f. Kupujte
MSE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu \ so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ICTORY
BUY
VNITtO •TATSI
WAR
ONDS STAMPS
LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), OCTOBER 19, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 245
"litve delegatov za slovenski narodni kongres
Cl
i^^Potrebno je, da se na to pripravljamo že sedaj ter kmalu svoje zastopnike. Kajti važno je, da bodo ha tem veli-tj ameriških Slovencev zastopane vse naše organizacije da bodo reprezentirane najširše plasti na-
do zastopstva na narodnem kongresu imajo poleg % y&liziranih slovenskih organizacij in. slovenskih listov društva in klubi teh organizacij, samostojna pod-»Ij '^Iturna, gospodarska, politična društva in klubi, slo-[j-in druge kooperative ter sploh vse slovenske in-V lA	Razume se, da morajo stroške svojih za-
je bilo že objavljeno, se vrši v nedeljo 6. decembra ®velandu, O, slovenski narpdni kongres. Do tega ni več
'.domo
J® ^ 'Ameriki
nositi.
^ajo se~ torej vse naše organizacije, da se za stvar živo 'n da izvolijo svoje delegate za slovenski narodni kon-kmalu. Pozivajo se zlasti vsa tista društva, ki zboruje-'■ *'ii	mesečno, da vzamejo to stvar v pretres takoj
prvi seji. Da ponovimo: vsako društvo, vsak klub in
enska organizacija ne glede na velikost, značaj ali vsak slovenski list v Ameriki ima pravico do ®8ata poleg centraliziranih organizacij, ki lahko pošlje-' ^^®^®P"ikov, kolikor članov tvori njih centralni pdbor. ^ ivj. ^ prosimo, da vsako društvo, klub ali ustanova pri-fl ^ega delegata predsedniku Jugoslovanskega pomožnega 1 ^^Gnske sekcije, V. Cainkarju, 2659 S. Lawndale Ave-
^'^ago, 11]^ čim prej mogoče.
f "^^oslovanski pomožni odbor slovenske sekcije; .
V. CAINKAR, predsednik, JOS. ZALAR, tajnik, LEO JURJOVEC, blagajnik.
Hitler prevzame kontrolo nad Trstom in Reko
Zveza med Nemčijo in Italijo se je silno razrahljala, zato utegne Hitler še bolj zagospodariti nad deželo.
ISTANBUL, 15. oktobra (Zakasnelo). — Tukajšnji diplomatski krogi naznanjajo, da je prispelo trenje med Nemčijo in Italijo do take višine, da so pričela krožiti poročila, da bo Hitler v kratkem prevzel kontrolo nad pristaniščema Trstom in Reko.
Nova grobova
GEORGE SAMSA Po kratki in mučni bolezni je preminil v Lakeside bolnišnici George Samsa, star 63 let, stanujoč na 4312 Ligget Dr., Parma, Ohio. Družina je prej stanovala dolgo let v Newburgh Hgts. Doma je bil iz Močne reke pri Koprivnici na Hrvatskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 39 let tef je bil član društ. sv. Nikola št. 22 H. B. Z. in član tesarske unije št. 1365. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Dorotejo, rojeno Kovach, in šest otrok: Victorja, Karla, Edwarda, Mrs. Anno Lunder, Mrs. Rose Jano-witz, in Mrs. Katerino Wilson ter vnukinjo Dorotejo in sestro
AnsMM bombniki BQJI ZA SOLOMOHE;
STALINGRAD KUUBUJE NEMCEM
a^zenal
Najtežji angleški bombniki so bombardirali slo v e č i Schneiderjev arzenal vza-sddeni Franciji.
LONDON, 18. oktobra. — Včeraj je ob belem dnevu skupina 94 ogromnih angleških Lancaster ' bombnikov napadla znane Schneiderjeve arzenale v Le Crausotu v zasedeni Fnanciji.
Premier Mussolini je zaznal za Hitlerjeve načrte, česar po-	Babič ter več sorod-
Japonci pripravljajo vsesplošen napad. -Stalingrad ne klone; v dveh dneh je ) bilo tu ubitih 2,500 Nemcev.
TUDI PRI MOZDOKU NEMCI NIMAJO SREČE
Zavezniški bombniki so snoči z vso silo bombardirali japonske bojne in transportne ladje, ki se pripravljajo za vsesplošen
Bombniki so se nahajali nad "»•pad na Solomonsko otočje. V
ogromnimi tovarnami sedem mi nut, tekom katerih so odvrgli
japonski bazi Buin, ki leži približno 300 milj severno od Gua-
3 ^
r«
if
Nemčije obstoja v glavnem v njeni udarni naglici in brutalnosti
razvil pred generali svoje satanske načrte o za-

*nju sveta.
ji	da pridobi
Pakt s Poljsko je sklenil samo iz na času. — Rusijo bo uničil. — je šibak, ker ni mogel zlomiti moči cerkve ^""one. — Hitlerjev vzor je Džingis kan, ki je j* ^ milijone žena in otrok.
m 17 aontAmhrn . preveč strahopetna, da bi na-
111., 17. septembra. ^. ^ochner, bivši načelnik jg ^"^ciated Press-a v Ber-7' i ^ ^^^j izjavil, da je imel '	napadom
i! k , ° govor na nemške ge-'• I	je med drugim
iietu	moč obstoja v
^ ^&ši naglici in naši
^?Sti. M
Satanskih načrtov
Ijl Hitlerjevega govora ^ chnerju neki nemški ' je bil po vsej priliki
tedanjega Hitlerje-
3e sledeč:
leta 1938, ko sem \oi^ Japonska ne bo ® pridružila in ker ^ Of! ?Sotovil, da je Mus-po bedastem ita--tti ^'^alju in po malo-^Ocii^'^^^^loiiasledniku, sem f| F' ' bom šel s Stali-
? ^K*
ji ^0 Veliki državniki
Sajv, ^^<ioji analizi so na ^ trije veliki državni-
ki
'tli
Stalin in Mussolini.
padla. Ona dva ne bosta šla preko blokade.
Mefisto razvija načrt "Poljska bo razseljena, nato pa naseljena z Nemci. Pakt s Poljsko sem sklenil samo z namenom, da pridobim na času. Po Stalinovi smrti — bo Hitler gospodar "Po Stalinovi smrti — on je namreč zelo bolan mož — bomo uničili Sovjetsko Zvezo, nakar se bo pričela svitati zarja nemške dominacije sveta.
"Računati moramo tudi na cincanje Japonske, kateri sem dal celo leto časa. Japonski cesar je posnetek zadnjega ruskega carja: šibak, strahopeten, neodločen. Zato utegne postati žrtev revolucije.
Ne poznajte usmiljenja "Med tem pa bomo nadaljevali s ščuvanjem k nemirom na Daljnem vzhodu in v Arabiji. Prilika je ugodna kakor še nikoli poprej. Bodite močni in brez usmiljenja.
Bledica je bila, da je preklical svoj sestanek s Hitlerjem, kateri sestanek je bil pričakovan že pred mesecem dni.
Goleazzo Ciano, italijanski minister zunanjih zadev in Mus-solinijev zet, je tudi'odpovedal svoj poset v Berlinu.
V	Hitlerjevem načrtu je, prevzeti kontrolo nad velikima pristaniškima mestoma Trstom in Reko kakor tudi nad koridorjem, ki vodi iz Nemčije v južni smeri proti Jadranu. (Po tem načrtu bi prevzel Hitler kontrolo, nad pasom ob železnici od Maribora proti Trstu, kar pomeni, da Di prišli pofj njegovo kontrolo Postojna, št. Peter, Divača in ostali kraji ob progi proti Trstu, Herpelje-Kozina, II-lirska Bistrica, Jelšane in ostali kraji pa na potu proti Reki. — Uredništvo).
V	tem slučaju bi se nahajalo nemško južno pomorsko po-veljništvo v Trstu, odkoder bi izvajali Nemci konctolo nad pomorskimi operacijami na Jadranskem, Egejskem, Črnem in Sredozemskem morju.
nikov.
Pogreb se' bo vršil v torek popoldne ob 12:30 uri iz pogrebnega zavoda Jos. 2We in sinovi 6502 St. Clair Ave. ter na Riverside pokopališče.
♦ *
MARY ŽGAJNAR Po kratki in mučni bolezni je preminila na svojem domu Mary Žgajner, rojena Perušek, ki je dosegla častitljivo starost 84 let. Pokojnica je bila vdova ter je stanovala na 1578 E. 34 St. Soprog Joseph je umrl pred štirimi leti. Tukaj zapušča pet o-trok: Josepha, Mrs. Caroline Glavič, Mrs. Hermino Gnidovec, Louisa, Mrs. Mildred Seaman, devet vnukov in sedem pravnu-kov ter veliko sorodnikov. Pogreb pokojnice se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Josepl^^ žele in sinovi, 6502 St. Clair [Ave. v cerkev sv. Vida ter nato na pokopališče Calvary,
Bodi pokojnima ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje!
svoje težke bombe, ki so vrgle v i dalcanala, so bile zadete po zrak ogromne komplekse arze-nala, nakar so se vrnili nazaj v Anglijo.
Radio v Vichyju naznanja, da je bilo pri tem napadu ubitih 40, težko ranjenih pa 80 oseb,
med njimi dva nemška vojaka.
Neoficijelno poročilo iz Vichyja
bombah zavezniških letalcev tri japonske križarke, nfekaj tovornih parnikov, en tender za pomorska letala in večja skupina pomorskih letal.
22 ton težkih bomb
Na to japonsko bazo je bilo vrženih 22 ton težkih bomb. O-
pa naznanja, da je bilo osem- stala zavezniška letala so napa-
deset oseb ubitih in 200 ranjenih. Poročila iz Vichyja in Londona se strinjajo v tem, da je bil sestreljen en angleški bombnik.
Ameriške čete v zamorski republiki Liberiji
najšibkejši, ker ni niti moči krone,
Naglici in brutalnosti
L in obstoja v naši na-brutalnisti. Džingis ij^j^'^^Sljeno in z veselim
Kdaj so prispele ameriške čete v republiko, ki je bila ustanovljena po prizadevanju Amerikancev, poročilo ne pove.
tZ JUGOSLAVIJE
V silju, da se izvede pravična razdelitev žita, je prisojeno mesečno vsakomur 4,200 gramov moke. To iznese približno 140 gramov kruha na dan. Hrvaška direkcija za prehrano izraža u-panje, da bo mogla naknadno razdeliti še po eno kilo gšenične moke na osebo. (140 gramov sta dva majhna koščka kruha).
dala komunikacijske črte okoli Nove Britanije in Nove Guine-je.
Japonci še vedno izkrcujejo
svoje moštvo in vojni material
na Guadalcanalu za vsesplošen
» i
napad. Tarče japonskih bomb so ameriške vojaške naprave in letališče na Guadalcanalu, toda Amerikanci so izpremenili ta japonski napad v japonsko nesrečo.
Uničenže 14 japonskih bombnikov
V soboto so uničili Amerikanci 14 japonskih bombnikov ter dve bojni letali. Japohci so se vrnili v drugič s petnajstimi bombniki, in sedaj so imeli več sreče, ker izstreljeno je bilo samo eno japonsko letalo.
Medtem so nastali tudi srdi-tejši boji na kopnem v Novi Guineji, kjer prodirajo Avstralci v Owen Stanley gorovju, kjer so zadeli na prvi japonski odpor. Vsi napadi so bili odbiti in Avstralci so oddaljeni še 12 milj od velike japonske baze v Koko-do.
Rusi drže Stalingrad; 2,500 Nemcev ubitih
MOSKVA, 19. oktobra — Ru-1 li klin med rusko obrambo. Sov-si so včeraj vzdržali že drugi jetska armada je odbila v tem zaporedni dan silne nemške na-
pade v Stalingradu, kjer je bilo uničenih 45 nemških tankov in nbitih 2,5p0 Nepicev. "gitka je divjala v okolici neke tovarne, kjer so Nemci prejšnji dan zabi-
Slovenski letalec ubit
Heinrich Himmler, načelnik nemških
gestapovcev, je bil tri dni v Italiji
odseku vse napade, uničila sedemnajst nemških tankov ter pobila okoli 1,000 Nemcev.
LONDON, 17. oktobra. -Reuterjeva brzojavka naznanja, da so dospele ameriške čete v zamorsko republiko Liberijo, kjer je nastanjena tudi angleška zračna sila, katere bombniki love in preganjajo nacijske podmornice ob afriški obali.
Poklati milijone žena ^ g 'npak zgodovina vidi v ^0 tvorca in ustanov-
Na operaciji
V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Frances Vidmar, stanujoča na 1115 E. 68 St. Danes zjutraj se je morala podvreči o-peraciji, in obiski ne bodo dovoljeni par dni. Želimo ji, da bi čim preje okrevala!

