266. Številka. Ljubljana, v soboto 20. novembra 1897. XXX. leto.
SLOMŠKI MRI
Izhaja vsak dan avecer, iaimai r eilelj« is praznike, ter velja po pofiti prejem an ta avstro-ogenke dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 ■'!•! . za četrt leta 4 gld., za jeden BMN 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje na dom računa ae po io kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina snafia. Za oznanila plačuje m od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankovati. — Rokopisi se ne vrači« jo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 1J. Up ravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
IoUIhii jftt. 34.
Novi civilni postopni k.
Z Dolenjskega, 18. novembra. Slovenci smo poljedelsko ljudstvo. V nobenem stana ni pojem  lastine   tako živ, kakor v kmeta. Vsaki  dan se bavi s tem, kar imenuje svojo izključno last, in zato vidi z vsem srcem na tej lastini, dokler sme misliti, da de ni zapala  dolgovom. Iz te lastine izvirajo tudi kreposti kmeta. Kadar pride ta lastnina na boben, izgubil je tudi lastnik svoja tla v življenja. Več tisoč let živi človeštvo v organizacij), kateri je podlaga privatna lastina, in lahko je, da se je Ijabezen do lastnine razvila tako, kakor se je.   Dokler je bila ta lastina varna pred zadol-senjem ter pred posilno prodajo, dajala je kmetu Oni srečni občutek, da ima svojo streho in hrano in da mu je računati le z vremenskimi nezgodami, sicer pa da je najneodvisnejši človek človeške družbe. Zato tudi ta velika Ijabezen do kmečke lastine. Tej krepki ljubezni pa odgovarja tudi ravno tako močna eneržija, če gre za to, braniti to lastino. Včasih, ko država se nima dosti moči nad močnejšimi stanovi v njej, in se ti, recimo gospodujoči stanovi, ne brigajo za to, kako kmet s kmetom živi, brani kmet svojo last proti napadom kacega soseda prav krepko in pa četudi kdo mrtev na mestu ostane. Ko prevzame drŽava nadzorstvo  pravnega življenja, skrbi za to, da se isto po rednih  pravilih razvija in razpleta ter naredi konec lastni  brambi in iskanju pravice s kolom, na mesto iste stopi državi scdnik.
Ta sodnik je vezan na zakone, po katerih razsoja, in kdor kaj pravdnega razsoditi da, ter njegov nasprotnik tudi vezana na zakone, po ka terih imata z besedo, ali s peresom razložiti svoj pravdni spor. Tudi v tem boju izkazoval se je do-zdaj kmet kot najzavzetejši pravdar. Ljubezen do lastine je nplivala nanj in ž njo se je prikazovala ona eneržija, katero more prouzročiti le močna strast. Vsled tega je v pravdnem življenju kmet največ dlake izgubljal, bodi, ker se je za najmanjšo malekost pravdal, bodi, da mu njegova pravdarska atrast ni dala mirno misliti o pravdnem slučaju.
LISTEK.
»Slučaji usode."
(Spisal Fr. V—c.) Za „iađijanarice" se nisem nikdar navduševal. Hoji tovarili to straatno, cdo skrivaje pod klopjo v soli povživali take cene plodove. Jaz pa som se jim Čudil. Samo dva ali tri sam prebavil, potem pa ■e nisem mogel več lotiti jednakih proizvodov. Zo praa io mi bile tista čudovitosti, neverjetnost', pre« tirane senzacije. Ia takih Čudovitih „iodijaoaric" me js spomnil tisti pekltnako hudobni John Pavline Pajkove. Pisateljica sama ne ve ali je bil samoieo ali malajeo. Saj so se doslej samo zamorci — umi vali; s Pavlina Pajkov* je menda hotela biti je-denkrat originalna in je umila — malajca. Toda to nima nikaksga pomena in ttga tudi nisem mislil povdarjati. Glavno je, da me je Joha spomnil .in« dijSsatic! Na vem, ali se je vsakamu tako godilo, meni se je ! Podpiralo so to brezbrcjne senzacijske alnčajaosti, ki se kar ku pičijo v tem debelem rosmnu. Vse je slučajno; celo — usoda! Pa tako mora bitil To nam pravi naslov: .Slučaji usode 1" .. .
£ u čaj i usode! — Čuden naslov, sicer kratek, * vendar tako temen, nejasen. Kar razumeti ga nitim Bcgel. Pa saj je to tudi težko, ker sta eamo
Slovenski kmet ima vso to  pravdarsko lastnost in ker je  po večjem   tudi  nekaj   trgovca, ki misli, da je pravda nekaka trgovina in odvisna od kakih prekaojenostij, je po nekaterih krajih se poseben pravdar. Včasih se lahko reče, da je pravda za kmeta njegova poezija; nekateri mora imeti kaj misliti in najrajše premišlja o tem, kako se razvija ta, ali oni njegov pravdni slučaj in kako se konča. Z večjo omiko ljudstva se ta lastnost ublaži, izgubi, ker ljudje dulje vidijo in se ne dajo samo strastem voditi;   oni  postajajo   manj  maščevalni, manj la-komni, pcšfenejši in   lažje  uvidevajo, da prouzroči vsaka  pravda dosti   zamude  časa in  uniči dosti premoženskih   močij.    Ljudje imajo  potem tudi s čim dražim duševno zabavo in večja omika jih naredi tudi potrpežljivejše. K vsema temu pride tudi to, da se v sedanjem času kmetu manjša sigurnost lastine.   Že je sojeno tudi kmetu, da ne more več z vso gotovostjo reči, da  ae njegov sin vzdrži na kmetiji, kakor tega meščan že dlje časa ne more vfč reči.   Podlage pridobivanja, gmotnega življenja stanov, razven stanu od države plačanih uradnikov, so postale nesigurne.   Danes lahko kaka nova iznajdba vrže tisoč in tisoč dobro sitaviranih ljudij na  cesto,  danes lahko  kaka   izoejdba predrugaČi veako delo in tudi delo kmetovo, tako da bode po njem.   Sploh so načini pridobivanja in delovanja za vse stanove zdaj po tolikih iznajdbah, po katerih je  človek pokazal,  da je  gospod   narave in da je   še le   zdaj naravo   v svojo oblast dobil, vse drugačni, kakor so  bili pred sto  ali le petdesetimi leti.  Jedna iznajdba izpodriva drugo.  V tem ozira ni mej   Človeškemu  duhu.   Ona velika energična ljubezen do lastine na  zemlji se izgubi po« Časi, ker ni nič gotovega več na tej zemlji. Danes že se ljudje dosti manj  pravdajo kakor nekdaj, in se bodo še manj. Boj za kruh je postal tako intenziven, da ne preostaja Časa za pravdanja, če od istega ravno ne odvisi dosti gmotnih koristi j, saj se že prikazujeta pri oknih vseh stanov  negotovost in revščina, in ker na drugi strani ne šteje dosti to, kar bi se pravdnim  potom   pridobiti  moglo. Vse
dva besedi, pa is izražata protislovje. Vsaka zase bi As bila: „Slučaj" ali »usoda", toda »slučaji usede" mi kar ne marajo v glavo. Kaj as pa lahko skiiva za tema skromnima besedicama, če se le po vršno prečita! Celi kodeksi bi te dali napisati ped tem naslovom. Prav za prav bi ae v a e dalo zsia-sata pod njega. Ia Pavlina Pejkova ja tadi kenden-airala celo vrato slučajnosti v svojem „remann".
Hranilnični nradnik pl. Kolar omoii hčerko svoja žtne is prvaga zakona, Malvino, s baronom Leopoldom N. Zakon je pravi pekel. Leopold je cslo pretepal Malvino, in asino usluga (!) slučaja ja, da ostane pri življenja. Mož poneveri in pobegne. Mal-vina, kateii umre jedino dete v veliki revščini, ker ji trdosrčni stric pobeglega soproga ne mara pomagati, pride po rasnib slačajnostih na grad Rauben steinaki k poštami dami za dražabnico. Gospa je mačeha mlade g i Otmarja, ki potaje že 8 let po svetu, da pozabi arčno bol, ker se mu je ianeverila aaročenka Avrelija, poveam propala žemka. Slučajno se povrae Otmar nekega večera povsem nepričakovan. Malvina ga spreobrne v njegovana mišljenja in — zaljubita ae. Zaman se prodaja in ponnja Avrelija Otoiarju, ki ostane trd in neizprosen, zvest MalvinL Toda Malvina se ne sme mržiti, ker njen mož morda še živi. — Otmar pa ja pripeljal seboj s petovanja celo menažerijo in — zamrrca ali malajca Johna ! SludajLo ga je fustil še svojim sopotnikom za sprem -
hoče dobro živeti in zaradi tega tudi veliko pridobiti in tudi kmet tako, vse sili na to, da se pravdanje tako uredi, da ne stane dosti in da se pravda hitro konča. Stroji, tovarne, železnice so tudi v mirni tihi dol odpletavanja pravd spravile hitrejše življenje. Vse naj se hitro in z malimi stroški uredi, vse naj se po tovarniških načinih dela, to je tadi za pravdno življenje merodajno. Trgovec ne more leta in leta čakati, da pride do plačila, kmet pa bo tadi le nastopal, Če pojde za kako denarno tirjatev, ali za večji kos zemlje, kajti tudi njemu je potreba, da hitro dobi, kar mu gre. In tako je naposled tudi v Avstriji tostran Litve prišlo do tega, da se je prejšnji zastareli pravdni red na stran vrgel ter da se z novim letom vpelje drugi. —
Dozdaj se je le pisalo .Papir je potrpežljiv". Morda je ta prislovica nastala iz pravdnega delovanja. Pravde so trajale dolgo; stale so dosti denarja in prouzročile dosti zamude časa. Z novim letom bo to drugače. Po večjem se bo ustmeno obravnavalo, priče se bodo koj pri obravnavi zasliševale, če mogoče tudi izvedenci, prečitalo se bo vse, kar je pismenih dokazil, in sodba Še tisti dan razglasila. Ta naš novi civilni postopnik je lep. <Je bo mogoče po duhu tega(zakona delati, pojde vse hitro, in tudi varnost za dobre razsodbe je osigurana.
Toda ta zakon računa s precej omikanim ljudstvom. Pred vsem zahteva veliko p zornost in marljivost pravdnih strank. Pa zakon si bo moral pravdarje šele izgojiti; prejšnja počasna pismena pravda je dolgo živela in si izgojila svoje občinstvo; na mah si ljudstvo ne pridobi vseh sposobnostij, kar j>h novi pravdni red zahteva in brez katerih ne pojde prav gladko, ne da bi ljudstvo veliko škode ne trpelo. V tem oziru se je bati za slovensko ljudstvo. To ljudstvo je ubogo. Neomikano ga je izročilo prejšnje stoletje sedanjemu, in v tem stoletju se borita dve stranki v njem za to, ali naj ae ljudstvo v sedanji omiki ohrani ali če mogoče še nazaj potisne, ali naj napreduje v omiki, naj dobi priliko, da se njegova mladina uči in veliko uči in BWMMMMB>*MMfaaM———— ——>~Ti»'»zmrM»a»MaMa
Ijevalca v Atenah, da se mej tem zaljubita Otmar ia M.* Ivina! Dobi ga šele pozneje. J ha pa je s'u-čajno — Malvinin mož, pobegli b a r o n N. Ko prida sleparski John, Otmarja slučajno ai doma. Malvina ga s( oma — in aadaj se pričenjajo naj grozo vi te jše čudovitosti. kakor jih je čitati la v znanih petkraj-carakih „Scbanderromanih"... Konec j', da ae Joha ustreli, Otmar, Mtlrim pa se po rainih zaprekah in slučajnostih — trdosrčni stric ji je s. pr. zapustil ogromno premoŽenje in slučajno umro grajšča-kinja itd.! — poročita in živita srečno na grada fUchenstsinskem.
G. dr. Pejk ja nekoč nazval spise svoje soproge „idealno realistične* (!) in zatrjeval, da pozna Pavlina Pajkova .svet prav dobro". Is njenega najnovejšega duševnega deteta se o tem zopet nisem mcgel prepričati. Sedaj bi celo dvomil, da poina dobro vsaj ženske! Malvina je neverjatno blaga in krepostne, Avrelija pa zopet neverjetno propale* Jaz si razlagam to prikazen tako le: II mat ti ki so videli nekdaj ves svtt v najlepših barvah, vse jim je bilo krasno, vse dobro; najnovejši natnralisti — mi jih Še nimamo! — pa vidijo vse Črao, povsod zlobo in propalice, vse jim jagmio. P. Pajkova se js botela taki jednostranosti izogniti, združiti modro oboje, a nbrala ni pravega pota. Postavila je namreč ekstremno enačaje nasproti, teko da služ'jo drug drugemu za folije, in da bo kontrasti jednaki pre*
nanči ter da se vzgoje tadi duševne sile kmetove času primerno.
Ker smo majhen narod in je večina prebivalstva kmetskega stana, ta stan pa imajo v rokah največ sovražniki njegove večje omike, je ta boj žalosten. Že dolgo tiči na istem mesta. Kar kdaj dobrega stori stranka, ki po večji omiki našega ljudstva hrepeni, razdere zopet nisprotna stranka, ko pride do kakih uspehov. Slovenci smo zaradi tega v omiki mase našega naroda bolj stagnjujoče nego napredno ljudstvo, ker se Se danes pri nas brez srama trdi, da kmeLu ni treba šole, da dru gače ni dobiti delavcev za 30 gld. letne plače in „jeden cajgasti gvant" in ker kmet sam še tudi rad tako govori.
Življenje novega civilnega postopnika pokaže nedostatnost ljudske omike na Slovenskem. Neznansko veliko tirja ta prestopnik od pravdnik strank, a na tisoč je pravdarjev, kateri še pisati in čitati ne znajo, listno se pove našemu človeku, kaj ima storiti, kdaj ima kaj storiti, kdaj mu je priti k sodiščem, tam na Štajerskem in na Koroškem še v grozni slovenščini, a naš mož se spozna le v Hlas. nikovi pratiki, ta je vsa njegova učenost. Koliko bo zamud, koliko bo škode! Ne more se zahtevati od uradnikov, da kmetu tudi tako duševno razvitost, tako omiko dajo, da zamore ž njimi delati in svoje koristi zastopati, ne more se zahtevati od njih. da ga domu spremljajo ter tam opominjajo na to, česar mu njegova pratika no pove. Ce mu pa bodo pri obravnavah tudi dopovedali, kaj ima storiti, mož če8tokrat ne bo razumel, včasih pa tadi ne po hotel razumeti, ker nobenemu človeku srednjega stanu ne zaupa. To je lastnost, katero mu je vcepil čas blaženih grofov in škofov, čas tlake in desetine, čas, ko je bil kmet strahovito goljuf in. Naš kmet še nimi onegi pogleda, ki ga ♦daje večja omika, še ne uvideva, da zamore le popolna odkritosrčaost, popolna resnica koristiti, da pa laž, da neodkritost le škodi. „Kaj pa je, če se zlažem!" Če bi le spovednica tudi take laži, ali ne-odkritosrčnosti zamogla neškodljive napraviti!
Slovenci na Kranjskem stojimo v dveh sovražil h taborih. Nasprotstvo večji omiki narodovi je vzgojilo prekanjenost v ljudstvu in vzdržalo podedovano sovraštvo do vsega, kar je mestnega, kar nosi „škrijce". „Škrijc" je bil za časa patrimoni jalnih sodišč sluga sistema, sluga tlake in desetine, a nasprotniki narodove omike so to sovraštvo, ki je tudi njihovi tlaki in desetini veljalo, obračali in napeljavah proti uradnikom sedanje države, da je odvrnejo od sebe. Kako se uradnik na komisiji z „raztrganim pisačemu okolo farovža lovi, da bi bil povabljen ni kosilo v njem, to je bilo čitati črno na belem cAo v našem glavnem farovškem časopisu. Brez obzira na to, da mora organizem naroda imeti tudi posvetne srednje stanove, se je kmeta proti tem stanovom hujskalo. Advokati, notarji in tudi uradaiki morajo večkrat po plečah dobiti in to radi tega, ker so isti po veliki večini adepti nasprotnega stremljenja. Naše kmetsko ljudstvo je
moralo postati nezanpljivo napram uradništvu. Dostikrat je vsled nemškega ali italijanskega uradovanja imelo veliko gmotne škode, ali ta rana bi se bila vsaj na Kranjskem, Primorskem in v Istri kolikor toliko že zacelila, ko bi skrbne roke ne netile tudi proti poštenim domačinom stanovskega sovraštva.
Ta nezaupljivost bo dosti škodovala pri novem civilnem postopniku in sicer ljudstvu. Zapišemo to škodo na rovaš omenjene gospode. Vse hoče ta, nam nasprotna gospoda znati, tadi v jaridičaih stvareh hoče kmetu biti svetovalec, kakor da bi bil jas to isto, kar je tisti majhni teologični studij, s katerim se mladeniči v semenišči dolgočasijo, ali pa še manj. Mej kmeti je dosti kalinov, ki to verjamejo in celo mislijo, da obsega sv pismo vso človeško vedo, in kar ne obseza, da to ni veda, ni znanost. Ta gospoda bo veliko škode tudi v tem oziru storila, ker je v stvareh pravd islovja nevedna k.kor teslo. Mirno gledati v bodočnost, kako bo pri nas novi civilni pravdni red svojo delo opravljal, ni mogoče, ker je dejstvo, da je pri nas kmet dosti velik pravdar, da pa večinoma še ni toliko omikan, da bi se brez škode pravdal. Imamo poštenjake-sodnike. Lahko rečemo, da bo domoljubje večine slovenskih rojakov-uradnikov pri nas znatno uplivalo na razvoj n 1-vega civilnega pravdnega reda ali biti se je, da tudi domoljubje in človekoljubje ne bode moglo preprečiti škod, ki jih bo delala manjša narodova omika.
