger: rDeutsche Wacht"; to je list, katerega berite, gospodo moja, če hočete videti, kako se vprizarja narodno hujskanje in kako sc umetno napravlja gibanjo, kjer ga ni. Jaz mislim, da lahko rečem: Ta list je jedini v zapadni Avstriji. Jaz sem osebno prepričan, da ni lahko v kakem listu tako hujskati, kakor se piše v tem, s čiiner se narodni razpor goji in vzdržuje! Nekaj je iz tega lista že včeraj navajal gospod profesor Šuklje; videli ste, kako zna ta list vprizorili agitacijo proti celjskemu profesorju, ki bi so imel imenovati za okrajnega šolskega nadzornika za okraj Brežice. One gospode, kateri mi obračajo .svojo pozornost, opozoril bi še na nekaj, kar se tiče celjske giinnazije. (lospod Foregger ,je včeraj vso stvar naslikal kot zadevo celjskega mesta: pa to nikakor ni piav. Mestice pač nima pravico zabtevati, da bi se samo zanje vzdržavala cela gimnazija. Naravno je, da se pri tem jemlje v poštev tudi nekaj dežele. Kar se tiče celjske gimnazije, pi-ideta v poštev volilni okraj gospoda Foreggerja in moj volilni okraj. (iospodje pač veste, da gospod Foregger zaslopa celjski mestni okraj. jaz pa okraj celjskih kmetskih občin. — Kako je razdeljeno prebivalstvo v teb dveh volilnih skupinah, bodo se gospodje pač še spominjali iz prejšnih razprav v tej zbornici. Mestni volilni okraj Gelje, katerega zastopa gospod Foregger, šteje 13.800 duš in od teh je nad polovico Slovencev, kateri so pa po obstoječem volilncm redu v volilni pravici ^prikrajšani. Sicer pa odločujpjo državni uradniki v tej '5*Vkupini, kakor sem že onienil. In kako je pa z mo"*.' An volilnim okrajem, namreč z okrajem kmetskih ob- čin celjskih ? Oficijalna statistika kaže, da ima moj volilni okraj 133.300 duš. In onih 13.000 zahteva eisto nemškd veliko giinnazijo v Gelju, katera jo pajimtako kakor prej zagotovljena! In nam 133.300 Slovencem pa nečejo dovoliti niti nekaj parerelk, namreč dvojezičnih s šlirimi slovenskimi učnimi predmeli. — Seveda, gospodo moja, če so to načela za politično in narodno postopanje nasprolne strani, in tudi ostanejo, polem ni mogoee, da bi ponchal narodni prepir na Spodnjem ištajarskem. Gospod Forogger zahteva za 13.800 prebivalcov svojih volilnih krajev, katerih je pa še le polovica nemško narodnosti, či.slo nemško veliko giinnazijo ; nam 1 .'53.000 Slovencem pa nili malenkosti nekaterih paralelk ne privošči, katere pa za nas niso malenkost, in to ravno zaradi tega ne, ker se bi slovenskim uuencoin za jedno leto skrajšalo obiskovanje gimnazije. (Dalje prih.)