Kar bo šibka za-
'Racija rekla o meni,
Sa,
i,
sovražnika
Kultura
^ fal povelje z izjavo . Stj koli bi se drznil to'" v\ d f samo besedo, C Cilj. Ustreliti — da naši egjj obstoje v tem, da j^^.*^tove črte, temveč v ^ ^>^enju sovražnika.
K!^4i^^«Petni črvi v ^ spoznal te zanikrne V ^^^^diera in Chamber-°Hakovu. Ta dva sta
DRAMSKI ZBOR IVAN CANKAR"
Igralce dramskega zbora Ivan Cankar se opozarja, da se vršijo vaje za prihodnjo predstavo "Norec", jutri večer. Bodite točni.
Članom, dramskega zbora "I-van Cankar" se naznanja, da se bo vršila izredna seja v sredo, 21. oktobra, ob 8. uri zvečer. -
Poročilo ne javlja, kdaj so dospele ameriške čete v Liberijo, javlja pa, da je odšel včeraj iz Monrovije, glavnega mesta republike, reprezentant predsednika Roosevelta, ki je imel razgovore z Edwinom Barclay-jem, predsednikom Liberije.
Liberija je oddaljena okoli 750 milj od Dakarja, o katerem pravijo Nemci, da ga zavezniki ogrožajo.
flepublika Liberija je bila u-stanovljena v glavnem po prizadevanju ameriških Človekoljubov in na čelu administracije so večinoma sami nekdanji ameriški zamorci.
Včeraj se je ubil 32 let stari Anton L. Mavec, 334 E, 211th St. Euclid, pilot civilne zračne straže in solastnik tvrdke za prodajo zemljišč — Mavec and Co., ki ima svojo pisarno na 17112 Lake Shore Boulevard.
Mavgc se je ubil na svojem prvem poletu, ko se je dvignil v zrak kot samostojen pilot, odkar je dobil letalsko licenco.
Ponesrečeni letalec je umrl v bolnišnici v Greenville, Pa., eno uro po nesreči, ki je nastala zaradi defekta v motorju, ko se je nahajalo letalo v višini 500 čevljev.
Letalec je odletel ob osmih zjutraj s svojim lastnim letalom z Willoughby letališča. Pokojni je bil rojen v Lorainu, toda je živel v Clevelandu že od leta 1922. Njegpv partner v trgovskem poslu je bil njegov brat Frank. Bil je samec. Poleg svojega brata zapušča mater in dvoje sestra: Mrs. Mary Bavetz v Madisonu, O., in Mrs. Ann Manning, 13613 Kelso Ave. Preostalim naše sožalje!
Razgovarjal se je z Mussolinijem in z drugimi ter z načelnikom črnih srajc. — Takoj po njegovem odhodu so prišle v Italijo nadaljne stotine gestapovcev, da "pomagajo italijanski policiji."
BERN, Švica, 14. oktobra. — HeinricH Himmler, načelnik nemške Gestapo, je pravkar končal tridnevni pregled "nemške službe" v Rimu, Milanu, Tu-rinu, Genevi in Neaplju. Tekom svojega obiska se ni razgovarjal samo z Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom, temveč tudi s propagandnim ministrom Pavolinijem in generalom Enzo Galbiatijem, poveljnikom črnih sra^c.
Sestanek Hitlerja in Mussoliiiija Glavni predmet njegovega o-biska v Italiji pa je bil, ugotoviti notranjo moralo Italije pred četrto vojno zimo in priprava o-sebnega poročila firerju Hitlerju. Dalje je služil njegov prihod pripravi sestanka med Hit-
Rusi pobijajo Nemce
V	nekem drugem mestnem sektorju pa so ruske čete uničile 28 nemških tankov, 8 topov, 10 niožnarjev, 10 trukov in tri bataljone (približno 1,500 mož) sovražne pehote.
Rusi so poslali v Stalingrad sveže rezerve in tanke.
Odbiti nemški napadi pri Moz-doku
V	okraju okoli Mozdoka so izvedli Nemci-več napadov proti
držanje napram Zedinjenim državam. Temu naraščajočemu ne- ruskim postojanka^ kateri na-
Na obisku
sporazumu je še prilil olja ameriški justični tajnik Biddle, ki je izjavil, da se po 19. oktobru 600-000 Italijanov v Zedinjenih državah, ki niso ameriški držav-jj^j nevarnosti, ko se bližajo bo
padi pa so bili odbiti. V teh na^ padih so izgubili Nemci okoli 500 mož.
Stalingrad je še vedno v veli-
Ijani, ne bo več smatralo za sovražne inozcmce.
Jugoslovanska rievolta jim meša račune \
Poročila iz Ankare pa naznanjajo, da je nadaljen vzrok nemškega nezadovoljstva z Italijo brezmočnost slednje, d& bi se mogla uspešno postaviti po robu ljudski revolti v Jugoslaviji. Zato je možno, da bo Nemčija prevzela kontrolo nad Slovenijo ip. Hrvatsko ter zahteva-lerjem in Mussolinijem, kateri,tudi polno kontrolo nad pri-sestanek se bo najbržp vršil te- Btamčkim mestom Trstom, kom prihodnjih desetih dni.
ji za to mesto koncu svojega drugega meseca, toda Rusi naznanjajo, da stoje trdno in da odbijajo vse sovražne napade.
Iz zasužnjene domovine
IZ JUGOSLAVIJE
Havas javlja iz Budimpešte: V Sisek je prispelo 3,000 sirot
Mrs. Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., je šla obiskat svojega brata Jožefa Rožanca Pensylvanijo. Obiskala bo tudi bratovega sina, ki služi Strica Sama in se nahaja bolan v bolnišnici v Pittsburghu, Pa.
Vile rojenice
K družini Mr. in Mrs. William Manolio, 1234 E, 71 St., so pri-
iz Bosne. Prebivalstvo v Siskujšle na obisk vile rojenice, ki so
Razmotrivalo se bo, ako se ugo-jje sprejelo sirote v stanju najdi prošnji Cankarjeve ustanov^, j skrajnejše izčrpanosti. Med nji-za ponovno, vprizoritev igre "Z mi je bilo 200 otrok najnežnejše I Mr. .in Ilirs. Cerkvenik, z istega vero v vstajenje".	'starosti.	'naslova. Naše čestitke!
pustile v spomin zalo hčerko, prvoroj^nko. Mlada mati je hči
Prihod novih gestapovcev Prva konkretna posledica njegovega obiska je bila v prihodu par' stotin nadaljnih gestapovcev, ki so prišli iz .Nemčije v Italijo, da "pomagkjo italijan-i ski policiji" v večjih italijanskih mestih.
Hladnost med Nemčijo In Italijo
London, 14. oktobra. — Istočasno z obiskom nemškega ge-stapovskega načelnika Himmler-ja v Rimu prihajajo iz Italije poročila o razširjajoči se razpoki med Nemčijo in Italijo; dejstvo je, da Himmler ni prišel v Rim samo na uro gledat.
Nemčija ne zaupa Italiji NeniČija je pričela Italijo sumničiti z ozirom na njeno za-lli.
Bambardiranje Italije
LONDON, 14. oktobra. — Minister Clement R. Attle se je danes izognil odgovorom na vprašanje v nižji zbornici, da bi razodel angleške načrte o bombardiranju Italije.
Vloga Amerike WASHINGTON, 14. oktobra. — Justični tajnik Francis Biddle je danes izjavil, da mečejo kopije njegovega govora na Co-lumbov dan, v katerem govoru je izjavil, da ne bodo nenatura-lizirani Italijani poslej več smatram za sovražne inozemce, zavezniški letalci na Italijo. Njegov tozadevni' govor je preveden v italijanščino ter v nlUijo-nih okrožnic razmetan po deže-
Neues Wiener Tagblatt poroča, da je na Hrvaškem izšel zakon o državljanstvu, ki odločuje, da izgubi pravico do hrvaškega državljanstva vsakdo, ki bodisi iz razlogov rase, bodisi iz političnih razlogov zapusti o-zemlje. Obenem z njim izgube svojo narodnost tudi vsi člani njegove rodbine, tudi oni, ki so ostali v domovini.
Deutsche Zeitung Kroatian poroča dne 3. septembra, da sta bili železniški postaji v Jastre-barskem in Spačve (obe v neposredni bližini Zagreba) osvobojeni od upornikov .
Hrvaški minister poljedelstva je odredil maksimalne cene za mleko v Zagrebu; 6 kun liter pri kmetu, 9 do 11 kun pri trgovcu na debelo, 11 do 12 kun pri prodaji na drobno.
V Osjeku je mestni poglavar prepovedal prodajo konjskega mesa ob četrtkih in petkih.
kmAN ± 1
ENAKOPRAVNOST
19. oktoWgotra, 1942
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
^ldje.20 Mši od
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
dy Carrier In Cleveland and by Mail Out ol Town:
(Po razna&alcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo letp) ......................................................................
for Half Year — (Za pol leta) -----------------------------------------------------------------
for 3 Moiiths — (Za 3 mesece) .......................................................................
.$6.50 . 3.50 . 2.00
8y Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
Por One Year — (Za celo leto) ......................................................-....................$7.50
Por Hali Year — (Za pol leta) .................................................................................. 4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ..............................................................-................- 2.25
DELO RDEČEGA KRIZA
For Europe. South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Pov One Year — (Za celo leto) —..................................................................$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................- 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
PRIČETEK PLEMENITE KAMPANJE DOBRODELNOSTI
Armada usmiljenja in dobrodelnosti je na pohodu. V vseh okrajih. velikega Clevelahda je pripravljenih tisoče dobrih Amerikancev, da doprineso svoj delež v takozvani War Chest kampanji, ki gre za tem, da se nabere $5,000,000 za to ustanovo, ki jo vodi in upravlja organizacija Community Funda. Kampanja, kateri so priključene vojno-reliJne organizacije in nad 100 lokalnih agencij Community Funda, se je pričela danes, 19. oktobra.
Tisoče Clevelandčanov inozemskega porekla vidi v tej kampanji ugodno priliko, da morejo s svojimi prispevki pomagati svojim sorodnikom ter ostalim ljudem v deželah naših zaveznikov. Med inozemskimi agencijami za vojno pomoč, katerim bodo dani prispevki, ki bodo prišli v War Chest, so sledeče: Ruska vojna pomoč, Poljska vojna pomoč, Grška vojna pomoč, Kitajska vojna pomoč, Angleška vojna pomoč, Holandska vojna pomoč in Pomoč vojnim ujetnikom.