Ta novi civilno pravdni red je in bo resno svarilo onim posvetnjakom, ki o narodovi sedanjosti in bodočnosti pošteno mislijo, naj nikar duhovniškega stanu ne smatrajo toliko važ um v življenju našega naroda, kakor to delajo v večji ali manjši meri; naj si zapomnijo, da nasprotaiki duhovniške vlade ne bijejo boja za malenkosti, ampak za biti ali ne biti vsega naroda in da ni v tem boju odnehati, ampak, da treba jačiti stranko, katera duhovniški vladi nasprotuje. Tukaj lahko vidijo, da ni vse jedno, ali je ljudstvo omikano, ali ne, in tukaj lako spoznajo, koliko je vreden sistem naših farovžev v ekonomiji malega, m do omikanega, od več strani po omikanejših narodih obkoljenega naroda, ki pa zdaj in več dasetletij nima glede istih teženj večjega slovanskega naroda za pomočnika, ali trdnejše politične in narodne zveze. Ali omika, \ecja omika, ali potujčenje, za to gre, ne pa zato, ako nas složne najde večja podgana tujstva, ker složni nevedneži smo ji prej tvarina za amalgama-cijo v tujstvo, nego še tako nesložni, pa vsaj v nekaterih slojih omikani, pozorni in oboroženi z vsemi sredstvi svetovne omike.
V LJubljani, 20 novembra. Iz parlamenta. Ker je badgstni odsek dognal prtdicgo o nagodbeaem provizoriju, pride predloga pred državni zbor že v torek pri večerei aaji ali pa vsaj v sredo. Opozicijske stranke se pripravljajo na najstrastnejši boj, te'ina pa namerava dignati  prtdlogo  že do konca prihodnjega tedna.
padu mej aj »i (tfslvina — Avrelija, atarka v Crn l; i in atric, Ocooar Leopold!) Naj bi nam stikal« resnične ljudi, kakorsni smo res: z nekaterimi dobrimi in z mnogimi slabimi lastnoatmi, in dosegla t)  b la svojo naaero.
Nekateri trde:, di je P. Pajkova identična i zloglaino kritikačico .rodoljubkinjo" v »zapitam „Sicv. Lista". Jaz tega ne verojam! Ns morem ei namreč misliti, da bi s i naša p aate'jica spuščala na tako nizek nivo Toda včas.h so tudi neverjetne •tvari resnične. Če ja torej ta fama istina, potem b' menda (?) amal primerjati gospo Pajkovo a gonpo Livro Msrholmovo, ki ja tudi (!) silno duhovita kritikarica ia estetikarica, pa slaba leposlovka! ? — — Saj je ta „roman" potem celo v navskrižja z njenimi eetetičnimi zahtevami, in nesrečna avtorica ee mi zdi, kakor državnik, ki prestopa sam svoje zakone! Vs-h tistih duhovitosti, gljbokih življenj ekih iskric in toli opevane morale, katere zahteva v aSlov. L sto" „rodoljnbkinja", nisem našel prav nič v tem delu. Prepala Avrelija ss celo ponnja O mar jo, kakor bi ne storila niti kaka (.ho-nt na — v I a ču g a. (Kolika nemoralnost! I a kaj tako ostudnega piše — ženska!? Op stavca.) Zato torej tudi ae ver j "m omenjene hudobne govoric« 1
,R»raana Pajkova je poln senzacij in čudo vitostij, nepričakovanih  dogodljajev  in neverjetnih prizerov. katerih ne opraviči niti—naslov „slučaj i nsede". Prvi del ni napade a, a pozn je je pisateljica
menda po »bila na svoje dobre namene in — prekosila ta je sama asb*. I a to obžalujem. Prav tako obžalovanji vredno pa je to, da je jazik tu pa tam tako eilao okoren, grč«v m trd, da sa človek jedra splazi naprej. Z ipanI sem, da ja pisateljica vneta za purizena, a pri vsej tej Čedaoati njen slog ni nikakor vzgleden, temveč mestoma celo jako slab! Dijalrgi so dolgočatni in včasih banalni; začenjajo se navadno z občndovalnim vsklikom za prirodo, M*lvina pa ja pravcata — misijonska pridigarioa. Prihodnjič bode treba precej več skrbnosti tudi na to stran.
Naj bodem torej odkritosrčen! „Roman" mi ni ugajal a neb ne strani, nissm ss mogel ogreti aanj z ni kakega stališča. Pred širšim svetom bi ee ne mogli niti na ameb ponašati ž njim, saj ee niti doma na bomo mogli. Za .domačo rabo" pa bo van« dar le, kakor imamo na primer domačo obleko samo, kadar amo v sobi. A s tam ne maram kratiti Pavlini Psjkovi zaslug in — časti, ter jo „ubijati!* Morda bi mi botel kak idejalan rodoljnb to očitati. Zato se zavarujem že naprej. Msnim namreč: Vsak po svoje 1 Zakaj bi ne smela povedati svoja sodbe Pavlina Pajkova? — Z »meriti pa nam zopet sama ne sme, čs ji povemo, kako i a kaj piše. S »j bo našla i ona dovoli čitateljav, ki ji bodo morda hvaležni za njeno delo. če meni ne ngaja, čema bi se hudoval jaz ali ona?!
Najbolje je, da se mislima tako, kakor je ne-
Prihodnje seje dri. abora bodo vsekakor zanimive.
Večino bode vodilo v boju novo predsedn štvr, ki bo dcalej tadi žs kompletno. — Sedaj ae bavijo deaničini klubi z Di pao lije vi m jezikovnim predlogom. Poljski irt češki klub sta že imela posvetovanje o njen Mladočchi ee izrečejo bržčas za to, da ae izroči predlog odseku. aHlae Naroda" poroča, da pride jezikovni predlog takoj sa sprejetjem provizorija na vrato. Ako bi b le razprave jezikovnega odseka breivepeene, predloži vlada sama sbornici svoj jezikovni predlog, v katerem bodo bije teka-ters točke jaaikovmh naredb ublažene. Vlada boče, da se jezikovno vprašanj« na češkem kmalu reši, zato bods trajalo zasedanje državnega zbora prav do konca decembra. Isti „11 lan Naroda" pa tudi poroča, da obstrukcija ne bo delala več toli silne opozicije ter da se v odločilnih kreg h zatrjuje, da se je notranji politični položaj izboljšal.
Dobro gospodarstvo. Na I) maju izhajajoča aZeit" prinaša v zadiji številki članak o varstvu naše industrije v izvoza v tajiti desslah in navaja mej drugim tale dogodek: Neka veja tvrdta v tkal -i k i industriji ss je obrnila do necega avstrijskega pesanika ter ga prosila, da bi, če es taki m m 'tri a!ni isdelki v tistih krajih, kjer je mož poslanik, prodajajo, njvg vnn izdelkom pomagal trg pridobiti Tvrdka je dobila odgovor, da ae samo po njegovem posredova tja prodi v tamošnjih krajih vsako h to za več ko par sto tisoč ne ar k dotičnih i:d lkov, ali izdelki prihajajo iz Numčije, ker so baje ondotni izdelki boljši. Tvrdkn je na to dalje poizvedovala in našla, da je ta poslanik dro« iz Neasčije. — Našlo se ja tu 1», da js še več takih n 'ruških rojekov v avs'r jskem konsulatskem poila umeščenih in dobro plačanih. — Ali dela res že vee pota ribjinju Avstrijs ter gladi pot antkti-ranja lepših avstrijskih dežel za Nemčijo? Ali smo res Avstrijci za 50 let še v razvrju nasaj da ničesar ne vid jo oni, ki iaajo odločilno besedo? Narodi naj žs bodo manj omikani, pa drago plačani voditelji vlad naj bi stali na vrbanca večje omike, ali vs.j poštenosti I
Freetolni nagovor avstrijskega cesarja je našel v vseh časopisih ugoden odmev. Nemški ii ti pozdravljajo zlasti cesarjevo povdarjaaje tro-zveze kot poroštva avetovsnega miru. Splošno pa as emstra posebno važnim cesarjevo zatrjevanje, da so razmere mej A v s t r o-O g e r s k o i n Rusijo prav dobre. Tadi italijanski io francoski časopisi pozdravljajo cesarjeve pomirjevalne lajava, slasti pa besede o dobrem odnolaju trozvese z veliko Rasi jo. Tudi ruski časipisi piiejo simpatično o tej točki.
Radikalna srbska stranka ja baje z vodstvom Nikole Pasiči nezadovoljan. Pas;č ji ja prs-mata odločen in preveč popustljiv, razen tega v/ preozkih avezah s dvorom. Očita ae zau, da js stranko zanemarjal, zato 89 sodi, da bo Pas ć svoja
lajBjnjr Dali« v p rito«? ^ttaev
davno pisal morda i njej vsaj od daleč znani Herman B a h r : Hi imamo svoj ukus ; a na sveta so tadi dragi ljudje, ki imajo drug akna. Kdor pile, kar nam ugaja, ta je nal avtor; drugi pa hočejo imeti tuli svoje avtorje in to po pravici. Čemu naj jih mi zato teroriaajemo? Kaj imamo pri tem? Ni-čisar drozsga nego sovraštvo! Ia zakaj naj bi bila avtorja posebna čast, ako ugaja nam, in sramota, ako ne ugaja Vam V! Torej vsak po svoje t Kdo ja boljši, to naa ne briga. — Nam a. pr. zadostuje, da imamo drag ukus nego drugi.
Ia povsem drag ukus imamo rea nego Pavlina Pajkova in njeni pristaši. Mi smo s tem zadovoljni, dragi sa pa menda prav zato togoto nad nami. Prav po nepotrebnem.
Povedati pa navalio temu vendar smemo, da nam to in ono ne ngaja, in to smo ravnokar povedali.
Pa še nekaj imam na srcu. Pavlini Pa j ko vi ne ugaja baje več niti „Zvon" niti „Dom in Sret 1" Povsod sa js — pravijo — poslovila in aa natekla koncem koncev v „Slov. knjižnico". In to tudi ni pravi „Slov. knjižnica" naj nas seznanja s prevodi svetovnih dal drugih slovanskih narodov! To jo v prvi vrsti njen namen. Omenil sem ga zato, da ae ne izneveri „S;'ov. knjižnica" v bodoče povsem svojemu pravemu poklicu, če bi morda spisala P. Pajkova elačajno tudi kaj boljšega.
Na Dunaju, novembra 1897.
vodstvo cuiožil.   Njegov naslednik bo baje K s--. Tanstnovid, ki je skrajno radikalan in brezob mirno cdločen mož. L. 1883 je bil zaplet n v srbiko revolocijo t-r je načeloval radikalnemu shoda kon cec:! lanskega leta. Naitopunje stranke  pod njego* viru vodstvom bi bilo torej mnogo ostrejše.
Konflikt mej Nemčijo in Kino V vani čang- Kio Cnang v Krni sta lila umorjena d?* nemška misjonarja. U nor je zakrivil guverner Lungbang. Nemčija je odposlala v Inko K'avCia bojao divizijo Indij, katero ja pričakovalo 5000 Ki tajcev, oboroženih s praškimi lovskimi puškami in s 14 Krappovimi topovi. Kitajci pa so se menda ustrašili nemškega !a Ijevja ter se umaknili. Nem oija zahteva zadoščenja in visoko odškodnino, sicer bo bombardirala ondctao Inko ia okolico.
Angleži v Indiji nimajo sreče. Dasi imajo veliko, moderno izvežbano in izvratao oboroženo vojsko, poročajo časopisi vendar rjsaki čas o novih porazih. Še te dni so poročali časopisi ca podlagi anglelkh lažnjivih brzojavk, da bo vrjna z vslaši v kratkem končana, a nasprotno se poroča srd*j, da je bila brigada generala Kemps^rja v Aarantki dolini napadena ter deloma razkropljena. Nekaj častnikov in mnogo mož je nbitib. del vojska pa je poviem odrezan in obkoljen. Sovr žnk se je moral končno sicer amakaiti z velikimi izguhamr, toda neizogibna posledica ta bitke bo, da es vzdignejo vnovič tudi oni rodovi, katerim je že npadel pogum. Bojevanja v Ind ji torej šs dolgo ne bo konec, naj si tudi renomirajo Asgleži a svojimi ničnimi nspebi.
Angeaka vojaka. Porazi angleške vojske v Indiji so obadili siluo ogorčenje na Auglcškem ia cbčua jeza ss obrača proti vojnemu ministarstvu. „Tirms" prizna«a odkrito, da so razmere v angleški vojski, dasi velja ogromne svote, j»ko klaverne, m apelira cm kraljico, nai j m naredi konte.
Dopisi.
Iz IVovegta mesta, 18. novembra. (Daniti se je začelo mej kmetskim ljudstvom!) Kakor vsacega pravega rodoljuba, razveselila je tudi ikih vest o velepomembni zmagi v Čisto slovenskem (oj ubogi „ Dihur!") kmetskom volilnem okraju Vipava - Idrija. Posebno nas je pa še to vzradostilo, ker je zmagal g. Ivan Božič, katerega se naša duhovščina in nje pritiklina boji, kakor samega peklenšček* in kojega povsod slikajo kot nekacega — antikrista, kakor se je to i pri nas pred kratkim v večji družbi zgodilo. S to zmago dokazano je, da ima naš kmet tudi še možgane (Živili vipavsko idrijski kmetski volilci !) in mnenje, da sme le duhovnik za kmeta misliti, je sijajno ovrženo. Treba je našim prvakom, ki preveč radi le od daleč politiko vodijo, mej narod stopiti, ga podučiti in se prijazno o njegovih težnjah ž njim razgo-varjati. Nase kmetsko ljudstvo je že toliko razsodno, da bo spoznalo, kje ima bolje prijatelje, ali mej narodno stranko ali mej Mahnič-Missijancih, kateri je puščajo v tmini. Gospodu dr. Tavčarju, našemu poslancu, ki je začel na tem polju ledino orati in je takoj pri prvih poskusih v Vipavi in Žireh tako velikanski uspeh dosegel, gre zasluga, da je narodni stranki ta mandat pridobil. Narodna stranka se pa ne sme le s tem uspehom zadovoljiti. Korakati mora naprej in ne kakor se je to doslej žalibože vedno godilo — samo iz Ljubljane komandirati. Gospodje I Le pojdite večkrat mej narod, prirejajte to nedeljo tukaj, prihodnjo drugod shode! Prepričani morete biti, da Vas bodo povsod prijazno sprejeli. Ako bi pa morda kdo utegnil ljudstvo fanati-zovati, kakor se je to v Starem trgu pred nekaj leti zgodilo, skrbeli bodemo že mi za Vaše varstvo in hujskačem vrata in če bo treba tudi pesti pokazali. Posebno na Dolenjskem imate prelepo torišče. Narodni program itak vsak podpiše, razviti js treba ljudstvu le narodno-gospodarski program in srca si bodete v hipu pridobili, kajti naš kmet je jako dovzeten. Začudili smo se sicer početkoma tudi mi izreku dr. Tavčarja o duhovščini. Ko smo pa bolj trezno misliti začeli, odobravali smo tudi to, kajti naša prepotentna, ošabna duhovščina ni več taka kakor je bila pod blagega Pogačarja pa-stirstvom. Tudi ni taka kakor se nahaja v obmejnih škofijah. iS takimi duhovniki bojevali smo se in bi se še prav radi v jedui vrati proti skupnemu sovražniku. S sedanjimi ošabneži pa ni mogoče izhajati — seveda so tudi prav redke izjeme — in najbolje je, da se jim odkaže mesto, kamor spadajo. Ako bi narodno stranko dosledno napadajoča (glej Narodni dom, dramatično društvo, mestna hranilnica i. t. d) tržaška „Kdinost" vse to vpo-števala, gotovo bi se premislila dr. Tavčarja zopet napasti, istega dr. Tavčarja, kojega z mu t raj o vsi narodnjaki na Kranjskem za priboritelja gornjega. Čisto slovenskega kmetskega mandata. Torej šo jedenkrat. gospodje dr. Ferjančič, Hribar, Murnik, dr. Tavčar, Svetec, Kune i. t. d. mej narod pojdite in sigurni ste nadaljuih uspehov !
Važnost mestne hranilnice ljubljanske.
Poročali smo že, da bode mestna hranilnica ljubljanska tudi v prihodnje obrestovala hranilne vloge po 4 °/0 in da bode hranilnica sama plačevala novi rentni davek, tako da bodo ulagatelji dobivali cele 4 % od svo ih vlog. S tem korakom je mestna hranilnic« ljubljanska iznova pok izala, da popolnoma ustreza namenu, v kat ri je ustanovljena, namreč namenu, da daje vlagateljem kolikor le možno visoke obresti. V tem oziru se torej ta hranilnica popolnoma zaveda svoje naloge.
