320
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
(Dalje.), Nabral Fr. Jar o s lav.
87.
Sestavine,  delovanje,  ponarejanje,   trgovina in
razne vrste čaja.
V čaju nahajamo tri glavne sestavine, zaradi katerih se je človeku priljubil. Sostavine te so: prijetno dišeče hlapno olje, thein in čreslovina. Olje daje čaju ugodni aroma. Ako to olje s čaja odločimo z destilacijo,
tedaj dobimo rumenkasto tvar, ki na vodi plava. Čisto olje razdražuje človeka, ali v večej množini more človeka tudi umoriti. Kitajski delavci, kateri morajo čaj pri ocenjevanju pokušati, bolehajo pogosto na glavobolju. V zelenem čaju je olja blizu 1 postotek, a v črnem okoli Va postotka. Ker je čreslovina nekoliko ublažuje, zato deluje na človek, ako zmerno pije čaj, vrlo ugodno oživlja ga in razbistruje. Ako človek pije mnogo močnega čaja, tedaj ga preveč razdražuje, odganja mu spanec, otežuje mu glavo in zazibava ga v nezavednost- Prijetno dišeče in hlapno olje se nareja v čaju še le s prženjem in s sušenjem.
Thein v čaju je ista tvar, kakor coffein v kavi. Ako ga s čaja odločimo, tedaj nam se prikauje v drobnih, belih iglicah. V čaju ga je 1 do 3 postotke. Sla-bejše vrste imajo vselej več theina kakor finejše. Čaju ne daje nikakega prijetnega duha. Na človeka deluje kakor coffein v kavi. V malej množini oživlja človeka prav tako, kakor prijetno dišeče olje, a v večej množini more mu zelo škodovati.
Čreslovina v čaju je ona ista kislina, katero nahajamo v hrastovej skorji in v črnem vinu (tanin). Čaj je ima 15 do 18 postotkov. Čim dalje se čaj kuha, tem več kisline se raztopi, in pijača dobi grenek okus. Ako v čaj mleka vlijemo, tedaj se čreslovina spoji z beljakovino v trdo spojino, katero želodec težko prebavlja. Ljudje ki so slabega želodca ne bi smeli radi tega piti čaja z mlekom. Cim je perje starejše, čim je čaj sla-bejše vrste, tem več je v njem čreslovine.
Za čaj naj se jemlje porclanasta posoda. Posodo je treba imeti toplo in vedno pokrito. V Kitaju ne mešajo v čaj nikdar ni sladorja niti vlivajo ruma. kakor mi. To je pokvarjeni okus, ako se v čaj vliva rum, vsiplje cimet ali vanilja, kajti pri tej primesi človek ne občuteva onega finega vonja, ki ga čaj ima. Čaj je v svojem delovanju vrlo sličen kavi. On ne hrani človeka, kakor tudi ne kava, da si perje njegovo ima v sebi mnogo redilnih tvari. Kakor se je o kavi mislilo, aa čuva telo, da se brzo ne troši, tako so mislili tudi o čaju. Pa ni res. Mislilo se je, in sam Liebig je trdil, da v čaju dobiva telo mnogo železa, pa se to ni potrdilo. Čaj oživlja sluzne kožice v telesu, olajšuje dihanje in znojenje, in s tem ohlajuje telo. Čaj spravi človeka v ugodno razpoloženje, osvežuje ga, razbistruje mu um in preganja spanec. Za vse to delovanje pa je boljši zeleni čaj, kakor črni, in zato jeza slabe ljudi vselej boljše, da jemljo črni čaj. Pred jedjo ne gre piti čaja. Nek kitajski pisatelj veli o čaju to-le: Čaj človeka ohlajuje, a slabi ga samo ondaj, ako ga čez mero pije. Čaj je najžlahnejša bilina na svetu. Pij čaj in duh ti bode živ in bister. Njega spoštujejo največi dostojanstveniki, kakor tudi največi učenjaki, pa tudi najpreprostejši ljudje, siromaki in sami prosjaki nočejo biti brez njega. Vsi ga pijo vsak dan in vsakemu ugaja. Drugi pa veli: „Čaj izganja s človeka vsako aesnago,
odganja spanec, čuva in zdravi od glavobolja, in zato ga čšsla celi svet/
Ako dobimo v trgovini dober in nepokvarjen čaj, pa ga zmerno pijemo, tedaj nas on osvežuje in oživlja, in bilo bi nerazborito braniti zdravemu človeku, da bi ga ne pil. No čaj se žal, prepogosto pokvarja in ponareja. Omenili smo uže preje, da Kitajci zeleni čaj za zunajno trgovino vselej umetno pobarvajo. Barvanje z indigom ni nevarno, pa tudi z berolinskim modrilom ne more mnogo škodovati. Toda Kitajci delajo tudi umetni čaj. Oni pometo ves prah v svojih delavšnicah, to zlepijo z gumijem v vodi, in od tega delajo zrnje, katero ali zeleno ali črno pobarvajo. Ta umetni čaj ne prodajajo sam zase, temveč ga primešavajo pravemu čaju. Ali pri tem so Kitajci še vrlo pošteni. Oni nazi-vajo tako zmes, lažni čaj, in za vsako robo vestno povedo, koliko postotkov je v njej ponarejenega čaja. Ali to ime se zgubi takoj, čim ga trgovci v Evropo pripeljeto . Tu ga moramo kupovati kot pravi čaj. Največe kvarjenje čaja se izvršuje v Evropi, in pri tem prvi so Angleži. V Angleškem je mnogo tajnih tvornic, v katerih čaj ponarejajo. Tako postavim so 1783. 1. v Angleškej napravili čez dva miljona kilogramov ponarejenega čaja* in tisti čas je bila trgovina s čajem še le v razvoju. Nekoliko se ga še le dandanes ponareja. Državna oblast je radi tega ustano* vila kazen od 200 gld. za vsak klg. ponarejenega čaja. V Manchestro je več tvornic, v katerih skrivaj črni čaj zeleno barvajo, in potem draže prodajajo. V ta namen jemljo strupene bakrene barve. V Angleškej so našli*čaj, v katerem ni bilo čisto nič pravega. Največ pa se čaj pokvarja s tem, ker mu primešavajo perje od vrbe, trnja, bresta, jesena, češplje in še drugih dreves. To perje barvajo, da je take barve, kakor čaj. Kadar ga prekuhamo, tedaj ga moremo lehko razpoznati po barvi in po obliki.
(Dalje prihodnjič.)
-    321