Pretekli teden so vse te narodnostne skupine priznale svojo udeležbo in svoje obligacije napram War Chest kampanji s svojo udeležbo pri pozdravu ustanove na Public Square.
Prva War Qhest. kampanja je bila pričeta v Cleve-1 landu pred pet in dvajsetimi leti, nakar je sledilo temu zgledu nad 600 ameriških mest. Danes jemlje Cleveland zopet y svoje roke iniciativo, da se pomaga dvojni fronti: domači in vojni.
Onkraj oceana trpe hrabra ljudstva naših zaveznikov bolezen, pomanjkanje in glad. Tu, v Clevelandu pa ' moramo pomagati hromim, bolnim, slepim, sirotam in vsem ostalim siromakom, ki si sami ne morejo pomagati.
Kampanja te dobrodelnosti bo trajala deset dni.
Darujmo v tej plemeniti kampanji vsi po svojih najboljših močeh in še preko naših moči! S' tem bomo vršil koristno in pkmenito delo, ki bo poplačano z našo zavestjo, Tlft smo storili svojo dolžnost napram našim' brambovcem, našim siromakom in napram naši drugi domovini—Ameriki!
Rdeči križ je za postrežbo vojakom doma in na tujem. V vojaških in mornariških postajah, v bolnišnicah in drugje deluje za blagor moštva.
V	Louisiani, kjer je bilo mnogo tisoč ameriških vojakov na manevrih, je tamošnji podružni ravnatelj Rdečega križa nedavno prejel vest, da je mati mladega vojaka neke čete pod njegovo oskrbo težko obolela^ Dodana je bila prošnja, naj fant pride takoj domov.
V	vsaki vojski, ki šteje na milijone mož. Vesti take vrste niso nič nenavadnega. Tupatam pa nimajo resnične podlage, pa tudi sorodniki v svoji skrbi dostikrat pretiravajo.
Poveljujoči častniki .so pač ljudje in imajo srce. Radi bi dali dopust, ako gre za nujno potrebo. Vendar morajo biti zagotovljeni, da je res temu tako. Gori omenjena vest je bila prišla od podružnice Rdečega križa v kraju, kjer je bil fant doma. Ravnatelj Rdečega križa v vojaškem taboru je mogel jamčiti za resničnost vesti in dopust je bil takoj dovoljen.
Dočim je kurir šel poiskat fanta, da ga obvesti o stvari, je podružniravnatelj poskrbel vse potrebno za vožnjo. Tako je bil fantov odhod pospešen brez odloga in on je prispel domov ne da vidi mater umreti, marveč da reši njeno življenje potom transfuzije krvi.
Ta dogodek ilustrira eno izmed postrežb Rdečega križa za naše fante v uniformi. Ilustrira tudi komunikacijske zveze, J<i jih Rdeči križ vzdržuje potom svojih zastopnikov, ki so z našimi četami, in potom svojih 3,700 društev in 6,000 podružnic širom dežele. Nikaka druga organizaci;ja ne bi mogla vzdrževati enakih zvez. Društva in podružnice Rdečega k^^-iža segajo vsepovsod in njegovi zastopniki služijo z našimi četami doma in v inozemstvu. Stoji vedno na razpolago in v nujni potrebi zna vzpostaviti takojšnje zveze med družinami doma in njihovimi ljubljenci v uniformi.
Take nujnostne vesti se urno dostavljajo. Imajo prednost pred drugimi opravili Rdečega križa. Takoj po prejemu zastopnik Rdečega Križa poišče onega.
'na razpolago in ti klubi so najbolj priljubljeno zatočišče v do-tičnem mestu.
Iz Londona je Chaplain James Blakeney, prvi vojaški kaplan v ameriški vojski na Angleškem, nedavno sporočal po radiu;
"Imamo prekrasnega prijatelja v Ameriškem rdečem križu. Naš Rdeči križ sijajno deluje in vsak teden dodaje kako novo olajšavo. Ustanovili so nekoliko finih klubov in prenočišč za vojake na dopustu. Bil sem prisoten ob otvoritvi Washington Cluba, ki je nekaj izbornega in kjer se shajajo naši fantje vsak viečer v velikem številu."
Rdeči križ služi našim vojakom v mnogih oblikah, kakor pač potreba nanaša. Zadnje poletje je podružni ravnatelj v Port Darwinu v Avstraliji prvi sprožil idejo transkontinental-nega izleta V svrho nakupova-Jija s.tem, da si je priskrbel sedež v vojnem letalu za polet 1,500 milj daleč do najbližjega trgovskega središča. S seboj je imel kakih $2,000 denarja posameznih vojakov in seznam naročil za nakupe, štiri čevlje dolg, ki je vključeval naročila za milo, brivske priprave, gramofone in plošče, igle, svilo in druge stvari. Podružni ravnatelj v Port Moresbyu, kakor tudi oni v New Caledoniji sta kmalu poterh storila isto s seznamom nakupov, ki je vseboval naročila za sveče, chewing gum, pipe, nože, britve, ribolovne priprave, zdravniške knjige, likala in drugo.	'
Izredno samoza+aje-vanje
TAKO GOVORE NEMCI
Vojna mora voditi do boljševizma.
Verujemo v večno pravičnost, ki ne more dovoliti,
Za časa Napoleonove vojne proti španski, je princ Murat, ki je tedaj bil vrhovni vojskovodja hrabrih francoskih čet v Madridu, želel poslati zelo važna poročila generalu June tu, ki je zasedel Lizbono. Vsa vmes ležeča dežela pa je bila gosto zasedena od španskih čet pod poveljstvom generala Castannos, tako, da je bilo potovanje\ skozi one kraje izključeno. Po ovinkih bi se pa te izredne nujne zadeve zavlekle in tudi v vojaštvo prostih pokrajnah bi prebivalstvo ne pustilo francoskega jezdeca.
V tem težkem položaju se je obrnil Murat na ruskega poslanika Stroganova v Madridu, čigar vlada je /bila takrat naklonjena Napoleonu. Stroganov je bil pripravljen, da posreduje poročilo pod ruskim varstvom.
Slučajno je bila v onem času Zasidrana v luki Lizbone ruska mornarica pod poveljstvom admirala Sinjavina. Na tega je Stroganov hotel poslati šifrirano pismo, s katerim bi se mogel potem« potem odposlanec Murata, ki bi moral nositi rusko uniformo izkazati kot odposlanec ruskega poslaništi^g,. Vseeno pa je način poročila,, čegar vsebina bi se smela le ustmeno izročiti, zahteval dobro izbranega in skrajno inteligentnega sla.
Ta se je našel med Muratu V vojaških iri mornariških prideljenemu polku v osebi mla-bolnišnicah zdravniško-socijal-	iilanske^a. častnika. Rilr
ni delavci Rdečega križa in drugo osobje sodelujejo z vojaškimi zdravniki in pod njihovim vodstvom. S svojo simpatijo,
zanimanjem in razveseljeva-njem odvračajo bolnikove misli od njegovih'bolečin. Ako je'potrebno, da se izve za vojakovo zdravstveno zgodovino pred njegovim vstopom v vojsko, ti zastopniki Rdečega križa dobivajo takoj potrebne informacije od podružnic Rdečega križa v domačem kraju. Ta.kozvane ''sive dame": Rdečega križa, po žrtvoval ne dobrovoljke z razu mevajočim srcem in umom, či-tajo možem, pišejo pisma za nje, igrajo igre z njimi in vodijo zabavne programe.
V vojaških bolnišnicah širom dežele je vojni department
dega moža in ga zapreti v neko sobico, ki je bila ostro zastražena. Leščinski, ki je že veliko ur ni zaužil niti grižljaja, se je zgrudil skoro onesveščen ni slamnato ležišče, ko j, ko so se zaprla vrata njegove ječe.
Ležal je nekako dve uri v takem stanju, ko ga zbudi nek glas. Poleg njega je stalo mlado dekle, ki ga je pohlevno vprašalo v francoskem jeziku:
"Bi-li morda radi kaj jedli, prijatelj ?"
Leščinski se je hotel že vzravnati in veselo odgovoriti, a še v pravem trenotku se je spomnil, da bo to najbrž zopet kaka past zanj, in na pol zaspano jo je pogledal in odvrnil v nemščini.
SKRA
Ločine
"Kaj mi hočeš, dekle"?
Ko jeCastanos izvedel o uspehu te poskušnje, je zapovedol še drugo skušnjo, da bi bil še bolj gotov. Velel je, da dajo ujetniku jesti, potem pa, da ga prepeljejo iz sedanje ječe v temno in vlažno luknjo. Trudnost je toliko vplivala na ujetnika, da je kljub temu precej trdno zaspal. Zopet ga je zbudil glas, takrat nemški, ki mu je pošepetal;
dega ulanskega častnika. Bilo mu je šele osemnajst let a odlikoval se je že večkrat po hrabrosti in previdnosti, govoril je gladko razun francoščine šs nemški, poljski in ruski jezik, ter pripadal stari znani poljski plemenitaški rodbini — Leščin ski.
Dobil je potrebne inštrukcije dalje pismo od Streganova na admirala Sinjevina, oblekel rusko uniformo in odjezdil.
za katerega je vest namenjena Ako vojak je bolan, se skrbna ]%gradil shajališča, ki nudijo po-družina tolaži potom pogostih ti-ebni odmor in zabavo okreva
da bi nad svet prišla nova vojna, strašna vojna z nepredvidljivimi posledicami. Vojna, ki bi spremenila rodovitne ^ pokrajine v brezupne puščave in povzročila pokolj mili-jonov mož, vojna, v kateri bi zmagal.samo eden; boljševizem.
(Rudolf Hess, festival v spomin junakov, Celo-vec, 26. 7.1938.)
» * »
Ne morejo razumeti.
Komunizem bi bil že davno postal pokopališče evropskih narodov, če bi ga S. A. ne bili pognali nazaj. Zato mi, S. A. možje ne moremo razumeti tujih držav, ki so-s komunizmom in njegovimi zastopniki ,v najprijaznejših odnoš^jih.
(Viktor Lutze, poveljnik S. A., na sprejemu diplomatov in tujih novinarjev, 24. 1. 1936.)
poročil, če je treba, se starši povabijo na obisk bolnega sina. Sočustveni zastopnik Rdečega križa jih sprejme ob prihodu, najde primerno prenočišče in tekom njihovega bivanja jim izkazuje ono simpatično razumevanji, ki je tako potrebno ob
Brez veljave.	^
Vsak dogovor, ki bi vezal Nemčijo ali sedanjo boljševistično Kiisijo, bi bil brez vsake veljave.
(Adolf Hitler, Reichstag, 30. 1. 37.)
Na poti h koncu?
Smatram za zmago zdravega razuma, da smo dosegli sporazum z Rusijo	^
(Adolf Hitler, obletnica ponesrečenega puča, Monakovo, 8. 11. 39.) __-