Ako ne bi bilo druzega vzroka, kakor je omenjeni, moral bi vsak rodoljub podpirati meatnp hranilnico ljubljansko s tem, da bi pri njej nalagal svoje denarje. Toda še bolj važen vzrok je?, kateri bi moral vsakega ljubi lanskega meščana, kakor tudi vsakega zavednepa Slovenca, prisiliti v to, da bi se dosledno oklepal omenjene hraniluice. Kakor določajo hranilnična pravila, bode se hraniInična naklada, ko doseže predpisano visokost, nporab Ijala v občekoristne in dobrodelne svrhe. A kak« so te svrhe? Da to pojasnimo, vzemimo kak vzgled. Ko bode zaklada tolika, da se bode smelo od nje vsako leto dajati v občekoristne in dobrotvorne svrhe mesta ljubljanskega, kar upamo, da se skoro zgodi, podarila bode mestna hranilnica ljubljanska recimo za kanalizacijo mesta, za zgradbo šol, za 7gradbo kacega mostu ali za osušenje barja večje svote denarja. S tem pa hranilnica ne bode samo pospeševala razvoja in povzdige mesta, ampak o tem bode tudi znatno koristila prebivalstvu, kateremu bode olajševala teška bremena. Kakor vsakdo ve, stanejo taki veliki načrti mnogo denarja, da j h občina uresniči, mora naložiti nove doklade, katere mora nositi in plačevati ljubljansko prebivalstvo. Kadar bode hranilnica mogla žrtvovati v rečene svrhe večje svote, olajšala nam bode bremena s tem, ker ne bode občini treba nalagati nam novih doklad, kakor jih na pr. moramo zdaj plačevati od vodovoda. To bode pravi blagoslov za Ljubljano in nje prebivalstvo. In ravno v tem je največji pomen mestne hranilnice ljubljanske. Vsak meščan bi jo torej moral podpirati, kajti, ako njo podpira, koristi s tem samemu sebi. P . tudi Nemci, ki žive v Ljubljani, morali bi podpirati mestno hranilnico ljubljansko, ker tudi oni bodo prosti novih bremen, ker tudi njim ne bode treba plačevati novih doklad, ako bode hranilnica sama mogla prevzemati na se nova občinska bremena.
Ker pa je Ljubljana središče slovenskega naroda in ker mora vsak Slovenec skrbeti za to, da se to središče razcvita in povzdiguje, dolžnost je vsakega rodoljuba brez razlike stanu in političnega prepričanja, da podpira mestno hranilnico ljubljansko, kajti če njo podpira, pospešuje s tem tudi razvoj našega kulturnega, literarnega in političnega središča. Katerpga rodoljuba ne boli, ko vidi, kako bogata kranjska hranilnica v Ljubljani vsako leto ogromne svote žrtvuje v nemške, torej nam nasprotne namene? Vsega tega bi ne bilo, ako bi se Slovenci držali zlatega gesla: ,Svoji k svojim*1, ako Slovenci sami ne bi podpirali nemške hranilnice, ker s tem, da podpirajo nemško kranjsko hranilnico, podpirajo tudi nemštvo na Kranjskem.
Skrajni čas je, da se Slovenci zavedajo svoje dolžnosti in da si izvojujejo samostalnost vsaj na kakem gospodarskem polju. Nikjer pa te samostalnosti ni tako lahko  doseči, kakor  ravno  pri hranilnicah. Dan in dan romata slovenski gospod   in  kmet  v kranjsko   hranilnico, v katero nosita slovenske denarje,dasi je v Ljubljani mestna hranilnica ljubljanska,ki je brez d v o j b e st o k r a t bolj varna, nego vsa kranjska hranilnica. Varna je pa radi  tega, ker jamči za njo  mestna občina ljubljanska.   In vender je čudno in za nas sramotilno, ko vidimo, kako Slovenec tišči v nemško kranjsko hranilnico.   Ti gospodje so načelu pri nemških društvih v Ljubljani,  podpirajo izdatno   siidmarko  in   nemški šulverajn, tedaj društva, ki no najbolj  nevarna in sovražna   slovenskemu   narodu. Nemška kranjska  hranilnica v Ljubljani dela ogromne dobičke. Zakaj? Zato, ker jo podpirajo Slovenci. Slovenci   nosijo  svoje  denarje v kranjsko hranilnico, katera s slovenskim  denarjem   dela   dobiček in ta dobiček obrača samo v nemške namene. To se nam zdi ravno  tako, kakor da bi  Slovenec  sam sebe sramotil in sam sebi jamo kopal. Pomislite si, kake posledice bi imelo za nas Slovence, ako bi vsi Slovenci,   ki   imajo  kaj   denarja, vzeli  ta denar iz kranjske hranilnice in ga prenesli v slovensko lira ! nilnico. Mnogo in mnogo milijonov bi prišlo v slo I venske roke, v slovenski zavod.  Ti milijoni bi na-j pravili naši hranilnici mnogo dobička;   ta dobiček j bi se dajal za slovenske svrhe, podpirali bi se slo-' venski nameni, naš narod bi gmotno ojačil. Ker pa j hočemo, da naš narod gmotno ojača, da se narodno j blagostanje utrdi, zato moramo podpirati svoje za-j vode, moramo se ravnati po gaslu ■ „Svoji k svojim !* i Dokler  tega ne storimo, bodemo  sami  sebi bič, s i katerim sami sebe tepemo.
Vzdramimo se torej, bodimo zavedni Slovenci i in podpirajmo slovenske hranilnice, a izogibajmo se j nemških hranilnic !
Slovansko Sokolstvo.
Ljubljanski „Sokol" priredi da* 5 decembra običajni ,Miklavžev večer". Poleg tega pa bo letos šs velika javna telovadba in po večletnem prestankn »Silvestrov večer". „Silrestrovi večen" so ljubljanskega „Sokola" starejšim članom izvestno še v lepem in prijetnem spouino, saj so ee vsi odlikovali po svoji živahnosti, zabavnosti in vaoorednvi raznovrstnosti. Odbora Ij b jurneiegn ,S kri/ bo akrb, da s- letošnji zlasti glede hi morističmh točk dostojno privrsti svoiim predoi kom. — Jtvaa telovadba bo v drng. polovici meseca decembra kot z»kliar>k iateroe tekmovalne telovadbe. Vspored obsegi: 1. na mestu javnim telovadnim običajn-h pros ih vaj vaje s palicami v dvojicah; 2. telovadba na d*oga, bradlji, kunju in miz v trsh vrstah a jedsakratnim ms njanjem vrst, skupina na ditch bradljah; 3. telovadba vaddeiJ9ke^a zbora na droga; 4. boks, priprava in nekaj i« ' i» kakor so to izvajali telovadci apraškega S »kola" na javni telovadbi pri celjskih sJavaostib. Boks po franevskem načina so češki S k- I' so lani vpeljali v svoj sestav, in |e doslej samo aprjški Sokol" n*st pil ž m m javno. Ker so vse vzperedove t čke jiko težke, oicb to pa vaje s palicami m boks, es ^abljanskegs „S> kola" telovadci jako marljivo prp-avljjjn za javni nastop. Z ozirom na gor t u prid ljubljanskega ,8 j kola", ki ima s svoio drago telovadnico veliko treskov, je taisti, da občinstvo v ob lasm števila obišče javoo tehvadbo; v korist Sokolstva pa bi priporočali da bližja sokolska društva v saj po jednega vaditelja ali telovadca pošljejo k n i e j.
Idrijski „Sokol" je pred kratkim začel svoje delovan.e. Uiov h iv\e 24, me) njimi 23 telovadcev, ki se dvakrat na teden pridno vad jo v šclsi telo vadnici. — Ideal sokolsk ga društva je: vd ko členov, vsi telovadci. Toda, kakor v-i-k drogi, js tu Ji ta nedosegljiv, zlasti pa pri na«, kjer je mej mladimi hadm najti tako mali veselia do telo vadbe. D . more pri nas sokolsko društvo lepo gmotoo uspevati, mori itn f primrno število podpornih čleaov. K«k( r nai veaeli za zač-tek lepo število telovadcev idrijskrgi „Sokola", tako nas pa drugače ž-dosti, da ima dr išt o jedo*g* scnvga podpornega ČJ»na: vemo namreč, da sikolsko dru štvo, ki ima mej vsemi d uš?i malone najvsč tro-škov, le težko more u .je/- t cb 24 členih. A*o ponoidicoo, da je Idnja po štetilo r o h prebivalcev prva re Ljubljano in da tako v narodnem, kakor v drng h ozirih zavzema odlično imso. mora se nem pač pramajhno zieti število členov „Sokola" v Unu, ki bi moral biti voditelj vsega tamošnjega • arodcega življenja Na| bi s1 1 ir> a vzel.* za veged Kranj, kjer je imel „Sifccl" takoj ob svo.e« rojstvu 70 členov ia tih ,noa sedaj nad 150, ali Zagorje s nj givim* 100 Sjaoh. 11 »aao da idrijski narodnjaki na priraste, d« koma; ro eni »Sokcl" pogae vsled majhnega številu svojih členov 1
Dnevne vesti.
V L j n bil »bi 20 novembra — (Slovansko dijastvo proti demonstraciji nemškonaoijonalnih dijakov.) Z Dunaja se nam piše: Demonstracije, kaceie je zadnji čas uprizarjalo nemškoaacijonatno dijastvo ni dunajskem vseačilišči, vibadile so mej slovaaskimi dijaki ve liko razburjenost in silno ogorčsoost, slasti kar so dsmonstrar.t e kot cbožavalci Sctoaereija in Wo fa psovali avstrijske Slovane a vskliki kakor : „N eder mit dan Spracbenverordnnngen", „H<n»ns mit den Czschen and Polaken', „Heii Bismarck", „Heil At-dentschland" ! Slovansko dijaštve je sklenilo na katerikoli način protsstovati zopar oholo nastopanje nemških akademikov in so se s ednjič aastopniki vseh slovanskih narodnosti« zjedinili na to, da p6t*m resolucijo označijo svoje politično prepričanje in svoje etališčo. Resolucija naj bi se glasila tako le a2,vo uverjeni, da slovanska narodnosti naša države 8e niso dobile v narodnostnem oziru onih pravic, katere jim gredo po naravnem in zgodovinskem pravn, kakor tndi glede števila ljudstva, zahtevamo slovanski dijaki vseh dunajskih visokih šol jedno glauno, da se da vsem slovanskim narodnostim naše države polsa jazikovna ravnopravnost v nradn, v/ šoli in v javnem življenju, katera ss jim dosedaj krati zlasti v prid nemške narodnosti. Prepoznavajoč, da se js zadnji čas Čehom vsaj deloma pripomoglo do pravic, vztrajamo pri tam, da se istim potem nadaljuje, dokler ne zadobć vee narodnosti slovanske svojih pravičnih zahtev v polnem obsegu. Slovanski dijaki obsojamo odločno vse pojave r.em* škega so?raš'!va, zlasti pa vse izjave nemških nasprotnikov, s katerimi ne žalijo le našega narodnega čuta, marveč, nasprotuje zadostitvi naših pra> vin h tirjatev, sahtevsjo trajno hegemonijo in nasilno gospodstvo Nemoev n.-«1 Slovani". — Da bi Ee omogočil sklep te i:es:lucije1  ur m -ra-ali so slo-
vanski dijaki 14. t. m. prirediti zanpai ehod, kjar mj bi ae utemeljevala resolucija s stališča vsake slovanske narodnosti in bi se oglašali k besedi za-etopniki l.-k.li, poljskih, slovaških, rnskib, malo ruskih, slovenskih, hrvatskih in srbskih dijakov. Radi denancijacij različnih dunajskih nemških listov se je ta zaupni shod onemogočil. V če'rtek, 18. t. m. bi se imel vršiti javen shod, kateri je sklicalo češko politično društvo, „K'ob rakooskvh narodnosti". Pri tem shodu, katerega se je nameravalo udeležiti vda slovansko dunajsko dijastvo, naj bi prišla tndi omenjena resuluc ja na debato in p% končno vzprvjeU jednoglasno. Ta pa js rektorat posegel vmes. Izvedši od strani policije o nameravani dijaški ndeležb', je zastopnikom elovaaskib dijakov strogo prepovedal pnset in vsaki nastop pri tem javnem shodu oa po JL gi zastarelega § 12. akademičnega disc pliaarnega reda. T-ko se je tedaj slovanskemu dijastvo izvilo iz rok vsako sredstvo, s čimor bi moglo obelodaniti pripravljeno svojo re solncijo. Značilno je pri vseb teb ekademičnih dogodkih ie to, da slovanski dijaki a prori niso ma rali hrupno, potem kake protizakonite demoastracije zavračati postopanja nemških kričačev, amp*k da po si v odgovor na nemške provokacije izbrali tihi pot mirne in trezne resolucije. Pa ša ta ss jim js zabranila od pristranskega nemškooacijonalnega rektorja Tuldt-a, kateri manda nima druge srčne želje, nego da reši žrtve zadnje nemške demonstracija postavni in pravični preiskavi in kazni. Tako se p. M pa na dunajskem vseučilišču proti slovanskim dijakom, katerih treznoBt in promišljenost se vsdno povd*rja, katerim pa se ne dovoli niti saj • manjši korak — v javnost.
— i Repertoir slovenskega gledališča) Danes se beda pela opera .Fra D i a v o 1 o* in je začetek določen na 8. uro. V torek se bode igrala izberna gluma „Knjižničar", katera se I« na našem odru že pred nskaj leti igrala in sicer z nejpcpclaejšim uspehom, v sredo, kateri dan bi morala biti slovenska predstava, se porabi oder za glavno orkestralno skuša* -, v p e t e k pa ss bode prvič predstavljala Verdijeva slavna opera „P1ps v maskah" (,Ua ballo in meacbera"). Vsebino libreta z aajvažnejšimi pevskimi točkami priobčimo prve dni prihodnjega tedna v podlistku, ker „Dram. društvu" nikakor ne kaže, izdajati librete, Baj je pri vseh dosedanj'h izdajah imelo znatno izgubo.
— (»Glasbena Matica" v Ljubljani.) Pod vodstvom svojega koncertnega v • ii« gos,/. Jos>pa Čeri na priredi zbor .Glasbene Mttice* a sodelovanjem solistov ia si godbe c in kr pešpelka kralj Belgijcev št. 27 tri redne koncerta, in sicer dne 8 decembra 1897, 10 jannvarja in 4 aprila 1898. lata v Sokolovi dvorani ,Narodnega doma" z nastopnim programem: Bach J. Ssb.: „P„sijon po sv Matevžu", za soli, dvojni mešan zbor, orke eter in orgije. Beethoven Ladw g van: 8S rrf nija št. 3, Es dnr", („E'cica"), za orkester. B ndl Karal: „Sveti večer", balada za soli, osaaerotrlssen mešaa zbor in orkester Foerater Aaton: „Doma", sa *oli ia moški zbor. Haydn Jjžef: „Zipoje, strane I4 in BNebesje oznanja", meš*na zbora z orkestrom iz oratorija „Stvarjenje". Jenko Davorin: aMilan cnvertnra". za orkester. Ipavec Benjamin dr.: „Luži polje ravno", za mešan abnr. M«šek Kamilo: aS«mo spevi". N-i .1 At.n: „Oolakom", za mešan zbor. Parma V ktor: „Iatermazzo" iz opare .Ksenij*", za orkester. Samt S eis Kamilo: „Koncert", za vijolou čelo z orki strom. Sattner Hogohn P.: „Studenč*u", za noeš n zbor. Vdhar F S : „Samospevi". Vilhar Min sav Oavertura k spevoigri aJamska Ivanka", za orkester Narodne pesmi. Prgoji za oaročbo za vse tri koncerte: Sedaž I. vrste: 4 gld. za poaa naesmka, 8 gld. za rodbno , — sedež II vrste : 3 gld. za posameznika, G gld. z* rodbino ; — sedrž III. vrste: 2 gld. za posameznika, 4 gld za rodbino. — Za rodbino št j j o trije člani; vsak član več plača 1 gld. za vae tri koncerta. Predplačoje se laLko v dveh obrchih: pred prvim in dtugim koncertom. — Predplačila se sprejemajo v prodajaln ci gosp  J   Lnzarja na M stnem trga
— (»Slovensko planinsko društvo") je oklenilo da priredi vsaki teden in sicor v ponedeljek v gostilni „Nsrodnega doma" sestanek drešt venikov in njih obittlij. Ker bo vselej edbor zastopan, imeli bodo drušUeniki priliko, najuovajše nkrepe odbora izvedeti in dobivali razna pojasn Ia. Posamezniki bodo poročali o nedeljskih izletih itd. Ker se bedo tudi pevci večkrat udeležili, upati Je, da bodo ti večeri ras zabavni. Prvi večer bo v pone deljek 22 t m.
— (Odsek amateur fotografov .Slovenskega planinskega društva) K*r sh zamiranje za ta odsek v,- dr.o bolj siri, priredi omenjeni odsek v torek, 23. t. m. v društveni sobi „Slov. plan. društva" (Narodni dom) ob 8. uri zvečer sestanek amateur fotografov, na katerega sa uhudno vabijo vsi p. n. gg. slovenski amateur fotografi kakor tndi njih prijatelji, ki bi se rudi b 1.1-. gn lijO seznanili.
— (Zglaševanje) Mestni ob)avni nrad ima sedaj z u red Do agl»s»»aoja obilo posla kajti vs-» splasilnice ki ao se oddale, se morajo prepisati in alf'ibetično vložiti. Dosedaj je 18 oseb prepisovalo zglaailnics in je bilododanea preo>st>oib ckilillOO ?«l»siinic in zgUšeoih okoli 2200 o< h Daass s« bode že prepieavanie končalo »n prihodnji teden se bodejo zglasilnica vložile v posabae predalčke in ae boda pritela kontrola, ali so ae vse stranke zglasile.
— (Petdesetletnica firme G. Tonnies ) To varniška tirsaa G. Toanies pratnuje danes petdesetletnico svojeg* obstanka.    Uitaaovil jo  ja pokojni G. Toamcs. pravi atlfmade• man. kateri je iz malih početkov ust »ari 1 jedno največjih tovarniških pod jetij na Kranjskem.   Oiobje priredi pri tej priliki večjo slavni t-t z bakljado, slavnostnim obedom, za bavnim vi cerom in plašnim ven kom.   Firmi j t na tej redki alavnosti čestital tndi župan Ijabljanaki g. Hribar, ker je firma v petdestletni  dobi svojega otstanka  vahko  storla z»   po v »d go tukajšnjega ob ta,   v   katerem ozira Lj ubijan* sic r le polagoma napreduie.
— (Opozarjamo) Ša jedeukrat na jutri v „Sokolovi* dvoraui „Naroduega dona* vršeči se zabavni večer aDobro de1neg a drn štva tiskarjev na Kranjske na", katerega čisti dobiček je namenjen božičnemu obdarovanja tiskarskih «'r<">t.
— (Vedeževalka) Mestna policija ie prijela te dni spet naao vedeževalko, JoSipmo Dii feld iz Kočevja, ki je lahkovernim ženskaaa na karte pre rokovala erečo >o jim za denar prodajala rasne čudotvorne reči. Neki nathkanci v Kolodvorskih ali cah dala j« koš ex < Ijkineg* lista, košček voska in košček atarega samaška in jei je povtd«la, da je te reči neka stara c ganka blagi slovila, in da je sreča neizogibna, če s« mi te reči pri sebi. Natakarica j-« morala vedsževalki plačati za prort kovanje in za čudorvi rne reči 5 gld. Natakarica pa menda le ni imela sreče, ker je vso stvar nazoanda policiji, ki je vedeževalko kmalu zasledila in dela v zapor; in ker pol cija ni verjela v moč njenih čndotvornih reči in ker aima sploh smisla za take preiskovanja, izročila jo ja sodišču, katero jo je obsodilo v 14 dnevni zapor
— (Edisonov Kinematograf) Ine žen jalnoga iznajdb«oi»a fonogr«f«, Eji«out>, je znano po vsem svetn. Te dni pa se nudi občinstvu prilika, videti nj*govo epohalno iznaHbo kinematografa, ki kaže žive fotrgnfij*. Ta n. pr je videti po ulično vrvenje v Parita v treeotku, ko or de car, vrjaka peš in na konja, ali vozove v dira, železnico, dalje različne duhove, vshajsnje eolnca itd. S csr pa opozarjamo na inserat v današnjem lista.
— (Slovenskih imen ne poznajo t) Pod tem ssglavjem smo priobčili dopis, »aeri je grajal načeloištvo postaje v Ortnska, češ, da ni hotelo prevzeti in tkiped rati pošiljatve, ker je bilo ime kraja pisano v slo = e--siem jezika. Danes smo pra jeli dopis is Vel. Lašč, čigar pisatelj trdi, da smo bili mist ficirani in da se je zgodila ortenešksmn postaj-da laiku, g. Hočevarju, krivica. Dopisnik pravi, da je g. Hočevar znač^jen mož in narodnjak ia da ja bil napaden le is osvetoželjnosti. — Upamo, da ne misli nih'e o nas, da d damo koma namenema krivico, č« smo bili mistificirani in se je gosp. Hočevarju zgodila krivica, obžalujemo to iskr-no, ali mis'ifiaacij se noben list ne 'more ubraniti.
— (Hlačice se tresejo vojniškemu Stali nerju)   Pod tem zaglavjsm piše „Dom.": Žapan '0)ti nkt,  velemožni Nemec g S allner, razpisal ja ker je pottavna doba že davno potekla, volitev za občinski (d i, r  vojniški,  meseci m>ja t. I. Zoper imenik ogovarjali so dr. Ivaa Dečko ia drugovi, in ker se ugovor ni  uvažava), se pritožili na okrajno glavarstvo.    Vs'   to  je bilo  meseca m ija Sadaj imamo že drngo   polovico  novembra, pa še danes, toraj v šeBt h mesecih,  ni  odločbe  glede te rekla macije, akoravno mora v volitven'h zadevah tako naglo delati,   da se  mora  v treh dneh pritožba zoper reš tev reklamacja predložti  okrajnemu glavarstvu. — L;udje povpraiujejo, kje tiči vzruk, da ne ta reč ne p imakoe naprej, kakor bi bila pribita? Vzrok je ta: nr.ua k kaže,  da bi znala nemškutar-ska glorija v Vojniku  i/.nikniti m da hi znali dati nemškemu župmu Stalin-rja krepko brao, tako, da bi iz VLJnika kar »un sfrčal,  kjer itak ne bi smil biti župan. Če bi na Sudnjem Ž ajerskem postava veljala tudi za Nemce.   S-dai  pa  nemškutarji ho če,o napraviti   tako  aleparijo, ktkoršna sa je zgo-dda ob priliki vol'tve v državni »brv mtstm uku pini celjski.   Tuka; no namreč v zadnje i. trenotku vpisali i^e h to khk h 50 u«mškib voli cev. Državno apdisoe J" to postopanje lnuenov io eic-r avtiTotap ljenje* volilne pra«ice, pa  .♦• -n- t "j   vojn;ški hočejo v svoji siii napraviti jedui..ko siep&rijo za ob črnuih vi 1 tav. Te sleparije pa ne morejo prej na praviti, da mir.e novo leto, in bo razuim novo f* bncirauim nt-noš vi m v I kea davek predp'san. Zirad t« r/am«?riiVi.ne vrddne  Sleparija   ni   nobsns rešitve rekUm<ci;.   Tako  8; N-;mci  pri nas na Spodnjem St jerskem stiskani,   iu  tako bo godi, če ta tojni škeuju Stfillner u prej volitvami tresejo hlačice, da sis čuje kepL»t».u;o na „goLovc" mcsty v Celje.
— (Skrivnosten slučaj ) V Radenci, občini ViAtanj on Podčetrtku. rdi4ei je dne 4 t. m. po« aeatnik Mirt n H-rna-s % doma. pustivši dom 18-letno hčer Francikn ter oba sina jedea 16 drogi 6 let starš. Na steni js visela nabita paska. Ko prde dekla domov, najde ber natralieno na tleh ležati, pn^ka pa je bila a*k»j korakiv od nje k omari priklonjeni. .Strna se tedaj nikakor ai m gU usmrtiti, brat« pa trdita, da jima ni znano, kako se je zg 'dda neare'-s
— (Pošta v Velenju) je pravi unicnm. Tam im»jo letos ž- druasga ura iu>k i ki nič aloven a k i ne znat Meaeca septembra in oktobra je bil tukaj ekaped tor, trd Nemec, zdaj pa služi ta eks-pediterica , ki os razume slovenskega jezika!
— (Ubegel morileo ) Okrajno sodišče v Ptnja razglafij, da ie te dni iz oodotnega sodnega zapora uskočil 21 letni Franc Preiti j, proti katersma je tekla preiskava radi roparskega umora. Preaelj ja nšel skozi dimnik. Oblečen je bil v obleko kaa njeacev.
— (Že zopet deželni predsednik koroški Schmidt - Zabiero w.) Kako rasni listi ngibajo o odstopu S.-hmidt Z *b or< w <m, dokaznje najnovejša pisava klerikalne „Klirtnar Zeitnn g". Ta list piše, da se iz zanesljivega vira poroča, da h lova nek o-krščansko narodna aveza ni niti koraka atorila, da bi se odstranil ko-roftki deželni predsednik, ia da so torej vse te vesti neosnovane. .Vaterlaod" je prinesel d tično novico Ie vBled tega, ker je morebiti kateri klubov član, iznebivši se kakega sitnega časnika rja, povedal to raco. V koliko je na tem resnice, ve povedati najbolj natanko slovansko krš'anuko nuro na zveza.
— (Občinske volitve na Koroškem.) Piše se nam: Koncem tega leta in začetkom piihodnjega vršile se bodo po raznih krajih na Koroškem nove občinske volitve, ker bode volilna doba dosedanjim odborom potekla. Za nas so posebno važne one v slovenskih krajih. Znano je, da je dobre tri četrtino slovenskih občin po Koroškem še vedno v rokah najstrastnejš h naših sovražnikov — nemškutarjev. Kakov bode neki sedaj izid novih volitev v občinske zastope ? Naši nasprotniki se že nekaj časa sem pr previjajo, da si zopet cglade pot do zmage, in skoro gotovo bodo vsa svoja zavetišča tndi ob tej priliki zaaadli. Z drnge strani se pa opaža, da se od slovenske strani vse premalo dela na to, da bi se iztrgalo narodnim izdajicam krmilo občin iz rek, aaj e? prav občinske volitve navadno navodilo, po katerem ee potem ravna pri deželno in državnozboiskib volitvah. Obdržujejo se občinski zastopi v rokah naših slovenskih mož komaj v takih občinah, koder smo bili dosedaj vedno za trdno osigurani, da ne moramo tako lahko propasti. Toda govorili bodemo jasneje raje pozneje, ko bodo končane te „nesrečne" volitve. Za danes samo rečemo, da je cd vsakega Slovenca, ki ni šs izgubil narodnega čuta, upravsveta dolžnost, povsod io vselej z sviti in dejanjem pokazati, da zaupamo le takim možem, ki ne zaničujejo nas in naših narodnih svetinj.
— (Koroške novice) ZJezaice, ki bule t dela po kraki dolini, prida manda vendar jeden-krat s papirja in se uresniči. Dne 12. in 13 t. «a. vršila ae je določitev odškodnine onih poeetoikov, katerih zem!j šča ss bodo ša to zimo zaddala Ali kako krivično se postopa tu s kmeti, dokaznje, da ma n dno cenijo njegovo zemljo, ia sicer po 33 kr. kvadratni seženj ali 840 gld. oral, maj tem ko so v zgornjem dela dolina plačevali vsaj kvadratni seženj po 50 kr. Čudno je, da je za kilometer pro-gine dolžine bilo odmsrjanib 28 000 gld., pri od-kupljenju sveta pa pride na kilometer le okoli 500 gld. 11 — „Slovenski klub" v Celovca prirsdil ja dne IG. novembra odhajajočemu g. stotniku Fri dolina Kavčiča odhodaico. Kako je bil priljubljen pri svojih ožjih tovariših in prijateljih, priča ravno ravno njegov odslovni večer. — C^sar je pomilostil od celovškega porotaega Bjdi^ča zaradi unaora na smrt obsojenega Stalekarja. Ta je zdaj obsojen na dosmrtno ječo. — Z* zgradbo ciste Solčava Ž desna Kaplja, ki bode vezala Štajersko s Koroško, se kaže občno zanimanje. Tj cesto je priporočal v državnem zboru štajerski poslaneo vitaz Barks. latereso-vaue koroške občine so že vložile na vnaaje uii u
h ,,ri(fo proinjo, katero toplo podpira okrajno glavarstvo velikovško. Tudi slovansko plan^asko dra štvo se poteguje zanjo.
— (Umrl) je ukrajni šoUki nudeoruik v TI m . u   Fraa D o mm ko,  r k.t n n   je slovensko nčt*elJ9tvo  tega   okraja   imelo   prav   zalnje časa ljute boje.
— (Iz Gorioe) se mm poroča: Meseni tajnik Dmfa Veccii' je Otl včeraj smrtno novar-o ranjen. Rand ga je 70 let star mož z imenom Knea. Lihi skušajo ta poskuSeni um ,c izkoristiti v političns svrhe, ker ja Kues Slovenec,   t > la politični mitivi
HT Dalja v prilogi. -^0$
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 266, dnž 20. novembra %*97.
n to irreli pri fen tapidu ucbeze nloge. Knez je hotsl Veccbija ur, ti, ker g« je te osleraril ra neko rento.
* (Poroka volapukovcev ) V Gradca sfa se pereči rt v sr*do b agajmk >n tapn ca volai ilkovskega društva   Pc ročal .u je predsednik ia tndi vsi tova riii in d užice so bili vclsj tlkcvci. IznBJditelj vtis I iikov negr. Sebhyer je portlal mlad« mu para svoj btzcjavni p /ilra - hfvtd* tndi v vr'ai iikn.
* (Nove pesmi papeža Leona XIII.) Znano je, da jts erdanji papež izviaten ttolcgcotn pisatelj, pa todi dr 1) r p* mik. Njegove petni v latinščini se cdl.kii«j s klK'i'n m ježkom, gorkim čustvom in ejfigiaaln mi m:, -t. Nmihh. .'i njegova zbirk« pes-.ij ae imeruje : „I> •<> * t V m m Matri Ex r-nn L-<onis vota". Perm to v edinima zicž^ne v zares dovršenih hekr-nrr.« trih.
* (Nestor  italijanskih žurnali h to v i Ne davno je  i. n r.  v 'J um u J. B. Bol toro, Nts'ur italijanskih Žurnalistov, katirega so vsted kmser-kvantnega  postoprnja  ter strastnega zt.govt rjat ju svojih   ar t ikerikr Inih rsčel  povsod  visoko cenili. Zadnjh 45 I* t je t red oval actik?erika;ni !■! „Gaz lelta   r»l P* pope1©*,   katerega  jr (udi  sam usta no vil. Tu je vrote picpigirhl liberalizem, katerega ie vse svoje življenje z;g>varjaV   Io vendar je bil Ekttero bogoljuben človek   kateri je šel vsako nedeljo k mešf, tor je umrl kakor pravi kristjen. Kle-rikalisem in pebcžDcst sta pač tudi v Italiji — piav kakor t r  n h — da različna p njma
* (Topove, kateri pri streljanju ne po kajo niti ho zasvetijo) je izumil polkovnik 11 u n.« b e r t. Na franci ekem go delali s trmi tepevi žs poskune. kattri so se dcbio obnesli. Francosko to-pničarstvo pa je aklei ilo, da nadaljuje te j. o-kuss ra drža.ne stroške. Ti topovi bi vojsko vsekakor iz dat*o izpiener ili;  postala bi še etrsčnejša. Vpra
žanje je I", je li se res ohneso
* (Visoko starost orla) Hrvatski listi prK« čajo: Nh:h-i.o so ostieiih v O.-eku orla, ki ja imel na vrata železen cbioč z vrezanim grbom 2nane i* I r v f t s k « \ 1 e m i n i t a š k e rr d hit e in z letDico 1C46 Oni je živel torej celih 251 let! Redek str.-rec mt j ptiči!
* (Lev rszmesaril) V Brarelju se je zg di!a v cirkusu \Vu ff velika nezgoda. Gn fi a H. X. je stopila v kit tko kjer eo b Ii levi, in t»m jo je jedna (svinja sttišno razmeBarila. Mej gledalci je na* stalo veled tfga veliko ratturjetgv.   Nastala je ve
1 ka gnječe, c*a js bdo več csob raijenh. Slcge cirkusa so z |e|eBfdlni dregi cd podili kvinjo od svoje $rtve, katera je tmitno n n era
* (Izborni itražniki!) Ruaka vlada je po slala pred \Visdivvc&tck ladijo, ki naj bi branila otidotnim in t kt liči r / kir prebivalcem loviti morske pie. Poveljnik in cestniki so res izborno stražili I se, a le zato, da so jih — sami v tolikanj večjem etHvdu nalovili ter skupili tako vsako leto 100 000 inkljev. Ko ee je to izvedelo, se je i eki častnik cetre il, vte   diuge*  ta  io   pctlah   za   kazen v
Sibirijo.
* Žen&ki Metuzalem.)   11. t. n. so spre jeli v bclnico  e.  Mskolm vdovo Jrsirico Soltesz, katera je pred krst k no elavila svoj 109 rejstni dan. Z na je inela 17 r'uk  ter je pckopsla pet nož.
* (Kače v Blužbi mačk ) V Brarihji imajo izndno velikih celudcih podgan. Ker so tudi in-detne mačke ravadio brjazljive, kadar potreba bo riti se s pcr?ganr, pomagajo si Broziljanci s tem. da levo pedgane s — kačami. Kača Gibe ta, ki m stropena, lovi ran: reč vse ooči podgane črez dan pa sii v kakem kotu. Gibofa se teli privadi svoje hiše. da je donuča in zvesta kakor pes, ter ce zagnati nikdar svojfga »službenega mi sta".
Darila i
Podporno društvo za slovenske visoko eolce v Gradcu. HI. izkiz: 100 gld. je pos'al g. A. Gffgcrič, velepoeefitnik in tajnik Ptujske po-•cjilnice, v in»ru Ptujske poorjilnice; 10 gld. je daroval g. rr. Fr Jortela, c^nuk in dežtlni ;o slatec v Smari pri Jelša U Po 5 gld. ota dero-ala g. dr. Fr. Rista, idveriik m dežtlrd podan«c v L utin.* m. in preč. g, A*g Skrčir. župnk r>a dež. bolnici v Gradci, (drrgofcrat); 2 gld. g. Fr. Šenčur, trgovec z rvznim blugorr, pri sv. Jnrji ib Ščavnfci in Mali Nedelji. — Zn ta blagonrčna di^rila Izreka odi* r v imer.u podpore potrebnih vipokojolce? raj-toplejšo zahvalo. — V svoji seji 13. tibtojn da t. 1. js odbor dovoli) 12. vieokršolcem znerne prdpore. — Prispevki naj e* b'ugovolijo yošiljati ^g.: Dr. Gr. Kiek, vsiu<\ pn f., predsednik; dr B. Ipavic zdravnik, podpiadscdnik; Fr. Že?ezinger, c. kr. profesor, t. č. blagajnik.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. v o
1 i 1 p i n« ožje in somišljeniki v Vipavi dne 16 t. m. pevodont izvolitve novega poslanca g. Iv Božiča 100 kron. — Gosp. Zvonimir B e r v i k vi Ilir B htr c< 3 krone 60 vin., „ trije *neti igralci" it Ii. Bstrue kot donesek igm .Preference*. — Skupaj 103 krene 60 vin. — Živeli rid'))-b>;ii darovalci in njih nasledniki! — V šv. 264 naj ne čire ime pošiljateJta g.: Batte* etin (kres končnice I«) Sploh prosimo gfsp.dopo-š Ij&telj«, naj vseluj ime podpišejo r a z 1 o 0 u c , da ne bo tako malenkostnih popravkov.