^ Kupujte vojne bonde! *

Problem, ki se je pojavil, čim KO naše čete začele odhajati v inozemstvo, je bil ta, da se jim nudi zdrava zabava v odmoru. Da se vojski in mornarici pomaga vzadostiti tej potrebi, je RdStt križ ustan<;»vil klube in zabavišča v važnih središčih, koder se vojaki gibljejo, ko so na dopustu. London, Edinburgh, Belfast, Melbourne in Brisbane so le nekatera izmed mest, kjer je bilo to storjeno.
Tukaj naši fantje najdejo nekaj domovine presajene na tuja tla. To je njihov klub. Ameriška hrana in sladke pijače, udobne postelje, prha, igralnice in sobe za čitanje in pisanje so na razpolago. Dostikrat se pleše.
Ti klubi so shajališča za Amerikance v inozemstvu, ki so na dopustu. Upravljani so po strokovnjaško izvežbanem osob-ju. Organizirajo se ture za ogledovanja kraja in drugi izleti. Vodijo se seznami družin, ki hočejo izkazati svojo gostoljubnost napram našim vojakom. Poskrbljeno je za najnovejše i revije in časopise. Namizni te-{ nis, šah) dama in druge igre so
j očim bolnikom. Po zahtevi vojaških zdravniških oblasti je Rdeči križ preskrbel ta shajališča z opremo in z izurjenim osobjem in nudi zabavne programe, igre in druge vprizo-ritve. Zadnje produkcije Holly-wooda se prikazujejo povprečno po trikrat na teden in poskrbljeno je tudi za drugačno zabavo.
Ameriški vojaki so dandanes duševno živahni, kot malokdo na svetu. Imajo visoko moralo in ena izmed nalog Rdečega križa je pomagati vzdrževati to moralo s tem, da prispew k blagru naših fantov v uniformi, kakorkoli je mogoče. Rdeči križ to vrši bolj, kot kdaj poprej, in ljudje doma smejo biti zagotovljeni, da Rdeči križ ne bo zaostajal v svoji dolžnosti, naj pride kar koli.
Prva dva dneva se mu je posrečilo, da je neopazen obšel španske vojne oddelke, tretjega dne pa so ga ustavili, potegnili raz konja, vzeli mu orožje in ga kljub njegovemu protestu v ruščini, katero seveda ni nihče razumel, gnali, naravnost pred generala^ Castonos. Ta okolnost je bila zanj kolikor toliko ugodna, ker je bil Castonos poznan kot človekoljuben mož. Leščinski je seveda dobro vedel, da bo zapadel gotovi smrti če S'e le malo izda, da razume francoski.
"Vstanite, hočem vas rešiti; sem vaš rojak in bivam že mnogo let v tem kraju." Zunaj vas čaka osedlan konj."
Leščinski sedaj ni več omahoval niti za trenutek, takoj je vedel, da mu je nastavljena •past in odgovoril je zopet v nemščini:
"Kai hočete. — ne razumem
Castanos je bil se^daj voljan, da bi izpustil takoj ujetnika, toda njegovi častniki so svetovali še zadnjo in najtežjo izkušnjo.
Prihodnjega jutra je bil Leščinski pripeljan pred vojno sodišče, kateremu je predsedoval Castanos. Dali so mu nemškega tolmača, kL ga je moral vprašati:
"Ker niste Francoz, ali ljubite Špance?"
Brez premišljenja je odgovoril Leščinski:
"Da, ljubim španski narod, ker tako navdušeno brani svojo donjiovino."
"General," je prestavil tolmač, seveda po prejšnjem dogovoru v francoskem jeziku, "pravi, da nas sovraži, ker vodi-I mo vojsko kot druhal surovežev, da nas zaničuje in da si ničesar bolj ne želi, kakor da bi ves naš narod imel le eno glavo, da bi jo zamogel takoj odsekati in tako končati ta strašni boj."
No ja, sedajle šele ljudje zanimajo za rti®"': njič me je rojak dobro češ da ga preveč loinii'^ pisih in da ga je jako J ^ je tam blizu doma jaz. Pa mislim, da to, ker sem dal skravžljati. No, ie se0 stal vse to, bo že on — nič ga ne^ bodi se veselim tukaj, on se pa v nebesih.
Lovska sezona. — Kotnik, gostilničar, bi , dva dobjra psa, da bi zajce ali pa kakšnega Za enega se priporočal'®' drugi lovci vzemite ta v naznanje, ko boste wa
Že dve leti prodaja"®
troški voziček (baby
vreden 25 dolarjev. C®/,
zglasi pri meni, ga
dob'
dolarjev pa pol dolarja ■ Sedaj je vojska.
111)1
Za tisto igro "Nore'' ^ ko prodal še 100 vstopa'
jih imel na rokah.
Joe
pop
Najboljše gre ^ smeti
Skoraj vsaka gosp<'^"'' ogorčena, če jo vpra*^ ' očistiti zeleno solato. .||] pa je, pogledati ji tem delu preko ramen-
Ted^j boš opazil, nih listov skrbno f";® # bela rebra in jih roece^^^il za smeti. Samo pri "f'' p,-listih jih pušča.
panje je nepravilno-bra solatnih listov namreč največ vitafo^ ;p ki
tSy
inte
V
fesi kot :
torej zdrava jed, smeli zametavati. Zaboj za smeti
idr'':
kaj, kar bi bilo naŠenii^^ zelo V' korist. Dokler
M-
pir mlad in sve^ kakor^^,.
Casta-nos je takoj začel zasli-
Med temi besedami so pogledi vseh navzočih z največjo pozornostjo bili vprti v ujetnika, šivanje v francoskem jeziku z j da bi' zapazili- kako spremembo vprašanjem: "Kdo ste?"	i v njegovem obrazu, toda Le-
LešČinski ga je ostro pogle- j ščinski je mirno gledal častnike, dAl in odgovoril po nemški: jkot bi mu vsa stvar ne bila nic "Ne razumem ničesar."	\
General je sicer tudi znal "Gosjfodje," je dejal Casta--nemški, toda mislil je, da bo za "os, dvignivši se s sedeža, "oni preiskavo boljše, če tega ne po- kmet se je gotovo zmotil, to je
sedaj dokazano. Ta mož zares ni Francoz in je čisto nesum-Ijiv."
S tem je bila Leščinskega u-soda končno odločena. Povrnui so mu zopet papirje, orožje in konja, poleg tega mu še dali potni list, podpisan od Castano-sa, s katerim je neoviran dospel v Lizbono.
Pozneje je v bitki pri Asper-nu padel ta odposlanec Murata
času, bi moral čim P°^ mizo- Vedeti pa tudi pri krompirji! hranilne snovi nepf® lupino in da je tedaj ^ ^ lika, ali pride na
in grobo olupi j en ali po kuhanju posneli 1®
zico.
"We cannot have all we want if our soldiers 4nd sailorcare to have all thfy need."
—Frantdin D. Roosevelt
kaže, zato ga je pustil izpraša-vati po nekem drugem častniku. Leščinski je tedaj odgovarjal ruski in ostal pri tem jeziku.
Pripeljali so kmeta, ki^je bil prisoten pri vjetju Leščinskega in že tedaj trdil, da pozna ujetnika, češ, da za gotovo ve, da je Francoz. Tudi vpričo Casta-nosa je vzdržal svojo trditev in trdil, da je bil pred nekoliko te dni v Madridu, kamor je pri