Knjiteunost.
— Hrvatski šumarski koledar za 1. 1898.
Gosp. Vatroslav Rački, kr. zero. Šum. nadzornik jh izdal A'1X tečaj svojega gozdarskega koledarja v priročni obliki in v znatno razširjenem obsegu. Opozarjamo na ta koledar tudi slovenske šumarje, lovce in logarje. Koledar se naroča pri uredniku in izdajatelju.
Telefonična in brzojavna poročila
Radovljica 20. novembra. Od predsedstva deželnega sodišča v Ljubljani dobili smo preveselo vest, da je za Radovljico dovoljeno erarično sodno poslopje za preraču-njeiiO svoto 50 000 gld.
Dunaj 20. novembra. SinoČna večerna seja poslanske zbornice, v kattri se je nada Ijevala specijalna razprava o predlogi glede podpor po ujmah in povodnjih oškodovanih okrajev, je trajala cd 7. do polu 12 ure. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek, za kateri dan je tudi določena volitev druzega podpredsednika.
Dunaj 20. novembra. Danes se je razdelilo tiskano poročilo dvornega svetnika Piotaka o nagodbenem provizoriju. Poročilo podaja najprej skico o dotični razprau v hud getnciu odseku, pojasnjuje potem bistvene točke in naglasa zlasti, da je sedanja kvota krivična in preveliko breme za Cislitvansko, pravi pa zajtdno, da bi bilo obžalovati, ako bi se raz trgala gospodarska jedinost mej Avstilo in Ogersko.
Dunaj 20. novembra.   Današnji jutranji listi razpravljajo obširno o tventuvalnosti felko nemške sprave.   Vodilno  glasilo obstrukcijoni stov, „Nine Freie Presse", govori sila milo in zatrjuje, da Neixci ničesar druzega ne želć, kaktr zgolj  in jedino pravico.   To pisanje je v zvezi z raznimi vestmi o zbližanjh mej desnico in levico, katere se rezŠTjajo, glede katerih pa pravi „Vattrlar d", da so popolnoma ncosno vane, da izvirajo le iz želj in prizadevanj iz vestnih posameznikov, da pa led še niktkor ni prebit, če tudi je ca levici nastaja milejša tem peratir a.
Dunaj 20. novecebra. Ako se izkaže v penedeljski seji, da je treba imeti tudi v torek sejo, vršila se bo ista ob 4. uri popoludne, po seji proračunskega odseka aistrijske delegacije. Želeti je, da sete seje udtle/t5 vsi desnei pri padejoči roslanci, ker se bede v nji j glasovalo
0 dnevnim redu >ečirne seje. v kateri pride morda na visto nagodbeni provizorij.
Dunaj 20. novembra. Parlamentarna komisija desnice je obširno razpravljala o Di-paulijevem predlogu glede uredbe jezikovnega vprašanja potom posebnega zakona. Češki člani so izrekli željo, naj pride Dipauli sam v odsek in naj pojasni načela, po katerih hoče, da se ravna odsek za sestavo jezikovnega ali narodnostnega zakona, da bi po njegovih po JBsnilih mogla desnica precizovati svoje stališče. Tej želji se ugodi. Izreklo se je tudi mnenje, da bi v slučaju porazumljenja mej desnico kazalo, postaviti Dipaulijev predlog prej na dnevni red, kakor še ne rešena nujna predloga, naj se obtoži ministerstvo.
Dunaj 20. novembra. Danes popoludne ob 3. uri ima ogerske delegacije cdsek za zu nanje zadeve sejo, v kateri razvija grof G o -
1 u c h o w s k i svoj ekspoze.
Dunaj 20. novembra. Danes opoludne se je sešel deželni zbor dolenjeavstrijski na izredno zasedanje. Znani posl. Philippovich je začetkom seje skušal dobiti bestdo za neko nujno zadevo, a se mu ni posrečilo.
Kaneja 20. novembra. Pri Kisanu so ustaši streljali na avstrijsko ladjo, a je niso poškodovali.
London 20. novembra. V najobljude-nejšem okraju je nastal velikanski požar, ka teri je upepelil celo vrsto poslopij, mej njimi nad sto skladišč. Škoda se ceni na 3G milijonov gld. Zgorela je tudi cerkev, v kateri počiva Miltou. Šele danes ob 5. uri zjutraj se je posrečilo ogenj lokalizovati in je upanje, da se do drevi uduši. Več oseb je pone- i JvreČilo.
C><l|>I"tO piHmo gospici Janji Miklavčlčevi, učiteljici v Krauju. Velecenjena gosp ca koleginja!
Oprostite mi blagohotno, de Vam p nem pismo, ki ga j-rne čitati vsak, ko mir prid-' ta lisi v roke. Povod ste dali t. mu Vi m^iui. Ko s-m namreč čital članek n\t krogov kranjskih u'iteljic'* v „S!ov. Narodu" in zajedno v „Slov. Listu", ki ste ga — kakor se splošno g >vori — pisali Vi, mi je takisto zakipela kri, kakor je ztkipt-la Vam, ko ste čitali naSo apoenenfCO. Dobri prijatelji moji eo mi branili in zabranili, da nisem spisal tako dolgega, ali še daljšega c danka, nego je bil Vaš — Vam v odgovor, nam v zagovor. Preveril sem s* tudi sam, da ne sodijo take stvari v javnost, da s*i zanese ž njimi lahko prepir v na.š atan, kjer soio živeli do zadnjih dni lepo složno in jedino ter smo stremdi vsi po \ sHstr,. nskem svojem razvitku, napredku in ugledu. In kadarkoli bom učil odslej mladino, da iščimo moči v slegi. v združenju, se bom domislil vselej, da imamo nekaj takih med seboj, ki uco takisto, a resnično so prekinjeni z drugim duhom in delajo razloček rred teorij O in praks >! — Ali vest^, velecenjena fcospica koleginja, koga mislion?
Kakor rečeno:  ne p'sal  bi Vam tega pisma, da niaem čital še  neke druge not ce v predzadnji številki  „Slov^nukega  lista"   —  oni Va.š dop s bi polagoma  pozabili,  kakor se pozabi  marsikaj, pomirila  bi se razburj na kri — in  živeli  bi lahko mirno dalje dan za dnevom, leto za letom . . . Vsaj jaz bi živel tako, dasi bi mi lahko očitala vest, da sem ftriv   vse Vnše  zlovolje  in  nevarnega Vašega ogorčenja! Ker se je namreč izročila tudi meni sestava one spomenice, sem postavil za učiteljice onih 50, ozirema 200 gld. manj, a pri tem sem se ozrl na važne, neovrgljive razlege, ki se bero hmed vr.it te Vam nepravične epomenice, ki jih pa ne so Ii razlagati tu zase, ker b   zahtevalo to veliko prostora in mnogo časa —  a obojega je premalo.  Toda o priliki! Mislimo pa, ila Vam nisem srgel tako globoko v žep, kakor tožite v onem dopisu, en j Vam gre po določilih naše spomenice (ne vštev.ši stanarine in funkcijskih doklad) 550,  610,  770, 830, 1090,   115U in 1210 gld   avstrijske veljave! Jaz fcam bi bil zadovoljen, če bi mi dali toliko plače?
No v „Slovenskem listu* sem čital to- le: „Kranjske učiteljice narede glede^ zboljšanja plač svojo spomenico ter jo jiredlože dež. zboru. Spomenice wUčiteljskega društva" velika večina učiteljic ni podpisala. Mnoge niti vedele niao zanjo."
To je pa dobra, sem si milslil! Da napravite svojo spomenico — dobro! Če hočete, Vam lahko postrežem z uajrazličnejšimi podatki. Da Vam izboljšajo plače — tudi dobro ! Privošči Vam vsak, bodisi da dobite tudi po 500 gld več nego mi, samo nam naj dado toliko, da bomo lahko živeli! To je torej vse dobro, samo to, kar pišete dalje, ni dobro! Pravite da spomenice velika večina učiteljic ni podpisala. Seveda ne, saj je ni podpisala nobena, ampak podpisal jo je samo in jedino pomnoženi odbor „Slov. učit. društva", ki je prevzel prostovoljno to nalogo in jo tudi izvršil. In pravite dalje: Mnoge niti vedele niso zanjo. I, kajpada! Saj ni ve:ela nobena, ker jo je sestavljal samo ad hoc sestavljeni pomnoženi odbor „Slov. učit. društva". Ali morda zahtevate, da, predno napišem kako stvar kit društveni odbornik za društvo in njega člene, ki so me poslali v odbor, vselej pridem k Vam, se Vam poklonim prav uljudno in rečem: „Gospića Janja, tako in tako je. Ali Vam je všeč? Ali dovolite, da to podpišemo in damo na svetlo,?* — Na ta način prestane vse društveno delovanje, vsi odbori so odveč in nepotrebni! Ali ni res?
Sicer pa ni to zadnja beseda o tej stvari. Kakor moida veste, imamo vsako leto o Božiču občni zbor „Slov. učit. društva". Kot društveni Čleu imate pravico, da se udeležite tega zborovanja. Vi, ki ste stopili tako pogumno in odločno v boj za nesrečne svoje koleginje, ki Vam ne izostane častni nazivek voditeljice kranjskih učiteljic, ustanoviteljice novega društva itd., zberite svojo bojaželjno četo, pridite, da si pogledamo naravnost v oči in izpregovorimo odkritosrčno in resno besedo iz obličja v obličje! Čemu bi se trgali in sramotili in obre-kovali in lasali po časopisih, pomenimo se pošteno, kakor pristoji zrelim ljudem|! Morda se vse poravna, morda ne, a boljše jevsekakor, Če se poznamo docela, jiolovičarstvo, oavideznost nt nikjer prida. Clara pacta, boni amici!
Bojim se pa, da Vas ne bo. Vsa ta stvar ima tudi dokaj repno lice. Govori se namreč, da snujete novo društvo kranjskih učiteljic, da tako za-sejete pulilo seme nesloge in razdora i naše vrste! Ce hočete boj, dobro — ne bojimo se ga, najmauj jaz, ki sem Vam vseh j na razpolago, kadar Vas bo volja, da se malo udarimo! A nekaj drugeg* je, kar bi Vas moralo odvrniti od započetega ponesrečenega jioskusa: učiteljev ne bodete imeli na svoji strani, prijatelji Vam bodo oni, ki so nam do danes nasprotni in sovražni. Razumete me? Pobratila se bodeta ogenj in vod i! Sicer eem pa tudi prtpričan da niso vse naše učiteljice — Janje!
To je odkritosrčna bes-da — povsem mirna in stvarna; mirna zato, ker no izziva, temveč hoče miru in sprave, a stvarna je zato, ker je brez nepotrebnih pritikliu. Vi — seveda — znate pisati drugače! Opozarjam Van, da Vam je toliko Saša, deklerne ustanovite svoje, na razpolago naše dru^t-
veno glasilo, kamor ae moramo zatekati v prvi vrsti. 1)» Vam odgovarjamo na tem mestu  j-j vzrok
ta, ker želim, da bi čitali to pismo vsi oni, ki so »e divili Vašemu dopisu.
S koleg jalnim pozdravom sem Vaš odkritosrčni tovar.š
Kngelbert Gangl.
ufitelj na I   mostni Soli v Ljubljani.
Poslano.*)
Dovoljujem si v nastopnem svojim Lišnim strankam in občinstvu javno naznaniti, kako se pri nas ravna z davkoplačevalci.
Jaz Alojzij Korzika, meSčan, poseifnik, obrtnik in davkoplačevalec sem 1. 1895. saoatal na davkih svoto 277 gl 1 , ker sem valtd potresno ne-preče bil nezmožen plačati, Daj travno j« moja potrt sna škoda zn. šal.t (.(JOO gld , vendt-r nisem dobil iiik ke polpore ter s m bil spi« h prav po mačehovsko v str.tu potianenJ niti prošnja za S'/g posojilo ni bila uslišana. Ihl som 11 cla j brez pOHtOČi. Končno sem dobil posojdo pri kranjski hranilnici in plačal i m »in . i.ovembra t. I. davek za leta 1895., 18!"(i in 1897 v imstni davkariji. Popolnoma sem pil čal tudi sodne troske pri c. kr. finančni proku ratnri. Profil sem nuj se sodna prepoved na na-jemščino, ki je bila vsltd zastanka davka naložena mojim h.šniin strankam, takoj dvigne, da prej men jaz D tjemičino, meato kakor v zadnjem ČMO, magistrat«
A kuj se zgodi?!   Dne 18. novembra
1897  dobijo  moje hišne stranke vnovič prepoved za. najemščino glede iHtega zneska '277 gld. in pod sto številko dasiravno sem jaz dne 5. novembra 1897 ves davek poplačd. IS tem korakom pokopal ie mi js popolno ugled pri mojih  strankah. Tako c ialibog, nam godi. Ni dovelj, da imamo vže čez davo davka, krati se nam še posebej ugled in spoštovan e s takimi,  vso grajo zaslužujočimi uradnimi napakami.    Komu   gredo  take   napake na rovaš, sli   mastni   blagajni  ali C. kr. fiaačni prokuraturi, ne vem ?
Davkoplačevalcem p;ič ne more biti v basek in vse jedno, da ae 14 d nij po plačilu še po
c. kr. sodiščih preganjajo.
Tako se postopa z nami davkoplačevalci.
Alojxij Korsika.
•) Za vsebino tejra spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1791)
Mnogostranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostranako porabiti, nego „Mo!l ovo fraieaike žganje in sol", ki je takisto bolesti utesujoče, ako mg namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in j<i zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 1*0 kr. Po postnem
Eovzerji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in r. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan s varuostuo znamko in podpisom. 6 (97—15/
Ako so ponarejanja dokaz dobrotu kake stvari, potem jo Santal Mldy izvrsten. * 'vitek, prospekt, steklenico, vse posnemajo. Le jednega jim manjka, namreć čiste esence, kittera se dela iz sandelskega lesa, rastočega v My-sori. Bolniki naj zahtevajo torej vedno Skatljice z imenom Mldy. X. {243-2
l*roti zolioholu In gujilobi zob Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr.
.j edina /ni o^u lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega rjaostn. (91—45)
Telefon št, 68 v poljubno porabo. Iz uradnega lista.
■»vrtilne «11 ekaekntivne drnibei Lnvrenca L e v a r j a posestvo v Grahovem, cenjeno H20 gld., dne "2.1 novembra in 6. decembra v Cirknici.
Jožefa Turka ' j zemljišča v Gori, cenjeno 843 gld., 50 kr., in relicitacija druge polovice zemljišča vi. stev. Ti v Sori, izdražbane od gornjega, dne 23. novembra v Ribnici.
H. Meiringer-ja v Ljubljani, premičnine r pisno blago in stacunska oprava), cenjene 363 gld. in 179 gld. KO kr., dn6 22. novembra in Ii. decembra v Ljubljani.
Marije KovaC zemljišče v Postojni, (prvikrat', in Margarete B o b e k posestvo v Kalu, (drugikrat), oba dne 23. novembra v Postojini.
FranfiSke Lovšin posestvo v Ribnici, cenjeno 550 gl., Franceta P u g e 1 j a posestvo v Tržiču, cenjeno 520 gld. in Matije K o r d i ž a posestvo v Hribu, cenj^r.o 510 glo,, vsa tri dne 23. novembra in 21. decembra v Ribnici.
Mihe Grobelnika posestvo v Motnikn, cenjeno 5300 gld., dne 23. novembra in 23. decembra v Kamniku.
Janeza Po d loga rja posestvo v Malem Ločniku, cenjeno 630 gld., dne 23. novembra id 24. decembra v Velikih La&icab.
Melbijorja Mahkota posestvo v Dobu, cenjeno 190gld., dne 23. novetuba in 27. decembra na Brdu.
Jakoba Kovačiča zemljišče v Ponikvi, cenjeno 2160 gld, (v drugič', dne 24. novembra, v Ložu.
Franceta in Alojzije 2užo zemljišče v Motnikn, cenjeno 5382 gld., duć 21. novembra in 24. decembra v Kamniku.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 305*2 m.
('iiirSi so \ I Juhljaiil:
Duć 17. novemera: Jožef Vadnor, sprevodnik, 37 let, llesljcva cesta št. 25 jetika
Dne M. novembra: Ivan Hiršel, delavec, 79 let, Vo-dmat fit. 24, ostnrclost.
November	Čas opa-ruvanja	Stanje barometra v mm.	TempB-rntiira v C	Vetrovi	Nebo	r.i i.mna v mm. v 24 nrah
19.	9, zvečer	745-ii	70	si. sever	jasno	
20.	7. zjutraj	714	24	brt'zvetr.	iregla	00
»	2. popai	7415	7 2	si   S V/.ll	j ;u> no	
Srednja   včerajfinja   temperatura     0",   za ti 2° nad
n jr nalom.
D-anajsl^a borza
dn^» 20. novembra 1897.
Skupni državni dolg v notah..... 102 yld.
Skupni državni dolg v sivbru    .... 10'4 ,
Avstrijska /.lata renta....... 122 „
Avstrijska kronska renta 4%..... 102 „
Overska zlata renta 4%....... 122 „
Ogaraka kronska raata 4"/u..... 100 „
a.TstrO-Ogert k C bančne delnice     .... 950 „
Kreditna dalnica......... 3^4 „
London vista........... 119 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 n
20 mark............ 11»
20 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci........ 45 n
C. kr. cekini........... 5 ,
Unč lil novembra 1897-
4°0 državne srečke iz 1. 1864 po 250 gld. 180 gld.