/
Najslabše pa je ^ iVi lupine metati strain- ^

Vi 1"
da ni govora o 1	^cj
peljal slamo, ki je bila namenjc-jkot stotnik na bojišču. Njegova na za vojašnice glavnega mesta, zgodba je zgodovinsko zajahiče-
ni na želodcu in nesejo ter ne prebaviJ''^^ ših lupin ter jim Je ročati,sadni konipo^- ^ j,; tiče zdravih želodc®^^^fi reči, da bi ne smeli Ij^no sadje. To skimi pretvezami >{i. ^ več ga je le dqbro oP .f, d ima dobre zobe, i" .
tudi lupine, dela nizmu veliko usUig*'' ja sadja, kakršn®
Ta mladi mož je bil tisti, ki
na in redkokdaj je bilo samoza-
mu je slamo odvzel. Prav goto- tajevanje in obvladanje samega
sebe izpostavljeno hujšim skušnjavam, kot v gori navedenem slučaju.
vo je bil to ravno isti častnik.
Leščinskega je kar mrzlo spreletelo pri tej izpovedi, kajti tudi on je spoznal kmeta. Vendar se je obvladal, da je smeje to napovedko razodel kot zmoto; Rekel je, da je pač mogoče, da je kmet kedaj videl, a nikdar in nikjer kot francoskega vojaki.
Castanes je dal odpeljati mla-
oprano.
j/'
Iz zasužnjene vine
Ji s" #*" v občini Komen"
Nemci več od 200 k
in žen, da slišijo
ka poljedelskega	<
okraja Burgastalle^^'
ukaz, da oddajo gc
skupno mlekarno,
ne bi.pokoril, bo naj'
novan.
1942.
EN AK01?R AVNOS^
sTitAk i.
^|e'2000kra+ go-l^^šl od platine
soijjce spada v zvezdni ^ ^obsegajoč okrog tri mi-Zato ni čuda da T -Ji ^ tako ogromnem šte-* I , teles, izmed ka-niti ne poznamo, ci po sestavu zelo ču-
j 'Ve(
^ "»love

obstoječe iz gmote, zemlji sploh ni. Ne "Pisovali metod in točnih ^ pomočjo katerih so ^^zdoslovci do svojih za-jjj ugotovili, kako da-. ® ona zvezda od nas, tehta in iz česa je
omeniti, da h. °®lovje že tako napre-a zvezdoslovci vse to ne ^^ftteroma hitro in točno [5, ' temveč da se po poseb-tudi lahko o toč-'^Jih dognanj prepriča-
jail: Siriu,
Marini na Solomonih




''ill
"v
s ena najjasnejša nebu, je bil znan starega veka in služil
Na sliki vidimo ameriške marine na Solomonih, ki Čitajo zadnje svetovne vesti.
časa. Sirius kro-^ f ^ elipsi, o kateri so
I in ri	je povsem pra-
i. da prekorači Sirius po-jene točke v točnih ča-Pfesledkih. Izka:zalo se to ni res. če bi hoteli T^ti ure po Siriusu, bo-' prehitevale, potem nekaj let zaostaja-'Ptična Siriusa pot je ki se v enakih ča-«je ^'"®®^®dkih menja. Te [j povzročiti druga , 'Vnosno njena privlač-' ki so jo poznali ^ h	leta 1848, ki pa
videli leta 1866 To ^®ov spremljevalec, ki matično zvezdo tako, pot Menja. Ta Si-"^Premljevalec ni dosti
'0(1
^	ton. Ima tudi
^ 'Njegove gmote čeprav
Jiašega solnca ki tehta
podlagi žarkov, prihajajočih od te zvezde in njenega vpliva na Siriusovo pot ugotovili, da je v vesoljstvu 2 krat težja gmota od vsega, kar poznamo doslej. To se je seveda zdelo neverjetno. Pozneje pa so zvezdoslovci odkrili še dve zvezdi, iz gmote enake gostote, razen tega pa so svoje račune po raznih metodah večkrat preizkusili in dognali, da so točni. Zdaj ni več dvoma, da krožijo po vsemirju zvezde, obstoječe, iz gmote ki je 2000 krat gostejša od platine.
Zaenkrat pa. še nimamo odgovora na vprašanje, v kakšnem stanju je ta gmota, da-li je trda, tekoča ali plinasta, čeprav se zdi povsem nerazumljivo, je treba ugotoviti, da ni izključe-^ no, da je Siriusov spremljevalec zvezda, obstoječa iz samih plinov. Nekateri zvezdoslovci sicer trdijo, da se to ne da ugotoviti z nobenimi znanstvenimi dokazi, na drugi strani pa tudi nimamo dokazov, da bi mogli to trditev odvreči. Da so v vesolj stvu nebesna telesa, obstoječa iz gmote večje gostote kakor voda, pa so vendar pli#asta, je zdaj že točno ugotovljeno. Tako nebesno
EnimioiiT
SHOOT STRAtGHT
With Our Boys ! BUY WAR BONOS
mi stroji, žagami in električnimi eentrafemi.
Čeprav leži to mesto 200 km severno od toČajnega kroga, na večno zaledetteli tundfi, je njegovo življenje zelo živahno. Pristanišče Tiksi ob izlivu Lene posreduje izvozni promet iz Baj" kalske in Jakutske. V začetka meseca februarja lani so otvo-rili redni arkti&i promet. Štiri-motorni stroji letijo redno pfe-ko Arhaftgelska in Igarke v Tiksiški zaliv ter do šmidovega rta, Če dovoljuje vreme. JužnA od Kjema oB Belem^ morju bo^ do v kratkem odprli novo pristanišče.
Murmansk je na najboljši poti, dk postane res veliko mesto. Že danes šteje preko 150,000 prebivalcev. V bodočem razvoju ruske velesile bo imel vsekaka veliko vlogo.
IZUMITELJ PRVE MODERNE PLINSKE MASKE
Plkisko masko, džifoiAa: tttas-ko zoper (Jim je izumil, kakor smo že poročali, preti' 115 I'eti neki angleški delavec ift je bila na zunaj že podobna (fetiSaŠnji maski. Sedanjb obliko i* vsebino pa ji' je v splošnem angleški kemik Tyndall lete 1875.
Njegova filtrarn% naprava je obstajala iz vate, ki' je bila prepojena 2 ^ieerinom in obd'ana z lesnim ogljemi, vse skupaj pa je bilo zraprto v pretoknjani Škatli, ki je bila privezana na masko iz platna.
S to pripravo je izumitelj šeT v prostor, ki je bil napolnjen z dimom in* je tam vztrajal dalj Časa. Že prvi poskus je imel ,u-speh in so nato londonske gasilce opremili s takimi maskami.
Pros^tovoljcl v kom panji
Mali oglasi
r
II
Društveni
KOLEDAR
ko opazimo to zvezdo z večjim daljnogledom. Od Siriusa je približno 2G-krat tako daleŽ, kakor je oddaljena zemlja od solnea. Z,i pot okrog Siriusa rabi 49 let. če je res sestavljen iz pravkar omenjenih plinov, mora znašati toplota v njenem središču nad eno milijardo stopinj in njena gostota je milijoiikraf večja od gostot'! vode. Ker je nastala ta zvezda istočasno s Siruisom ni stara nad bilijon let.
k
telo je tudi naše solnce. Da Vesoljstvu samo 1/300 j bomo to lažje razumeli, moramo u, ^®tlobe.	najprej vedeti, da ravnamo v
Vo
belo žari, ni pa tako
Rusija v borbi
se je izkazalo,-da i nenaravnih pogojih, če stlači-
1^. /a belo 7Q1.; ni -na takr. mo plin v laboratorijih- Narav-
druge zvezde in si-T ne, ker je zelo _ primeri s solncem pa ''i sam po sebi -razme-
J rgg .
1-- je njena površina 360
4^wu»°
plin v laboratorijih ni pogoji za take poskuse so samo v vesolj stvu, kjer doseže vročina več milijonov stopinj, in kjer je zračni pritisk tako velik da si ga sploh misliti ne moremo. Vročina in pritisk sprostita velike atome, kL se pojavljajo v naših nenaravnih pogojih vseh zunanjih elektronov tako, da _ se njihov premer zmanjša približno stokratno.
Plin, obstoječ iz takih atomskih jeder brez elektronov ali samo iz jeder z nekolimi notra-^	I njimi elektroni, se lažje.stlači,
..^Polniti s to gmoto dve j kakor navaden plin. Jasnost Si-' škatlici, bi tehtali pri- riusovega spremljevalca kot re-
V ^'^'■^'^^ivnejši od solnčne-k, " '
Več
krat manjša od k Vg5;. Siriusov spremi jeva-^ od naše zemlje, toda ^rana. če pomislimo, Siriusovega sprem-od solnčne gmo-^ izračunamo, da zna-te gmote s številko 60,000. Če bi sploh
Svojeglavi mladi car Peter Veliki je bil tisti, ki je zapustil kremeljske zidove, se naučil v Hoiandiji gradnje ladij in se potem, ko se je vrnil v domovino, odločil, da bo Rusija odprla o-kno v svet, kakor se je sam izrazil. V skladu s svojo odločitvijo je ustanovil Petrograd in prenesel tja svoj sedež.
Pod Petrom Velikim si je tedaj Rusija, ki je bila dotlej kon-tementalna država, osvojila mesto ob morju in prišla s tem v spor s tedanjo velesilo švedsko.
Peter je zmagal;. v nystadt-skem miru mu je pripadla Estonska z Revalom in Livlandija z Rigo.
UCTOBER
24.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodttega doma na St. Clair Ave.
25.	oktobra, nedelja. — Dram-^ ski zbor "Ivan Cankat" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma Aa St. Clair Ave.
31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave.
31. oktobra, sobota. Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road'.
31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. ^ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
NOVEMBER









«4
4»» 1
ma*

/»jp^ ♦+»♦»*
MiK V < * y -. *




Trije ^ary bratje iz Wilming tona, Mass., so pričeli s kampa:-njo "Mi smo Lexington bratje; da se nabere ^denar za novo ladjo Lexington, Na sUki jih je videti, ko gledajo stike, ki kanejo, kako se pogreza stara matična ladja Dexington.
Boring
ceno ni velika, če se pa ne izgu-so zvezdoslovci na i bi v žarkih Siriusa sapiega , lah-