Državne srečke iz 1. 18<il po 100 gld.     . 199 ,
Dun tva ivg M'»'-kii fi   , po 10) gld.    .   . 12-* „
Zemlj oM. nvstr. 4'/,°/,, "Isti -™st. listi    . 98 „
Kreditne sr*'eke po 100 gld...... 199 „
Ljubljanska srečke......... 2 i „
Ktnlolfove srečke po 10 gld...... 24 „
Akcije aaglo-avatr, banke po 200 gld. .   . 162 „
Tramvvav-društ. velj. 17J gld, a. v,  .   .   . 430 „
Papirnati rubelj.......... 1 B
kr.
45
35
86 30
25 ,
ho ,
H5 ,
77 ,
■ i -
90 ,
60 ,
95 ki
iii)
50 50 50 50
281/J
Prodaja hiše.
Di -oiidolr >pna li iš:\ #. ^osl i I ii i <i k i tu i In jiinil j;i!iiU\imi prostori vzelo obiskani alioi v sredini mesta pro<la n« pod jako ugodnimi pogoji.
Natančne'e v notarski pisarni g. dr. Vok-a v Ljubljani (itg5— t)
Izvod iz voznega reda
ji~-*31a,-^7-xi.otTs». od. 3.. olcto"V3r3i 1997 Oiliiml Is l,j uli!Jnue 1 n ' kol. I*rotcn Trhli
Ob 12, uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čei Klein-Reitling v Btevr, Line, na Dunaj via Amgfcetten, — Ol 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab^l, Beljak Celovec, Franzensleste, Ljubno, Dunaj; Čez Selzthal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osotini vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend Gastein, Zeli ob jezeru, Inom>st, Bregenc, Curih, Genevo. Pariz; čez Klein-Reidmg v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Hfb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Proga v X»ti» nieHtu in » Itn« *•% j«'. Ob G. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mefiant vlak. — Ob 8, uri 30 m, zvečer mešani vlak — Prihod v l.juMJuno. j. k. Proga Is Trbižu. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osohni vlak z Dn-naia via Amstetten. Karbivih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyr>i, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeate, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla. — Proga is TVovega metla in is K11». Ob 8. uri 19 m. zjutraj meSani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odhod Is LJ nhljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m, zvečer. — Prihod v l.|nitl)an«t d. k. Is Kamnika. Oh G. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m, dopoludne, ob 6. nri 20 m. zvečer. * (962—2G6)
Največja izber
najcenejših in najfinejših
kravat
suknenih- in glace-rokovic
najboljše kakavosti
(1588 - 6) P° Primemi Ceili P"
Alojziju Persche
m 7^ p
■ Ji 1 d Ti N
m B
-14
M       dJ °
11fi
ill • a« •*
E S «« V Ljublj
PRI KATARU
sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
ki se rabi uspešno sama ali z gorki:n mle-(II.) kom pomešana. (14—ti)
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči uftint'k, posebno pospešuje razslizenje tor je v takih slučajih poznana kot jako dobro z Iravilo.
ani se dobiva po vseh K'kainab,   večjih šiiecerijah, v nskih in delikatesnih trgovinah.
Uradno dovoljena* (I7e0)
1 najstarejša posredovalnica itaoovaij ie služen %pmr Cr. FLUX ^»B
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
IM« iiuliio: \e* nnvadiilli in l»»lisila Unliiirit* mm I,|iiI»IJimio in drugod, tudi k
dvemaoeobama. plai^a B -15 ^U. Vts': 8^ istot;irn.
Lepo stanovanje
s 4 sobami itd, v I. nadstropji hiša št. 34 v Kolodvorski ulici odda bo s I. decembrom ali I. fe-bruvarjem. Priredi se labko evantnvalno z« 2 sta-DOvanji, — Natani'n'Me pri kamnoseka v imIiiIUii v Kolodvorskih ulicah. (1697—g
5 vinskih sodov
ravnokar izpraznjenih, ima na prodaj I^an <3-c;stiix6a,r, Vevče, pošta Zdog.
Istotam se tmli proda (1782—1)
mala Wertheimerica.
3C3C3C3CDC3C3C3C3C3C3C3C30
Prod s u o lijo st. 9«.
P. i. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
na Kongresni trg št. 5
v Gestrinovo hišo, poleg Gerberja.
Zahvaljevaje se za dosedaj mi izkazano zaupanje, se toplo priporočam za nadaljue naročbe in zagotovljam solidno in ceno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
cfranjo SKraigher
(1728-3)     krojač oblek za gospode.
9. avcjHota t. t. f>odo ^o>po9j-& jiotičtti uiadnihi $ počet4om t, 1898. ja\me oG^ao-navc opiavtjati v (1761—2)
K<xi<xz>y\x itv -Ga^etii.
S tc-m 3ajcva na %>ta<^ov>oi%no snaujč, da moževa idte> do&avijati po uajnvijii* cenah iw prosiva aoopo3č i^ra3ni'fte, 3a v poŠte vaj o najino poww3uo, a^o oi omi-sCvjo ta'rVo ovCe'fto.
%aaoKavl\<xjoča najcenejšo in nay-sot'idncjho   po>tx-e£»&o,  se   priporoča oa a
^tešiznove -ulice št". 9.
l
Sto land s ho-ameriška črta.
Parniki vozijo po lkrat do 2 k rut na teden
iz Eotterdama v Hew-York.
Pisarna za kaj u te: 1> 1111 n j, I., Kolowratrina; 9.
Pinni* n meilkroi: Dunaj, IV., Weyrlngerg. 7 A.
I. kaj ufa:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—4-00*) „   1. novembra do 31. marca .     „     230—320
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
„   16. oktobra do 31. julija....... 1 189
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (1504—b)
proti proviziji se vzp^ejme za Kranjsko.
Ponudbe so poslati na gospo U A. Kalti-a posredovalni zavod v LJubljani. (1741—3)
Lepo stanovanje
v novczidani liiši, obstojeSe z 2 sob, kuh nje in pritiklin, odda se po ceni takoj ali za I. februvar
na Emonski cesti št. 10. (1772-2)
VIII.
do 300 goldinarjev na mesec
1 hko zaslužijo osobe vsaoega stann v vseh krn« i i ti Bjotora in poSteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in sreok. — Ponudbe na ! I.u«lwl« 0«tt«*rr«*U«lier«
3 » ril I-4 ll« - ii-*.«-   H,    |{mln|i> hI IA tO .')
Nič več
Varstvu  proti  mrazu in  BO kroti dajo jedino le moje Bvetovn«>zii;ine
častniške konjske odeje
i e n % katere priznavajo ekonomi, i o cestniki konj in oskrbniki i t<l za tople, trpelne, nepm usljivi-, torej za lurzibomno najboljše tonjske cdcje. Moje konjske odeje so jako gibtea, toraj tudi porab Ijivt n posteljne cdo;o. Iste so jako velike, imajo žive rile in bordure m VCija vrsta A 1 gld. 80 kr., vrsta B 9 gld. Romenodlak« Lublć-izvozniške odeje ■ vefibarvenimj Dorđnrani najfinejše vrate,
2 nielra »b»lg(>, l1 t melra &iroke .'1 gbl. .r>o kr. komad. BaspO-Siljase z jamstvom m proti povzetju. — Jedino narcčilno me3to
EMt.   1 {iii><ll>3iUin (1618-1) Dunaj, II. okraj, Groaae PrTarrgrasse it. 26.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (60)   parobrodno društvo v Reki. 47)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna Crta 1 i. , .iiitni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni
parni kij
V
vožnje;
V noCi od aol na   nedeljo   h; t ri parnik v Zadel X|>lirt Gruča, firavosa 1 K ign -Castelntiovo-Kutor V ponedeljek ob 10, ari tvečer lostni   parnik i   v Zadar-Spljet-Ifetkovie, V torek ob pel ti. ari >^ dopoludne hitri parniki v Zader. Spljct
r /^m. r <S Oravoaa (Bagaea) In Kotor, V Četrtek
ob pol lil uri zvečer pofitni parniki v Zader, S-henik, Trafi. Splj.-t, na otoke U rac, Lesina. Vfs', Krć, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. uri dopoludne hitri parniki Zader, Hpljet. in Grav osa 1 Itagusa . V petek ob 1. nn popoludne postni parniki v Lošinj, Selve, Zad-T. Se-lienik, Traii, Castelvecehio in Spljet. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj  iz:et Reka-Opafija-bosmj   111 nazaj.
vednn prilogujor^e se, udobno, nobenega pntii, nobenega gumbn. nič. pritisku, nobene zadržane sap.-. Cmm78 kr. f pi«aaaaUh znamkah, :\ komadi 1 gld. mO kr. proti   pov/etju ali vpo»i Ijatvi denaria v naprej. — Iti/pobija:
HakN .ielllnela, IMimij. II h.
Erihorzog-Karlplatz 14. — Zastopniki so iščejo povsod.
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dno 25. Jannvarlja 1898 naprej *> odda V zakup vrt, kateri se nahaja v varni legi|| n skorja kredi mesta pri lnsi v LJubljani, Gradl»6e *t. 16.
Vrl je prostran, 1111.1 pOVriUM /.a šest vrst gredic, dalje da zidana, s steklom krita gred ičnjaka zidan cve-thi'njak in pa zid»n rastlinjak, katera otia mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje vrtnarja, obstoječ« i/, pritlične sobe in kuhinje, iz pristreSne sobe in pa 17 podzemeljske kleti, namenjene za ■hrambo,
V Slednji se nahajata dva OgOJ lifta za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se izvrSuje vžo dolge vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo.
Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Fr&nn I Munda, odvetniku v LJubljani (1183-SOj
Otvoritev gostilne.
Podpisani uljudno naznanjam, da sem otvorll v hiti
na Sv. Petra cesti štev. 66 v Ljubljani
(1769—9)
Dominik Lušin
lipovec 7. vinom nit drobno in debelo.
Št. 3855G.
Razglas.
{17**4—1)
Podpisani magistrat s tem javno naznanja, da je tukajčni občinski svet V svoji seji dne 3. t. in. »kleni! sledeče:
a) Pri mestni hranilnici 1 ubljanski ne obrestna mera g^ede Inpotečnih, občinskih in deželnih posojil, izimši posojila, katera so doslej od slučaja do elnčaja bila privoljeua proti nižjemu obrentovanju kakor 41 2° 0 od dne 1. jami vaija 189^. 1. na dalje in do preklica, poviša od 4l/t odststotka na 43/4 odstotka. Upravni odbor pa ima vender pravico, pri večjih že obstoječih, kakor tudi pri konvertovanih posojilih obdržati dosedanjo obrestno mero.
6) Obrestna mera pri meničnih in založnih posojilih se od prav tistega časa na dalje do preklica zniža (in sicer pri meničnih posojilih od 51 a in pri založnih posojilih od 6) na 5 odstotkov.
Mesta hranilnica ljubljanska prevzame plačevanje rentnega davka od uložnih obresti na-se, ne da bi zahtevala od strank povračilo tega davka, pri čemer pa se obrestna mera od ulog kar nič no izpremeni, da bo torej mestna hranilnica tudi za naprej plačevala 4 Obresti ulagateljem brez prikrajšanja in nosila sama tudi pridobninski davek, ne da bi od dolžnikov zahtevala povračilo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne IG. novembra 1897.
Št. 12603
Razglas«
(1787,
Dne 3. Janu var j a 1898. 1. ob 10. url dopoldne vršilo se bode v deželni hiši (Turjaški trg št l)
X. izžrebanje 4°/0 obveznic kranjskega deželnega posojila
kar se s tem v splošno zuanje prijavlja.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 4  novembra 1897.
kjer točim pristno, naravno vino različnih vrst, Relnlnghauso vo marčno pivo in pristno žg-anje. Postrežem tudi z okusnimi g-orktinl in mrzlimi Jedili.
Za točno, prijazno postrežbo bo skrbela gospa Rozallja Wester. Za mnogoštevilni obisk in naročila se uljudno priporočam. Odličnim spoštovanjem
je u» Vidmu, na Nporiiifcni &ta|erNkem, v J. Jnkliu ovo Nte-eajiilno spadajoča
zaloga mannfaktnrnega blaga, raznovrstnega
žganja in pohištva
e tem pogojem, da 8e ponudbe izpod 72« glil. a. v. ne vzprejemajo, ter da ee mora kupnina takoj založiti v gotovini.
Popis te zaloge in natančneje pojasnilo dajo oskrbnik stečajnine «Ir. <2*i«loii Nr*>t»re. odvetnik v Ilrcžienli. 11770—2)
jlgGBF"" j*» »»»«*« *»■ <» <i^*t;i
španska in portugalska desertna vina
i u
pristen francoski Gognac
znamka C'jir-li^ I^r^t*«*** se dobiva pri (1614—»5(
T- IEZla\icr-3Vi, srleu^rsiei prodaja.
St. 89789.
(1798—1)
Dne 2. decembra letos oddale ee bod^ pri magistratu mestne cesar Tran Josipove jubilejne ustanove, namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubužnega zaklada.
Prošnje za podelitev tfb ustanov, katerih iM dvanajst, in sicer dve po 25 gld., deset pa po 20 gld., vložiti dO 26. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 18. listopada 1897.
6t. 39.348.
(1774-2)
Išče se stanovanje.
Podpisani mestni magistrat potrebuje za dobo
od 1. februvarja do 1. novembra 1898. leta
za pisarno mestne efektne loterije stanovanje, obstoječe iz jedne velike in dveh manjših sob
Pismene ponudbe, v katerih nj bode navedena najemnina, vzprejema ob uradnih urah magistratui predsedstveni tajn k Kvgeii l.ali.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dce" 15. novembra 1897.
Št. 37.742.
(1773—2)
Visoko c. kr. ministerstvo za železnice je z razpisom z dnć 19. oktobra letos, št 10.208. dovolilo, da se sme gledć projektovane male železnic«) v l.Juhl)mii. ki bi jo gonila rbiia alla, vršiti pregled (rane
in pi komlftl|a zaradi po*tta|.
To se v zmislu § 13 ministerskega ukaza z dne 29. maja 1880 leta (drž. zak. št 57) javno naznanja z dostavkom, da so pri tukajšnjem stavbnem uradu veakemu na vpogled razgrnjeni dotični pripomočki in sicer: Popisi trase, tehnično poročilo, različni podolžni in poprečni preBeki in pa tro-Škovniki.
Kdaj in kje se bi pregled vršil, naznanilo se bo pozneje.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 15. novembra 18U7.
Samo v lin*>i»iifiU:«i-i»i*"l
Frana Kaiser-ja
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
ki je bila ustanovljena 1. 1857 in premovana na raznih razstavah, si morete dati izgotoviti po želji
dobro puško.
'J^0^T) Kot  posebnost:  Ekspres - puško,
• i|w lajamione za atrel ln dobroat.
' Istotam se dohč tiuli revolverji in Flobert-paike, kakor tudi
^ ''V6o strelivo in lov»ko potrebščine. (1228—14)
gmjT Tndi popravljanja ae izvršujejo dobro in po ceni.
Zaloga pušk domačega izdelka. Glavni zastop za Pieper-puška.
Jubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisuj« za Isto 1897 ONem e«»Mnr ■ r ihjmi. ,1 <>/< I<>\ i Ii iiila-nov  po jr trt.        «. ei «-ni(i^ K- olirlalke
\ ihHim-  linnijsl. t-.
Prošnjo naj s»' < pošljejo zbornici «lo <Ine iKttt-inltii« t. I. in priloži naj se jim od žni'nijNk>ga jn občinskega nra«la potrjeno dokazilo, da je prcsitel) kak obrt samostojno (na svojo roko) izvr^» val da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati m da je ubog [169&—S)
V Ljubljani, 2. novembra 1897.
Trgovska in obrtniška zbornim za Kranjsko.
Naqrobne vence 1
"M
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove l vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—68)
priporoča
Karel Recknagel.
i
I „Kondor". |
1788-1)
I „Helios". j
M (1789-1) |9
i 8
•1 zlaie, IS srekruih uvetinj, .'{n("•ustnih,in prinudnih ilipluni
-črt
Kvvlzdov
korneuburšKi Cufe
iivinski reiilni prašek, r
Veterinarno dijetetično sred st\o za konje govedo in ovce
Vjembljn te Že «4!l let v večini bbvov pVi manjkanju jt-tlne sla-»ti, pIhIh m ]ni bnvljniijii, za 71 oljšnn.jr mleka m pomiioženje lOTOCnOflli pri kravah.
Cena: 1 , ftkatlja 70 kr. V« ikatlje 35 kr.
Pri etno samo z gorenje varstveno Muunko In se dobiva v vstb lekarnah in ilrogerij ah.
II (2b7—12,
0-la.-vn.3L zalsgr-i
Franc Iv. Kvvizda
c. in kr. avstr.-oger. in kralj, riimun. dvorni dobavitelja
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.
Išče se učenec
kateri bi imel veselje, učiti ne iirarmtva. — Natančneje se poiz e v upravni'tvu nSlovenskega Naroda*.___(1784-1)
ŠoRolada in
Cacao Suchard.
Da se preprečijo dogodivša se ne po-razumljenja, bo časti to občinstvo opozarja, da tovarna IMi. Miicliar«! takozvano ..lomIji%-© sokolado^ (Bruch-Chocolade) niti ne izdeluje, niti v trgovino spravlja
ookotuttB I*h. SueJiartla. se zajamčeno vfste doba r l} a jo tm kakor znanv, II sta ni jota zarite s tovav-niško ztmntko in podpisom* (10—47)
i
Wannieck & Go.
tovarna za stroje, livnica železa in kovin
prevzema
inštalacijo kompletnih parnih opekarnic in zavedo v za malto.    <i 17 14
zzzrz Stalna razstava opekarniških str jev "" llustrovani prospekti brezplačno — Nad 900 zavodov ie urejenih.
St. 38.949. VI _ _ _ {nS5—\)
Razglas.
N;i podstavi ^ 16 ministerskega ak:*z;i z dne '23 maj t letos tih 130. drž. zak. se r.izglaš:i sledeče :
1. V Ljubljani izdaji spričeval.* v dosego pravice ubog h žttpan ali pa njegov namestnik.
2 Strankam, ki že1 i jo dobiti kako spričevalo, oglasiti se i* ob navadnih uradnih urah pri r» t'-rentu z;i uboge, niagistratnemu svetniku Iv. Voilčilli, in prinesti seboj oziroma dopolniti vse za izpolnitev dotićae vprašaine pole potrebne pripomočke.
3. Če stranka za spričevalo prosi pismeno, prilož ti mora prošnji primarno izpoljnjeno, podpisano n cd hišnega posestnika potrjeuo vprašano polo.
4. Nadaljne poizvedb*, ki so za določbo pridobninskih, dohodninskih in imovinskih razmer potrebne, vr.^e ae po okrajnih načelnik.h.
o. Po teh poizvedbah izda se poten stranki zahtevano spričevalo ali pa se tako spričevalo odreče.
G. Stranki, kateri se odreče spričevalo, dopuščeno je pritožiti se na c. kr. deželno vlado v Ljubljani v 14 dneh.
7. Pi trdilo teh Spričeval po služnikih dušnega pastirstva se ne zahteva.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 14. novnmhra 1897.
Ik
Cech   n     H     CLimiri^ iil Oech
Moravska ■ «■ wlfltl\ML Moravska c kr. priv. tovarna brizgaln.c, cevij ii; kmetijkih strojev
priporoča vsake vrste
m cevi
Ognjfgftttlft društva
ter
kmetijske stroje
j m najnižji ceni
tudi na obroke.
Podružnica: H.. A. Smekal v Zagrebu.
Slavna t vik a R. A. Smekal, podružnica Zagreb.
V*fla <"ast Vam* j. i I s*m dno :>. soptombru t. I. vajo in sem povabil sosedna ili .''a in naša bi/.;;altia jo dvema vodo dajal-t tako. il i niti shajali nista mogli, V K. V»i bodem toplu pri porod I   kar   fin žo jodenkrat storil.  Sledi Vam tudi potrdilo ii
zahval t od odbora polarnu brutnhe.
Koroška Uda Go'renjsko), dne 18, septembra 1M>7. (1600—8]
A. Potočnik m. p,
M
'f'-ifr-^'i ......
Naznanilo prevzetja.
Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel prenovljeno in dobro znano
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 9
Za  lzvratno  marčno  pivo,  fina  ln nravna   vina.  ia ukusna, mrzla in gorka Jedila in za pazljivo postrežbo je poskrbljeno.
Za mnogobrojni obisk ntjuljudneje prosi s spoštovanjem
J. Vospernig
poprej restavrater tovarne v Gorićanah.
17') J— 3
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
i 1
I
S:V. 154 pr.
(1759- 8)
Easpis inženirskih mest.
Pri deželnem stavbinskern uradu kranjskem v Ljubljani sta oddati :
1 ) služba deželnega Inženirja s plačo 1500 gld. in aktivi-tetno doklado 250 gld. na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vStevnih petletnic po 100 gld. ;
2.) služba *fa% lllllftltega ailjlltlkta s plačo 900 prid. in aktivitetno doklado 15(Jgld.ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po  100 gld.
Fros lei za te službi  pr- dlože naj   svoje z dokazili  o etarosti, znanji hIov mskega ali  kakega druz^ga  slovanskega  ter nemškega jeziku, dalje s spričevali o vsposobljenosti v inženerski stroki podprte prošnje
do 10. decembra 1897. leta
deželnemu odboru kranjskemu.
Pristavlja se, da se bo pri oddsji službe deželnega inženerja oziralo zlasti   na  tnke  prosilce,  ki   imajo  praktične ekušnje v bidrotehnični stroki.
IDoželad odbor fcraxvjslEaL
Ljubljana, dne 11. novembra 1887. I.
L. Luser-jev obliž za turiste.
.i vri j raz|ii.»iljalniri:
Schvvenk-a lekarna
ttleldlin^-DnnaJ.
, te inata navod in /.Mimkn in podpie, torej  naj i\
• a1.' ■
i'ri.it.n v I JUDI (hiiI : J. Mayr, Mardet^ohlagerj U. pl.Trnkootv.O.^icooli.Li. (ircčcl; v lCudoHwveua
B. pl. Sladovič, F. Ilaika ; v Ktiiin.ikii J Močnik * Celovol A. Ekk01"« W. Thuriuwald, J. B.rnba-eberf v Ilresuh A. Aicb-iug«;r; v Trm: (na Ki>-roskoin) C. Menner; v Reljnkn F. Scbolz, J. M. Stadler; v Gorici O. B. Puntonjj v iioitv. Itcruu A. II ii t li; v Krte-ujl K Savni k; v Kad* goni C. E. Andrien; v .t«iriji Joein Warbq; % Kodov i i tel A. Boblek, \ Oiiji :•.. Gel i; v ^v-ueiul^o b\ ilaika.
il iii llliiiliH
D- Jfenrilc Stepancič
c. f^r. sodni pristav
Jy(sian(/a Stepancič
rojena
♦       poročena. "XZ+ (1776) J lirska tfistrica. dn6 20. novembra 1897.
V dvorani hotela »Pri
IfcST  Samo 6 dni
od sobote, dne 20. novembra naprej
Edisonov kinematograf.
(Žive fotografijo.)
V*alV •lun pređfttflv t* iiO|»oln«liie oh .».« €».. 7» in H, url avecer,  vsiiko uro Jnlmi nrcilNin v»n.
Prvi prostor 40 novč., drugi prostor 20 novč. Posebna električna svetilna naprava
I. Vzpored od sobote do ponedeljka:
Vladni jubilej angleške kraljice 1H97.
1. Prihod kraljice iz Windsora.
U. Slavnostni sprevod kraljice.
5. Telesna garda in dnigonaka godba. 4. Defiliranje pe&polka.
f>. Prvi koraki otroka.
6. Operni trg v Parizu.
7. Karakterni kotnik.
8. Osveta vrtnurjeva.
9. Borilni boji.
10. Mofsko skalovje pri Biaricu.
11. Serpentinski ples  v barvah).
12. Mlada zakonska, (Končno sama) (v barv.).
13. 14.
15. 16. 17.
IH.
19 20. 21. 29.
23. 24.
II. Vzpored od torka do četrtka:
Brzovlak I.
Borba z biki na Španskem I.
»   i» n  m     »i n«
Sk«kalni konj v cirkusu. Baletni plesalec in plesalka. Pes in otrok. Slap pri Schaffhausenu. Kronanje carja v Moskvi. Ve prejem carja v Parizu. Tovarniška vrata opoludue. Gr»scina duhov. Brzoslikar. Dama v kopelji.
(1778)
Največja zaloga vsakovrstnih urin < ragocenosti in srebrnega namiznega orodja Trgovina z biciklji in šivalnimi stroji in muzikalnimi avtomati Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z dnem
11. septembrom na sv. Petra cesti v novi Mayerjevi hiši pri frančiškanski cerkvi (i405-w)
veliko novo prodajalnico otvoril
in tedi prodajalna na Mestnem trgu nasproti rotovža ostane.
Zahvaljujem ee' za cbilni dosedajni obisk in se še zanaprej priporočam in vabim, ker bodem zamogel še bolj postreči in to po najnižjih tovarniških cenah.
urar v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve.
prar Za vsa popravila Jamčim! Ceniki tndi po poitl zastonj. ~)£JQ
Krakovo, Stradoiu št. 2
eksportna hiša za ure, razpošiljalna trgovina  vsakovrstnih predmetov, tvornica i-^a. kina-srebrnega blaga
s čudovito nizkimi cenami.
Na zahte^anje pošljem vsakomur svoj najnovejši veliki ilu-ntrovani cenilnik torozplačno in poštnino prosto.
Nekatere oene moje tovarne: (1551—6)
1 niklatta reraotit"arna žepna ura na sidro.......... gld. 180.
1 niklasta romontoarka, dobro idooa Jassy........... „ 9*60.
1 srebrna reoontoarka, dobra kvaliteta............ n 4\r>0.
1 srebrna reinontoarka, na pol zakrita, jHiutfenn........ „   5" — .
1 srebrna reniontonrka, dvojno zakrita, močna, dobro idoca, od gld. fvfiO do gld. 6*—. 1 srebrna renumtoarka  nn  Ni«lro, dvojno zakrita, 3 Brebrni pokrovi,
bngatu gravirana, «lol»r» idoča............. gld. (J'75.
1 iiribtiiu Srebrna verižic«, čedno delo..........., „ 1*26.
1 alat Mkarutni prstan z hriljantom ali Mix-kamenom...... „   3 nO.
1 prstmi iz novega zlata s poljubnim kamenom........                                  . - 1'50.
2 velika kina srebrna svetilnika, prav kakor srebrna, jako trpežna, gra-
virana ali gnllloiirana, i»t*r.............. „   3—.
6 kina-Kf. b ti i h knvinili žličic, prav kakor srebrne, jako trpežne ... B 2—. 6 srebrnih kavinih žličic, liHotno srebro, puncirane od c. kr. urada .   .     „ 7"50.
Mestanrant »Slarodni dom". S
Dovoljujem si slavnem u   občinstvu  naznaniti, da zornem v soboto zopet točiti izborno in jako prit jaht jen o JJfc
budjejovišho pivo
iz akcijske pivovarne v $adejovicah.
rt     t'm
Gregor £)JTajnih
(1776—S)
St. 3091.
(L 786 — 1)
Uradni prostori c. kr. deželne sodnije v civilno pravdnih zadevali nahajajo se v hisi baronice de Traux
na Bregu št. 20;
uradni prostori deželne sodnije v kazenskih zadevah, okrajne za m. d. sodnije v kazenskih zadevah in državnega pravdnistva pa
v Hrenovih ulicah št. ll/a
kjer se bodo za naprej tudi porotne razprave vršile.
C. kr. dež. sodnije predsedništvo v Ljubljani
dne 18. novembra 1897.
St ^7.714.
(171H— 3;
Za teko'e leto podeliti je pri podpisanem magistratu nastopne ustanove:
1.) Jan. Bernardini«fevo    v znesku...... 06 gld. 05 kr.
2 ) Jon. Jak. Mchtlllnff-OVO n      „ ...... K6    „   10 „
8.1 Jurij Thalmeluer-fevo ,     „ ...... 86   „  26 „
4) Jan. J o M. IVcber jevo    „      , ...... 90    „   92 .,
do katerib imajo pravico bčere liubljanskih meščanov, ki so se letos omožile in so uboge pa lepega vedenja.
5.) Jan. Xflil. KrailcO*!ic" evo v znesku..... 79 gld. 80 kr.
do khtere ima pravico ub ga nevesta iz Šentpetersk^ fare v Ljubljani.
C.) Jatn. Ani. liiiMiij-eio v znesku....... G7 gld. 20 kr.
do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu
7. ) J oh. lil ili« Sln-OVO v znesku........ 48 gld. 30 kr.
katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane.
8. ) II. Ani. Kanti OVO v znesku......... 230 gld. — kr.
Pravico do ene polovice te ustanove imajo uboge, dobro vzgojene hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, do druge polovice pa uboge, p sten« vdove ljubljanskih meščanov.
9. ) raklcevo v znesku..........128 gld 10 kr.
do katere imnjo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu in pa njih vdove.
10. ) Jan.  Iir*». Kovat--«"* o v znesku.......151 gld  20 kr.
kat» ro j- razdeliti me 1 štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakrivili
11. ) Il«-l< n<* Vn l«-nt Inf • |cvc v znesku....... 84 pld. — kr.
katero je razdeliti med otroke v Frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
12. ) Rlarlfe ltosm;u-.» »c v zneskn........100 gld. — kr.
do katere imnjo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljub jane, ki so ženskega spola iu lepega vedenja.
13. ) l'*>t iiiiot i« xii «>ii«iiio^l«' |»osl«' v znesku ...      50 gld. 40 kr.
katero je razdeliti mtd štiri ubege posle ki več delati ne morejo m so na d brem glasu
Prošnje za eno  ali  drugo t(h ustanov vložiti j« opremljene s potrebnimi dokazili «lo iS*. I. m. pri magistralnem vi žnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne I. novembra 1897.
v Bremenu.
Brzoparnlike vožnje v N o w y o r k : I/. Bremena ob torkih in sobotah.
I  Sonthamptona ozir. Cher-bourga ob tiredub in nedeljah, Iz Genove miroma Neapolja via
Gibraltar
2-j"krut mt'sečn«
Bremen-Sev. Amerika.
V Nowyork.
Bremen - Avstralija.
V Adelnldo,
Molbourne, (1077—.)") Sydnoy.
Bremen-Iztočna Azija, v Kino.
V
Japan.
Bremen - Juž. Amenka.
V Montevldeo.
V Buenos
Airon.
V
Bul tt moro.
Prekomorska vožnja
v Nuwyork
7 — b duij.
Najboljša iu najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: "2 ČL t7" s- t c5L T a,     c a. x.
^k^a>k^wA^B^^k^^rk^kv^^v astts^ftaaaaaannaraf
JOSIP REICH I
-likanje sukna, barvarija* 4 in kemična spiralnica ► 4 Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4 v
J se priporoča za vsa v to stroko spada- k J (Mj joca dela. *
* Postrežba točna. — Cene niikc. r
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval WM
lastnega  izdelka  za dame, gnnpodo in
otroke je vedno na izbero. Vsakersna rotroeila   izvršujejo se tofao in po nizki ceni. Vse pere t>e> shranjujejo in zazuameiiujejii. Pri zunaujib naročilih blagovoli naj se vzorec vpoHlati.
j jeZr Alojzij Erjavec *! *t
(18)       čevljarski mojster • v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3
f priporoča se prcčast. duhovščini in slav. I občinstvu za obilnu ti ur« uevanje r^zno« i vrstnih ohu v ni* katera izvršuje ceno, I pošt rti. > in iz zanesljivo trpežnega usnja i od nujrinejso do niijpriprtsti'jse ublike. i Mere se shranjujejo. Vnnnjim naročilom
naj se blagovoljno prulcne vzorec. ; UF "aj.-      ' gr-   .^rc "sjT'^Ftp^i^jr^Bl'
i
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov
■v X_.jTa"bljstn.l, Šalen"b-u.rgrove \a.lioe št- -i
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblak po najnovej&i f coni in rjujpuvoljnejsih onali. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Nepremočljive haveloke
izdeluje po najnižji. brozkonknren&nt oenl. — Gospodom uradnikom
«n se priporoča za izdelava t- vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven —9 ♦ spadajoče predmete, kakor sablje, mede, klobuke za parado itd. (1007
Hugon Ihl
v Ljubljani, Soitalske ulice hiš. št. 4.
pnpnr <Vi po oenl svojo
veliko zalogo suknenih ostankov.
Ostanki so v razložbi >* •v X^lra.g5trj«evili, ■o.llca.ln..
loderci
izvrstne facone, najboljši izdelek
(19) iiiiJc,«»ii«»J«% pri
ALOJZIJU PERSCHE
Pred skcflio 22, poleg muku bis«. đf&isjsisfSJSL-nsnsr^fsiEJs.
01
m/L
Tvrdka
Pozor!
J. S. BEN
v edj-ablj
priporoča pole«; laMno izdelanih dlstlnkclj za požarno brambe tudi novo čelade, čepice, oovl, svetilne za plezaloe, ovllhaite hlače za služb
naiboljsi kakovosti in brez vsake konkurence po nizkib cenah. i,&W~ C nlk ln prevdarek stroškov Je na razpolaganje.
vpeljane O, vse v
v Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
j   Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c. kr. priv. južne železnice. S,
* Slikarja napisov,
j:    • tavblnoka in pohlšt/ena pleskarja. /
* Tovarna za oljnate barve, lak t
in pokost. (34) V
Zaloga wrii((iialiieKa knrit»nn«'|n. *S D   M.i.\ ol>.i za konjska kopita in nsuje, (
I Največja izber najnovejšega
[svilnatega blaga j
orno in ImrviiNto,
za cele »bloke in bliisc, priporoča lio iinjuiljiti cetlMli (35)
J   Alojzij Persche ,
[ Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. j
Pi.lte domači liker
ff
I iz planinskih zelišč |
Triglav" |
.1 ■•>I<m|4><> tcrt>|«> lit kr«|i('H I       o ^, in dobro vol|«» » fini in I
J. Klauer v Ljubljani.
F:
Puškar in prodajalec biciklov.
FRAN KAISER
V Ljubljani Selenburgove ulice 6.
J. J. NAGLAS
27> Najboljše urejena
dolavnlca za popravljanje biciklov ln ilv&lnlh strojev.
f
Ljubljana ^ )   Turjaški trg štev. 7.
i T^sl^l^lsl Toni
' d   v Vodnintu *»f. 3
priporoča p. n. občinstvu, zlasti posestnikom konj in vozov, avojo
kovaško obrt
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoma gg. hišni m posestnikom
vezi za stavbo |
ter jamči za dobro delo in t.očno potrežbo.
rLjubljana, llunajska centa kU 121. Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Ceniki zastonj in franka.