k
H
%
šč ' s /
"Varimtai,
-Coureesy N. Y. DAILY MIRROR
Nasledniki Petra so potem nadaljevali njegovo delo na jugu in na severu.
Ko je prišel leta 1917 boljševizem na krmilo, je bilo videti, da je prelomil s to tradicijo. Iz Petrograda se je preselila vlada spet v Moskvo. Vsi so mislili, da se je Rusija odpovedala svojim načrtom "na severu.
To je bila zmota, kajti" čim se je končala državljanska vojna, je začel boljševizem delovati v prejšnji smeri.
Že več nego desetletje zavzema severni prostor odlično mesto v ruskih načrtih. Po velikanskih tehničnih težavah je Sovjetska Rusija zgradila murman-sko železnico in prekop iz Vzhod nega morja v Pelo morje.
Ob drugače tako zapuščenem zalivu Kola, na obali Ledenega morja, ima Rusija danes svoje edino -veliko izhodišče v veliko morje, ki ga zafadi Zalivskega toka ne ograža ledovje. Razdalje pa so seveda velike"' Murmansk je 1450 milj oddaljen od Leningrada in po omenjenem prekopu znaša razdalja med o-bema mestoma tega! velikanskega prostora so prenesli iz Moskve zopet v nekdanji Petrograd, sedanji Leningrad.
Toda ne samo evropski sever, ki si ga je Rusija hotela zagotoviti v vojni s Finsko, temveč tudi severnoazijski prostor Sibirije si Rusija čedalje bolj odpira. Vsepovsod se trudi, da bi utrla zaledenelo okno na severu in si tam zgradila polarno carstvo. Ob izlivu Jeniseja je nastalo mesto Igarka s trajnim pristaniščem, ki razpolaga s tovotilni-
1. novembfiA, nedelja. — daš bena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
7. n6vettibra, sobota — Društvo "Clalrwooas" štev. 40 Š. f>. Ž. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7.	novembra, sobota — Društvo "Vipavski raj", št. 312 S. N. P. J. priredi Veselico v Slovenskem domu np Ilolmeš Avenue.
8.	novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abfaševič" — Predstava in ples v avditoriju Slo venskega narodnega donaa, na
ga delavskega doma na Waterloo Road.
21.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	novembra, nedelja. — Slovenski odbor priredi prireditev za Rusko vojno pomoč v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
26. novembra (Zahvalni dan)^, četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v aV(fitoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
28. novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Zi pies v avditorija' Slovenskega d^fevslfe-ga doma na Waterloo Rd.
28.	noveWpfera, sobota. — Junior League of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Cliair Ave.
29.	novembra, nea^fja. — Klub C^eški ples V Slovenskem delavskem domu" na Waterloo Road.
29. ttofenibfa', nedefjft. Cle-velandSka federacija S. Ni P J. — proslava l'54etnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
DECEMBER
venskem društvenem domu na Recher Ave.
26.	decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. iSf. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	decembra, nedelja. — American Jugoslav Veteran^"" — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega dbma, na St. Clair Ave.
31. decembra. Četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
delavci 4
Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih
Operotorji |
velikih s+rugalmkov f
Slab-MHIer j delavci '
PW scrapers
Bench Assemblers
I^A STROJNEM ORdDJU"
Hooker-on
Wada na uro, "overtime" poleg; se mora predložiti dokaz aiheraicecd državljanstva; če ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
WdhaiAnf Engmeeririg
7000 GENTRiAL
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
Izdelovalci elipktričnih rnotorjev in generatorjev iščejo vsakovrstno
TOVARNIŠKO POMOČ ' MOŠKt!—ŽENSKE
Izkušnja ni zahtevarm. Dobra plača na uro,
■tJrad je odprt vsak dan od 8. do 1-1. in od 1.30 do 4. Ob nedeljah pa od 9. do 12. Prinesite s seboj ta ogl&s. M)91 IVANHOE RD.
Če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se he priglasite.
— 1943 —
JANUARY
Stj Clair Ave.
8. novembra, nedtelja. — Društvo "Kras", Štev. 8 S. D. Z., proslava 30-letnice ustanovitve društva v" Slovenskem domu na Holmes Ave.
8. novembra, nedelja. — Običajna letna prireditev društva "V boj" Št. 53 SNPJ v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št, 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" stev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
15.	novembra, nedelja —^Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair
Avenue.
15. novembra, nedelja. — Dru
štvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico v Slovenskem društvei nem domu na Richer Ave.
15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenske-
5.	dcceittfei'a, sobota — Dmštvo gvobodomiiseftie Slovenke, ^t. 2, S. D. Z. —: Plesnu Veselica v avditoriju Slovenskega narodnega dbma, na: St. Clair Avenue.
6.	decembra;, nedčljk — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem dVušt^enem domu rta Recher Ave.
6. decembra, nedelja. — Zborovanje SlbVettskega kongresa v avditoriju Slovenskega narodnega dbma.', na St. Clair AVenue.
tvo "Slovenske Sokolifce, Št. 442 S. N. f. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnd'ga doma, na St. Clair Avenue.
13. decembra, liedeljU. — Cankarjeva tistanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
13. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers CFU. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
19.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
20.	decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega na rodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
20. decembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor "škrjan-čki" priredi božičnico v Slo-
1. januarja, petek. — The Maccabees Red Jackets. — Plesna veselica' v avditoriju Slovenskega" narodnega doma na St. Clair Avenue.
3, januarjk, sobota. —^ Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slbvenskega narodnega dbma na St. Clair AVe.
16i janua#ji», sobota. — Glasbena Matica. — Plesna vese^ lica v avditoriju Slovenskega narodnega dbma na St. Clair Avenue.
iTf. jantiiafjft, nedielja. — Proslava 30-letnice društva Glas Cleveland'skih Delavcev Štev. 9. S. D. Z. v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
23.	januarja, sobota — Društvo Kristusa Kralja. — Plesna veselica v avditoriju Slbvenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava in ples v avditoriju Slbvenskega narodnega dbma, na St.'Clair Ax>e.
29.	januarja, petek. — Roose-veltov Dance v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30.	januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega dbma na St. Clair Ave.
. TEŽAKI
Plača iia uro — Zglaslte se v Uradu 3841 JENNINGS RD.
(zadaj za mestno bolnišnico)
Urad odprt oTd ,7. url zjutraj'
JONES & LAUGHLiN Steel Corp.
OTIS WOAKS če ste sedaj pri' obrambnem delU, se lie priglasite
Slovensko Katoliško SaRK^stojno — Podpwno društvo
mmk
Imenik društvenih uradnikov za leto 1942. Preds. John Levstik, 646 E. 115 St.; podpreds. Anton fflabše; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajn nik, Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak; vratar Matevž Debevec; zastopnika za Klub društev sv. Vida, Andrej Tekauc in John Prebil; nadzorniki: John Prime, John Ježek in Matija Oblak; zastopnici ža Klub društev S. N. D., Andrej Tekaufc, Matevž Debevec; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društveni seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu" ob" 1. uri popoldhe v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. V društvu se sprejema nove člane od 16. do 45. leta.
Trgovino
z grocerijo in mesnico s popolno opremo se mora takoj prodati. Trgovina obstoja že 20 let. — Vpra,ša se na 14201 "W'estropp Ave., ali pokličite Mu. 9899'.
FEBRtJARY
6.	februarja, sobota. — Društvo "France Pi^ešeren" štev. 17, S. D. Ž. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair AVel
7.	februarja, nedelja. Dramsko zbor "Abraševič" -predstaya in pleš v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair AVe.
20. februarja; sobotav — Društvo "Ložka dolina" — Plesna veselica V avditoriju Slb^ venskega narodnega dbma na St. Clair Avfe'.
27.	februarja, st^ota. —^ DruS" tvo "Danida" Št. 11 S. D; & Plesna veselica v avditoriju Sloven^lcega narodnega doma, n& St. Clair Ave.
28.	februarja, nedelja — DVaitt'-ski zbor "Ivan Gatikar"
. Predstava v avditoriju Slbvenskega narodnega doma na Stj Clair Ave.
dbfei delo za čiščenje uradov; poftočno del6, dobra 'plača. Je lahko iž vzhodne ali zapadne strani mesta. Pokličite Cherry 6992.
IMAM^ NAJNOVEJŠE
StO^VENŠKg fisj HRVATSKE MX)ŠČE
C-402—V zeleneA goizdu,
svaiiik C-403—Pa na križ, pri en hiš, Fdciaf
M-574—IPi plaviš zoro zla^pno ■ Voccd
M-57I-^Eje so iftoje i^ožice focof
SME&DAS
5800 BROADWAY ^ zalogi imamo tudi mnogo drugih plošč na izbero
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
SLIKE IZ REVOLUCIJE {
Poslovenil Anton Melik	f
Ruski spisal M, Arcibašev
I
"Treba je zakleniti »vrata. je rekla neodločno in zardela.
Liza je stopila tiho in zaprla vrata ... Zopet je nastopilo moreče molčanje, in postajalo je vedno težje in težje. Liza je stala pri vratih, a Dora pri mizi. Nekaj ogromnega, *iieznosno strašnega in nelepega se je plazilo iz vseh kotov in napolnjevalo sob«. Dori se je zazdelo, da pričenja luč ugašati.
"A kaj je vendar to?" je hotela zakričati, a namesto tega je vprašala: "Kje si bila?" s takim čudnim glasom, kakor da jej tiči v grlu nekaj silnega.
Liza se je turobno ozrla in ni odgovorila.
"No, kaj treba je k . . . končati . . ." je s težavo spregovorila Dora in jezik se jej je zatikal.
Liza je odgovorila zamolklo.
"Da /. ." '
Dora je izte'gnila roko in neverujoč sama sebi, vzela revolver. Mraz in drget jo je sprele-tel po vsem telesu. Začelo jo je stresati mrzlično, mučno in grozno. Vsi zvoki so postali naenkrat zamolkli in so se čuli, kakor da prihajajo iz daljave. Zdelo se je, da se s tal dviga nekaka megla, in ju obkroža ter ju oddaljuje od vsega sveta. Ko je položila revolver na sence in je železni in ostri hlad v trenutku stresel njeno lobanjo, se je Dori obraz strašno spačil, kakor v onemogli smrtni borbi.
A na vsezadnje se ta niti ne ustreli in mene bodo imeli za tepca!" se ji je zasvetilo ostro, nezaupno v možganih. "Sploh pa ... To je vse skupaj neumnost!" je pomislila isto sekundo, ko je že začutila, da bo v prihodnjem hipu pritisk kon-vulzivno stiskajočih prstov iz-prožil petelina. Kakor skozi steno je zaslišala, da je Liza nekaj rekla, in isti hip je hitro povesila revolver. Neizrazno sladko olajšanje in strašno slabost je začutila Dora in spustila se je na stol.
"Jaz . . . prva . . . 'e rekla Liza z nerazumljivo žalostnim sočutjem in bolestjo.
Dora je moJČala in strmela nanjo z blaznoizbuljenimi očmi. Zobje so jej šklepetali.
"Potem ti . . je pristavila Liza strogo.
Stopila je k mizi, vzela Dori revolver iz oslabelih prstov in ga mirno in natančno položila k le\T strani prsi ter ga nalahko pritisnila k mehkemu telesu.
Dora je videla v senci njene
regne ,nekoliko vzbočene sive oči in obraz, in vedno bo}j, vedno jasneje se ji je zdelo, da je vse to samo čudna, grda šala, neznano od koga in proti komu rasnovana. Sledeči trenutek se je Liz i obraz razločno in strašno spremenil in d^)bil izraz neizraz-ne bolesti in obupa, oglušujoč ropot je udaril Dori v ušesa in obenem se je čul rezek žvenk razbitega stekla. Liza je omahnila, hlastno zakrilila z roko, široko razprla oči, prijela se za mizo in telebnila po dolgem vznak na tla ter izpodbila s seboj čašo z mrzlim čajem. Stol se je p rebrni 1 in se z ropotom zakotalil na sredo sobe.
"Aj! . . ." je zakričala Dora grozopolnim, kot nož ostrim glasom in se zgrabila z obema rokama za glavo . . . "Lizal..."
Nekaj kakor krvava pajčevi-na se je razmrežilo pred njenimi očmi, vse se je zavrtelo v brezumnem vrtincu in Dora je kakor vihra planila proti vi-a-tom-
"A . . . a . . je zakričala ž zateglim, grozepolnim, presunljivim krikom in praskala v besnem strahu po zaklenjenih vratih, ki so se že stresala in udajala pod udarci od zunaj. '
Na koridoru so glasno in vznemirjeno bučali mnogoštevilni glasovi.
Ujeti Japonci

19. oktobra

Na sliki vidimo nekaj Japoncev, ki so jih ujeli ameriški marini na Solomonih. Na desni pregledujejo marini zaplenjeno bojno opremo.	I
HEP
B
H® #
je naslov
novi knjigi
ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj
LOUIS ADAMIČ
Cena knjigi je $2.50 in nabavite s' lahko v našemu uradu.
XIII.
Na ulicah je bilo že skoro svetlo, a svetilke so že gorele in jih svetlo-zlata luč je čudno-lepo blestela v modrikastem somraku poletnega večera.
Nekaka napeta tišina je ležala v praznem stanovanju. Samo jedna« luč je gorela v jedilni sobi in visela kakor ogromen, nepremičen metulj z razprostrtimi krili nad belo mizo. Slišalo se je, kako nekje dolgočasno tiktaka ura, kakor da si v lastno zabavo šteje nikomur potrebni čas. Na vseh oknih so bili spuščeni zastori in vsled tega se je zdelo, kakor da je za stenami — črna, nepregledna gluha noč.	l
Zamotana v velik topel robec je Dora tiho ležala na postelji v mali, temni spalnici in premišljevala.
Leto je preteklo od dneva smrti Lize čumakove, in na nje nem grobu je nemara že davno vzrastla druga trava. Kakor dolg črn trak je bilo to leto za Doro; trpka bolest, bolezen, mukotrpna zavest sramote pred samo- seboj, vse to jo je peklo in mučilo. Obraz jej je upadel.
RINGING 'EM UP