Ign. Pasching-a vdove ključavničarstvo (37)
Poljanski nasip it. 8 (KeicbTa hiia) pripon ča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjisd
nn)priprciNie|Hili, kakor tndi najti-■■• JnIIi, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pučnicami ali kahlami. I*«»pn«>I|hii|h liltro lu po
ceni.   Vnanja naročila se hitro izvrfie.
	HENRIK KEMDA	
	Ceneni lepi klobuki za n dame. Vedno zadnje novosti, prat 1 |a se urno in prav po ceni. ^    MoJih uirnali Trunko in lasUnj.	
		
(22)	LJUBLJANA.	(45)
		
Darila za vsako priliko!
Frid. Hof f mann
urar v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo nHJvečjo zalogo vseh vrat
žepnih ur
zlatih, srebrnih, \r. tnle, jekla in niklatkakor tudi
stenskih ur,
budilk in salonskihur
vse   le dobre do najfinejše kvalitete po nlzkclh oenah. Novosti v žepnih,"kakor tudi v stenskih urah vedno v zaloajl. tt8 Poprave se izvršujejo najtooneje.
Anton
Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča avojo veliko zalogo
gotovih, oblek za gospode in dečke, jopic  in  plašče v  za gospe, nepre-močljivih bavelokov itd.
Obtoke f>o mi«"»-I se po najnovejših nzorr.ih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovlj,ajo. (JJu)
IVI e li anlk 11
(38) Ivan Škerl i Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
Izdeluje lil |»e|trt»vlj!»
AivtiliKi   Mtr»|e   in   veloob m liOileJ ter se priporoča p. n. občinstva |J za izvrševanje v njegovo ntrok" čih del in popravkov po naj Vnanja narorila Me točno
. n. občinstva "j •oko spadajo- T nitjih conah, I
kvrsajejo. \ Ji t'i--fk H
Av^u^t Kepic
sodiirshi mojster v Ljubljani, Kolizejske ulice fit. 16, v Trnovem
Hpi priporoča alavnemu občinstvu in naznanja, da izd-hij*« in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po naj nižjih cenah. — Tudt kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Pekarija s Slaščičarna t-
X^r»eajtx Detter
X_.juit>l^eineL, Stari trgr 6te^. ±. Prva in najstarejša zaloga
šivalnih, strojev.
Tu ae tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstnn Nlamo-resnice in ml al iliilce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (3j) Ceniki zastonj ln poštnine prosto.
JAKOB ziuznz
v Ljubljani, na Starem trgošt 21
postrtza točno
a  najraznovratnejstml itlrlkrat na dan svetimi,  ukuanlmt, zdravimi tn slastnimi
v slaščičarski in I (39)     pekovski obrt
■ padajočimi Izdelki.
Tu je dobiti vsakdan domačo potvioo, vseh vrat krah *
na vago, ržen kruh in prepe
čeneo (Vanille Zwieback)
02
038H
Prva tržaška tovarna
za asfaltne izdelke in pokrivanja Panfiili & Comp.
prevzemlje   pokrivanja z  lesnim cementom, pokrivanja z asfaltno stresno lepko, dobav tj a nje i ho lirski h plošč   strešne lepke, lesnega cementa in asfaltnih izdelkov
Pozornost!
,,Klanjam se gospod stotnik! ' „Dobro jnt.ro gospod doktor! No, gospodje, ste-li bili zado-volini z doposlanimi venci umetnega vrtnarja Korsike ,,Hvala! Popolnoma! Spoznali smo, da prireja reB kar najizborneje; naravno, saj ima tudi vse izvrstno urejeno ter najboljše delavce, ki delu ejo po dunajski in pariški modi, njegov vrt je vreden, da se upogled*. Korska je lahko tudi vsem naroČilom kos in lahko tekmuje. Venci in buketi so tako ukusno pri« rejeni in tako ceni, da Korsiko lahko pr.poročamo vsakomnr. Dober dan. Priporočam se!"
Najboljše crnilo sveta!
Kdor hoče ohraniti svojeobutalo lepo avello in irpeano, naj kupuje le
Fernolendt-ovo
črnilo za čevlje.
za svetlo olnitulo le
Fernolendt-creme za naravno usnje,
Dobiva se povaod.
Ces. kralj. ^jflK pr. to-, arna ustanovljena l vufi IH32 na Dunaji Tovarniška zaloga
Dunaj, I., Schulerstrasse 21.
Zaradi mnogih ponaredi) brez vr o-sti naj se pazi natančno na moje ime
(122DH) St> Fernolcndt.
Zaloga pri gosp. Vlkt. Bohlffer-ju v LJubljani.
za črnilo.
Veliki krah!
N--H -.Infk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Poiiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 660, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega komada;
6 komadov amer. patent-srebrnih jedilnih žlic; 12 komadov amer. patent-srebrnih kavnih žlic; 1 komad amer. patent - srebrna zajemalnica za
ju lin ;
1 komad amer. patent • srebrna zajemalnica za mleko;
2 komada amer. patent-srebrnih kupic za jajca;
0 komadov angleških Viktoria-« u*ic /.a podkludo; ■        komada efektnih namiznih svečnikov;
1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
II komadov vkupe samo <t'<IO.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40-— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. G'60. Američansko patent - srebro je ven in \eu bela kovina, ki obdrži bojo stebra 2f> let, za kar se garant nje. V najboljši dokaz, da da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj mkedor ne zamudi  ugodne  prilike, da si I    omisli to krasno garnituro, ki je posebno pri-"     kladna kot prekniNiin
božična in novoletna darila ^35
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se |e<lluo le v (IGU—4
A. IIIICM Bllli;BC<«-;i
glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra na Dunaj i, II., Reinbramltstr. 19/8. - Telefon it7114
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se
znesek naprej vpofilje. ^E/?^ Čistilni prasok za njo 10 kr. T
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko *^ j£
(zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem:
Trst. — Ker sem z blagom jako zadovoljen, Vas prosim, da pošljete povsem jednako garnituro 41 komadov amer. patentne srebrne jedilne oprave mojemu svaku Pietru Dussicbu v Zader, Dalmacija. Karlo de Lanza.
Kalocza. — S prvo po&iljatvijo sera povsem zadovoljen, prosim še za jedno garnituro.
Ivan Majaro6y, kanonik. Ljubljana. — S pošiljatvijo jako zadovoljen. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peš-polku.
Resnica zmaga!]
Preverjenje stori resnično!
Geslo: „F.rnst in das Leben, Heiter ist die Knnst!"
Mi99 IL/£ar37- ni kaka stara ženska ali kvartna vedeževalka, temveč minil na. sve« (oviioNlavna l>i«*<rovlilka (clnromanfinja), ki vsakomur more razod^ti preteklost, sedanjost m bodočnost iz črt na rokah in  iz lubanjske oblike.
Nje čVmbni salon je (17?*)
v hotelu „Pri slonu". I. nadstropje,
salon št. 33 — 34. More se govoriti vsak d*n od 10. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
Vstopnina SO Icr.
dokazuje nad 1000 izpričeval
l/.b<»riioNt
KaisBr jevih prsnih bonbonom
BtcsiBzsansBavBava^aaca^HaKaBBnBaBBBBaBBi
ki gotovo in hitro pomagajo pri kašlju hrlpavosti, katarhu in zag^rlenostl. Največja Specijaliteta Avstrije, Nemčije in Švice. Zavoj po 10 in *2<> novč.
Zaloga pri Mr,  Ph.  M.  Marclotachlag-nrJ u, lekarnarju v LJubljani. (Iu»il—4)
Pristno Brnsko sukno
sr.t« JeKfii in ximo f*&7.
— *
i 9 z
r.tt popolno naoftketsrt« «.— i* i>»i|še |
olileko (Miikiij«.    jul.   7.75 Ik tl.ie lilnee 1» lelotutk) «1.   ». — lzfltit»|4e|
HiHiie same |gl, I0.50 la iim j fin. j — ■(Ingo 7. h slniMke Miiknje, IoimUo mikno, locleu, grebenlno zit Mtiknje In lilitče v nnj-lepSi i/.beri, itamako Niikno in vse drng>» vrste sukna razpošilja po tovarniških  cenah kot reclna in
Holidna najboljše znana zaloga tovarni za sukno
Vzorci brezplačno In poitnlne prosto. Jam11 ■e za pošiljate v po vzoron.   .27:4-4! | I koiI BOSI'. naročati blago iiuriunest pri g >rnji firmi v krnj 11  lutarne,  bo precejšnje.
ooeoooeooooooooooooooooo
Zahvala in priporočil.
Zahvaljujoč se najlepše svojim dragim gostom za zaupanje, katero so nama izkazovali v najini gostilni Pred Igriščem it. 1, prosiva, da naju mnogobrojno počaste tudi v novi najini gostilni
„Katoliški Dom"
na Turjaškem trgu št. 1.
Potrudila M bova, da postreževa častite goste in p. n. občinstvo z dobrimi dolenjskimi, štajerskimi in proseiklml vini, z obče priljubljenim Koslerjevlm oarsklm pivom in dobrimi mrzlimi in gorklmi Jedili
na popolno zado. oljnost.
Lepe sobe za prenoćišta. Vzprejemajo se naročila na obed in na večerjo.
Priporočajoč se še jedenkrat za mnogobrojni obisk, beleživa
z velespo&tovanjem
Ana in Andrej Zalar
(1731-2) gostilničarja.
O0O0O0O0O0OO0O0OOOOO0OO
Gostilna in mesnica.
i '.ivolj ljem si opozarjati slavno občinstvo na svojo
v kateri prodajam zdravo In dobro
ter na svojo
gostilno »pri zlatem konju
kjer se dobivajo uhin.no In Ireno prirejena Jedila p«> Jnko nlikl ceni ter noJiK« ralne|AH prlstun rlna in nnjukUMiie|Me plwo.
Zlasti opozarjam, da se dobivajo pri meni Izvrtane, na pol preka|e«e kran|hke klobaae, finejse in ukusnejfie, kakor Vsake druge; dalje |ak« dobre huIio nieso (eaukn) in milit )ealkl, vse po nizki ceni.
Gostilna in mesnica se nahaja v Metelkovih ulicah št. 6
poleg nove vojašnice (ali po starem Travniške nlioe).
Zajedno  naznanjam, da  flBJjT""   kupujem  po najvišji  ceni  konje, ~W
kateri so primerni za mojo obrt.
Ivan Kopač
(1232—14)
mesarnkl mojster ln jjot*tlIuUi*r.
Nluvnemu občinstvu najnljudncje naznanjam, da sem
Popravljanja se izvršujejo točno in po ceni.
ki jo bila dozdaj _ _       , . h
na Mestnem trgu st. 11 preselil
v Špitalske ulice št. 9
kjer bodo m -w • a       * *
največja ly;l>er
solidno in ukusno izdelanih čevljev za dame, gospode in otroke
edno v zalogi.
Zahvaljujoč p. n. občinstvo  za  dosedaj  mi izkazano zaupanje,   zagotavljam , d t se dem potrudil to zaupanje v Se obilnejši meri  pridobiti ter se za mnogobrojna naročila
z velespoštovanjom
efe»i«
zastopnik čevljarne v Mbdlingu
Hss^^BssBB^^HHBH^^HHaVI^Hn^^nBHHH^BS^eVHKv .:"
najuljudneje priporočam
(1792)
Glasovirji
1635—4)
tvrdke
Bratje Stingl
tta Duiftiiji In v Ifii<liiii|Mk«ti.
Kratki klavirji in pianino
najboljše kakovosti s izborno glasovno potnostjo v priprosti in elegantni opravi iz orrenjene prve ln največje klavirske tovarne ■ parnim Izdelovanjem po solidnih cenah in a desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji se jemljo v zameno.
Ubiranja in popravljanja se Izvršujejo najtočneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
v Linbljaoi, v Pmlali št. 27, poleg kopališča.
1
Pošteno trgovsko hišo
"V LJubljani iS/e nči'elj iz Štajerske, ki bi vzprejela kot učenca njegovega 15 letnega sina, koji govori slovensko, nemSko  in  italijansko. — Naslov  pri  upravniStvu „Nlov.
Naroda*. _1783)
Vsako In ■ !►«»> osi ■sak k;is«>I j
temelji to u«lnlraul nhiiio HraO)«-|l I a bol J la nI
Očiščeno
perje za postelje
pri «1711-2)
Mariji Mikota, Pred škofijo št. 21.
katarni uničevalec
(<l"i>i.....lui «tii<> kon li t ure). (I334-12J
Zavojčki po 2.r> kr. se dob vajo v Ij|ubl|»ui pri: MIlana I eicicUu,  lekarna pri  „Mariji l'ornagaj" ;  Ibaldu pl.
iriiUdiij-ju. lekarna „pri enoronu".
< <
4 4 4 4 4 4 4
AAA. AA. Varst. znamka: Sidro. AAAAA,
LINIMENT CAPSIGICOMP.
iz Rlchtcr-Jevo lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo;
So 40 kr., TO kr. in 1 gld. so dobiva v vseh lekarnah, ahtevati naj se blagovoli to (16o6—5)
splošno prll1ubl?eno domače zdravilo
vedno  le v  izvirnih  steklfuii-ah  z naSo varstveno znamko ,,Sidru"  iz  R.cllter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti  le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko.
Richter-*evalekarna pri zlatem levu v Pragi.
9f
Zastonj
U4
Vsak, ki poSlje svojo natančno adreso, dobi proti malttnu povračilu in d. nesV.u za carinske stro&ke
1 gld. SO kr.
in sicer:
1 regulovano nro z verižico, za katero so jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavalirskn kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem ; 2 mebanična gumba ; 10 komadov finega angleškega papirja; lu komadov finih angleSkib zavitkov; 1 i-1iii za smodke in l predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. -Tudi vsakomur takoj vrnem denar, Če ne bi nra Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarltev. .l«-><lliut v ii l.«t£ it lu t-n ^ p. iNi 1| ii ii j «• proti postnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vpoSlje, pri (1699—3)
Wiener Uhren-Ezport S. Blodek
\Vien, II a, Herminengasse 19/L.
T7" IcrsLtldcem IzldLo
jedini
slovenski stenski koledar
za 1. 1898
za urade in pisirne jako prikladen.   Obsegal bode tudi prostor za dnevne beležke.
- Cena 25 kr., s pošto 35 kr. =
Naročnino vzprejema (17G7—2)
Ivan Bonač v Id ubijani.
Tovarna
ovćjevolneno sukno
v Brnu
(345—23) je
prva na svetu
ki na zahtevanje razpoSilja brezplačno in poStnine prosto vzorce svojih pridelkov v damskih lodnih suknlh in prodaja blago na metre. Ker se ogibljemo blago tako strafiuo podražujočemu pre-kupovanju, kupujejo nafti odjemalci za najmunj 3~~>°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo Bi naročiti vzorce, da se prepriča.
Tovarna za ovćjevolneno sukno
Julij VViesner & Co.
Brno, Zollhausglacis 7/106.
ITaravnost Iz tovarne.
Prodaja se na drobno po tovarniških cenah
sledeče blago brez madeža.
4 metre za gld. —*60
Ostanki od ruj a ve kotenine
n bele „ 4 .
, kretona za bluze 4 „
„ cefira za predpasnike 3 „ porliata za jopice 3 „ flanele rudeče 3 „
„ porliata gradi 3 „ modnega cefira za krila 51 3 m. „ sivega kroize 4 metre
.     „ oksforda za krajce      3 „ flanelaste odeje za postelje flanelasta spodnja krila rjuhe zarobljene po 80 kr, 90 kr., gld. 1-
Na prodaj pri
—'65 —•75 —-90 —•75 1 — 1— 140 — 50 -•75 llO
n -85 in gld. 1-25.
(1756-2)
w n n H ti f! If W 19 M
I * ji it>lf fini, < jiliLvni ti'nr nt. 17.
TU sezoni
sozoni
priporočam svojo bogato zalogo pnSk najnovejših dajočih rekvizitov; posebno opozarjam na
Novo!
sistemov, revolverjev itd. in vseh pripa-
,trocevne puške'
Novo?
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje
priporočajo.
Ker sera na Kranjskem jedini puSkar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p, n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprav« točno, solidno in najceneje.
Z velespofitovanjem (1208—lf))
puškar v I >jnt>l jani, ŽidovHke ulioo.
^ao?«f^sB*ssWsp
Ti
=
-j:
Klobase in prekajenine lastnega izdelka! <4
Naznanilo glede otvoritve trgovine.
I lj ii' I no naznanjam 8 tem, da sem na tukajšnjem
Mestnem trgu št. 19
0 voril pod trgovsko- sod no prof oko lovano tvrdko
J. C. Pratinselss"
šakuterijsko in delikatesno trgovino.
Skrbel bodem vedno za izvrstna tu- ln inozemska vina, izborne likerje, konjak, ram, sladkor, kavo, riž in makarone, fine klobase in prekajeno meso lastnega Izdelka in različne desertne sire i. t. d. i. t. d.
ter m prizadeval s pazljivo in solidno postrežbo pridobiti si popolno zaupanje in mnogtbrojen obisk čaatitih odjemalcev.
Z odličnim spoštovanjem
(1703-2)
->*• Zunanja naročila se točno in skrbno izvršujejo.
rrt»
51
(V
,ps
CD
ps
P5
s-* *> <
4> ^» l>
yt» r,v 'fvr ro-       K*       .f\fi   -<i r;y
Izdajatelj in odgovorni urtdnik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne".
56