'^1 S' ^
3
SyiCTORY BUY
jvAR
BONDS STAMPS
M

V* Sf TVfosury Dtparpntntt
£05 ANGELES EXAMINER
oči so se ji pričele svetiti z bolnim bleskom, glava je postala še večja, a život manjši in slabotne j ši. A v njeni duši je živelo kakor preje nekaj nemirnega, brezpokojnega, kar jo je žgal o z zavestjo lastne brezpo-membnosti, neodoljivi sililo, da poišče nekaj velikega, lepega, silnega, V enem letu jo je gonila ta nemirna sila po celi Rusiji, skozi tisoč nevarnosti, in jo prignala slednjič v to pusto zlovešče stanovanje, v katerem se je započela in razširila obširna teroristična zarota.
Strahovita mrzla in neznosna težka je bila misel na to, kar se je moralo zgoditi , jutri, a Dora je kljub temu vedela, da pojde in stori vse, in njeno dušo je napolnilo naivno, tajnost-no navdušenje, ker je bila ravno njej poverjena najbolj odgovorna in nevarna uloga. Ogromno razmreženo delo politične zarote se je nekako razblinilo pred njenimi očmi, in Dora je videla samo sebe, s tesnim srcem si je predstavljala svoj mirni in ponosni obraz sredi ne-(akega krvavega kaosa.
Ležala je tiho in mirno, samo oči so ji blestele iz teme, kakor oči skrivajoče se miši.
V sosedni sobi, za votlo steno je padlo nekaj na tla in ta rezki ropot je nezavestno zopet zbudil z dna njenega razuma bolestne spomine, ki so jo mučili celo leto, kakor težka mora. In zopet jo je pričela peči in mučiti misel, da ona ni zna-a umreti tako svobodno in lepo, (ot Liza. Stoinstbkrat si je poskusila razložiti in opravičiti to slučajnostjo in stoinstokrat je že verjela v to, ali v najglob-ji globini njene duše, v temnem, nikomur poznanem kotu, jo je vedno znova zapekla bo-estna, krvaveča rana.
Postalo ji je grozno in tesno, zavest sramote in objednbm za-puščenosti ji je stisnila srce, kakor nikoli.
Zvonec je zazvenel v prednji sobi ih ta ostri in svareči glas se je razlegnil po vsem stanovanju, spočetka tiho, nato glasno in razsekano, a po majhnem pretanku zopet tiho in za teglo, kakor da prosi.
Nekaj jej je preplašeno vzdrtelo v prsih, a takoj so izginili spomini in vsled tega ji je postalo lažje. Dora je naglo vstala in odšla v prednjo sobo V jedilnici je padla njena črna senca - na steno, krivila se, spremljala jo do vrat in se spojila s temo v nerazsvetljeni sprednji sobi.
Na stopnicah je bilo svetlo, in postava Andrejeva v površniku in široki čepici se je določno odražala v svetlem štiri-kotniku odprtih vrat. • "A, vi ste?" je rekla tiho Dora. "A ostali?"
Andrejev je zaprl vrata, ne da bi se žuril, odložil površnik in čepico in šele nato odgovoril :
"Drugi pridejo ob devetih Neznamovu bo treba dati kaj za večerjo. On bo tukaj prenočil."
"Pri meni je vse pripravi je no . . ." je odgovorila Dora, šla sta v jedilnico. Dora je
sedla na divan, zavila se kakor preje v robec prav do brade, kakor da jo zebe ves čas. , Andrejev je prinesel iz prednje sobe nekak zavitek, odprl omaro in položil zavoj previdno, kakor kak steklen predmet, rta polico.
"Bodite previdni s tem . . ." je rekel s svarečim glasom.
Nastopil je molk. Andrejev se je počasi sprehajal iz kota v kot. Dora mu je molče sledila z očmi ,in zdelo se ji je, da leži nad belim stanovanjem nekaj težkega, kar ji duši prsa in glavo.
"No, kako ... je vse pripravljeno?" je vprašala samo zaradi tega, da bi prekinila molk.
Andrejev je najbrže razumel to, ker ni odgovoril ničesar.
"Kdo je ta Neznamov?" je zopet vprašala Dora.
Andrejev se je nenadoma vstavil pred njo, nehal sukati brke in se nasmehnil.
"Tega vam niti ne morem povedati
Resnično . .. dober človek je ... -to je glavna stvar .. . No, sploh pa vam povem, da je on študent."
Andrejev je pričel zopet hoditi po sobi in sukati brke.
"Ne vem, kako se vse to konča . . je spregovoril razmiš-Ijeno. "Toda Če pogineta, — to bi bilo slabo ;. . Takih ljudi ne bomo imeli kmalu zopet. Da . . . V drugih krajih bi izvršil! ti ljudje velika dejanja, a tu bosta poginila za prazen nič . . ."
No, ampak . . . kako to — za prkzen nič!" je zategnila Dora.
"Kaj mislite, da bi se žrtvoval z veseljem za kakega starega dostojanstvenega tepca?..." Dora se je nasmehnila. "Vi govorite tako, kakor da vaqa glava pri. tem ni v nevarnosti ..." je rekla nehote ahrio laskavo.'
Andrejev je zamahnil z roko. "Ne, kar jaz . . . moja ufoga je kvečjemu za Schlusselburg... A ta dva pojdeta naravnost na vislice . . . škoda. Saj poznam oba prav dobro. In oba sta mi tako draga, da bi šel makar raje sam ..."	^ "Zakaj pa torej ne greste?" "Saj vendar ne moremo vsi hkratu • . ." se je nasmehnil Andrejev. "Tudi jaz pridem na vrsto."
"Tl'orej vi poznate Neznamo-va."
"Da. Jaz ga poznam že davno .. . Zapletena, bogata na-tura . . . Koren j ev — ta je
Namestnik Sunerja
Generala Francisco Jordana je imenoval general Franco za riovega zunanjega ministra Španije, katero listnico je imel prej Francov svak Raymond Serrano Suner.
in krivičnosti, ki napol jn ju je svet, in ki je za nas samo ža-No, to je vsejedno. jlostno dejstvo, — je za nje prava strahota! . . .
Andrejev je obstal in pričel zamišljeno gristi konec levega brka. Oči so mu pbstale mehke in zamišljene.
"So take nature," je nadaljeval zopet, "ki vzamejo nase vse zlo sveta in ga prežive v globini svoje samotne duše od začetka do konca . in duša jim je okrvavljena . • . da. Njim postane neznosno in nemogoče imeti samo sočutje in se samo zgražati, zaraditega, l^er je postalo občno trpljenje že njih lastno trpljenje. In tako nastopi zanje trenutek, ko doseže v njih duševna bolest tako neznosno mero, da . . . morajo ali s^mi umreti, ali pa vstopiti v dejanski boj. In tedaj postanejo te mehke, nežnočuteče, fine duše napeto razdražene, trpke in razkačene ... da. A duša Neznamova je čista, sveta . . . Škoda, če bi on poginil!"
Andrejev je zamahnil z roko in nato korakal zopet po sobi. Zopet se je čulo, kako dolgočasno in neenotno tiktaka ura. Dora je sedela globoko zamišljena, in nejasna, njej sami tajnostna misel, da je tudi v njeni duši nekaj posebnega, — se ji je prijetno in na skrivaj zasvetila v glavi.
"Da . . • Tako je, Dora Moj-sejevna!" je pono\il Andrejev. "Zapomnite si: Vi bodete stali na oglu tako, da vas bodemo lahko videti s kolodvora in od prečne ulice. Kadar privozi vlak in stopi knez iz vagona, pride ustvarjen za boj po naturi, po j babica spredaj na stopnice in temperamentu ... On se je tudi zamahne z roko izvoščeku. Ta samo zaradi tega zavzel za:trenutek si morate zapahljati z stvaf, ker ni v današnjem času |robcem, kakor da vam je vroče nobenega hujšega in obupnej-in to znamenje se bo oddalo da-šega boja, kot je revolucij ski... Jlje do kjavarne; a ko sede knez Samo v borbi za svobodo, ko se,v kočijo, ponovite vi znamenje, vse človeške sile napno zato, Po drugem znamenju vam prida bi ali razdrobile verige ali pa | deta Neznamov in Korenjev na-same poginile, je mogoč tolik sproti . . . Tako . .
napor . . • Korenjev je v resnici | "Zapomnila si bom . . . Kaj trdosrčen človek . . . Da . . . mar mislite, da bi mogla to po-A Neznamov je le razdražen... zabiti?" je odvrnila Dora.
On je drugače čudovito dober in 1_ (Dalje prijfiodnjie)_
nežno-čuteč . . • Vsi pravi anar- ^ • v • .
histi so najbrže ravnotako do-jV - - ■ bri, mehkosrčni ljudje: ta o-;A«*: igromna množina zla, surovostii	P ^
KOLIKO STORITE ZA CANK&RJEV GI&SNIK
Če ste res napre.dni, pokažite to tudi z de? njem. Cankarjev glasnik je napredna delavsjj kulturna revija za leposlovje in pouk* Priporoči , svojemu prijatelju ali znancu, da si jo nai'O^ Za obstoj in napredek izobraževalnega časop^ je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napreden' Cankarjev glasnik potrebuje zastopnik^J'' posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasni Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio-Naročilna nakaznica na Cankar]®^
ofeti ^ Solor
bilo 1 ;jih 1 ^ UtiiČf fav ii-
Glasnik
IME;
NASLOV: Zastopnik:
Plačal C___
m
eb
JfiŠk,
I .ko
80 a tla I
Srdi
•bate
®lia
4
^1
Dne__________
Točna postrežba
Trgovcem, obrtnikom in posameznikom pstopniki "Enakopravnosti" točno in zadovolJ vo postregli, najsibo pi'i oglaševanju ali por°^^g vanju novic, ako jih pozovete, da se pi"i ^ zgl\sijo.
, Za st. clairsko okrožje ter za newbursko zapadno okolico je zastopnik:
Mr. John Renko, 1016 E. 76 St.
Za collinwoodsko in euclidsko okolico:
Mr. John Stebla}, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680
%
^ Je
Sv
h
Ho
I h S
ih h S.
\
>v;