TRGOVSKI LIST
I	Časopis asa trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina aa Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */« leia 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljau Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon Št. 30-6t
Leto XVI.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	19.	septembra	1933.	štev.	106.
sefUent&cskiL [H&stcu/olv
Lepo in dostojno je proslavila Ljubljana petindvajsetletnico velikih septembrski!; dni. Želeti pa bi bilo, da bi proslavi teli dni sledil vsaj primeroma enak razmah v našem gospodarstvu, kakor so ga povzročili septembrski dogodki v letu 1908. Kajti posebna vrednost septembrskih dogodkov je baš v tem, da so opozorili naš narod, da je jalovo vsako politično delo, če ni združeno tudi z gospodarskim delom. Gospodarstvo daje šele trdna tla politiki in samo tisti narod more voditi dobro in uspešno politiko, ki se more opreti na svoje dobro organizirano narodno gospodarstvo.
Leta in leta smo Slovenci to resnico čisto zanemarjali in šele po velikem zanosu septembrskih dni je tudi ta misel lWladala med nami. In njene blagodejne Posledice so se pokazale takoj in odi septembrskih dogodkov dalje datira šele naš °dločni boj za dosego gospodarske osamosvojitve. V septembrskih dneh je prodrlo na vsej črti spoznanje, da je za nas edino Rešilno geslo: Svoji k svojim! Tedaj je vsak Slovenec spoznal, da je njegova nacionalna dolžnost, da kupuje le pri slovenskem trgovcu, da obiskuje le slovenske lokale, da nalaga denar le v slovenske zavode in da z vsakim svojim krajcarjem pomaga k gospodarski osamosvojitvi svojega naroda.
In blagodejne posledice tega gospodarskega dela niso izostale. Na 'mah je prenehala biti Kranjska hranilnica oni vsemogočni denarni zavod, ki je vzdrževal vse nemške trdnjave na naši zemlji. Mestna hranilnica je postala prvi denarni zavod v deželi in tudi vsi drugi slovenski denarni zavodi so se okrepili. Položen je bil takrat temelj za naše denarništvo, ki Je bilo še po preobratu prvo v državi.
Z enako silo pa je napredovala tudi naša trgovina. Od septembrskih dogodkov na-Prej je na naši zemlji zavzelo vodilno mesto v trgovini slovensko trgovstvo in nekatere panoge obvladalo skoraj docela. Da S® osamosvojitev slovenskega naroda v trgovini danes skoraj popolnoma izvedena, ^ zasluga septembrskih dni, ki so dvig-n *	Svoji	k	svojimi na stopnjo ob-
čnega narodnega zakona.
Brez divoma! Velikanski je napredek, ki ga je dosegel naš narod v teh 25 letih po SePtembrskih dneh na vseh poljih in tudi 'na gospodarskem. Prav tako pa ni nobenega dvoma, da nas čaka na gospodarskem polju še polno dela in da še niti primeroma nismo izvršili vsega onega gospodarskega programa, ki so ga vsaj v temenih proslavili septembrski dnevi. Zlasti v Zadnjih letih bi morali skoraj reči, da je Neizpolnjenega programa vedno več, ker nič več ne osvajamo postojank, temveč izgubljamo celo takšne, ki so že bile naše. prt tem pa so naloge dneva vedno večje |n kar je preidi 25 leti bilo še nedosegljiv 'deal, to danes niti ne zadostuje več.
Pred vojno bi bili zadovoljni, če bi bila ^ naših rokah že vsa podrobna trgovina
srečni bi bili, če bi mogli tudi reči, da ^ vsi grosisti naši, danes nam to ne more Zadostovati več in naša zahteva mora biti, <ia sami vršimo tudi vso čezmorsko trgo-^ho, da je tudi prodaja čezmorskega blaga v rokah našega človeka. In kar velja Za uvozno, to velja tudi za izvozno trgo-in tudi tu mora pripasti ves delež c*stega dobička našemu človeku.
Nič drugačna ni naša naloga na industrijskem polju. Ne samo obrtnik, ki izdere manjše stvari, mora biti naš človek, ^di vse tvornice morajo biti v naših ^ah. In to geslo mora veljati za vse pa-??ge narodnega gospodarstva in to je cilj,
1 so ga postavili septembrski dogodki. V env znaku hi morali tudi proslavljati sep-embrske dogodke in zato naj proslavi njih Jubileja sledi tudi pravo gospodarsko delo. Pri tem pa moramo opozoriti na neko
rak-rano, ki skoraj onemogoča 'dosego tega nujnega gospodarskega programa. Ob septembrskih dogodkih smo se dobro zavedali, da je narod popolnoma organiziran šele takrat, kadar so vsi stanovi v njegovih vrstah. Takrat v septembrskih dneh ni nihče imel te blazne misli, da je treba izločiti iz narodne celote kateri stan, takrat ni nihče iz zavisti propagiral uničenje enega stanu. Danes pa se tudi že oglaša ta (neverjeten nazor in nekateri mislijo, da delajo narodno delo, če pri vsaki priliki nastopajo proti gospodarskim stanovom. Ti ljudje mislijo, da koristijo narodu, če pri vsaki priliki škodujejo go-spodarskm stanovom, če jim nalagajo takšna bremena, da bi se morali zrušiti pod
njimi. Ti ljudje se ne zavedajo niti najbolj enostavne resnice, da ni nobenega gospodarskega napredka brez sodelovanja gospodarskih stanov. Skrajni čas je zato, če hočemo doseči svojo gospodarsko neodvisnost, da zavlada pravičnost tudi do teženj gospodarskih stanov, če že enkrat sprevidi naša javnost, da z zanemarjanjem gospodarske politike tudi ni napredka gospodarstva.
Več upoštevanja gospodarskih zahtev je ključ k gospodarski osamosvojitvi, ki je bila cilj septembrskih dogodkov in ki so bili prva velika etapa na poti k dosegi tega cilja. Naj bi se po jubileju septembrskih dni začelo delo za dosego druge etapfr.
Prispevajte v Anton Lušinov fond!
Predsedstvo Zveze bojevnikov, skupina Ljubljana, Trnovo, je soglasno sklenilo, da ustanovi v počastitev spomina na svojega zvestega in tako tragično umrlega člana Antona Lušina — Anton Lušinov fond — v korist bojevnikov v sili. Vse svoje velike sile in vse svoje sposobnosti je posvetil pokojni Anton Lušin svojemu narodu, vedno je imel odprto roko za tovariša in človeka v sili in zato je naša dolžnost, da s prispevki za tovariše v sili počastimo spomin našega bojevnika Antona Lušina.
Apeliramo zato na vse prijatelje pokojnega Antona Lušina in na vse plemeniti' ljudi, da prispevajo v Anton Lušinov fon-! in s tem manifestirajo za ideje, za katere je živel, delal in žrtvoval pokojni Anton Lušin!
Podroben pravilnik Anton Lušinovega fonda se bo izdelal kasneje in se bo v ta namen sklical sestanek vseh darovalcev v lond.
Pnispevke za ta fond sprejemajo: predsedstvo Zveze bojevnikov, skupina L j ubijaj) a-Tmovo, trgovec Stanko Florjančič, Resljeva cesta, Ivan Bizovičar, vrtnar, Trnovo, Franjo škerbee, lesni 'trgovec, Dunajska cesta, Anton Verbič, trgovec, Stritarjeva ulica.
Doslej so darovali v Anton Lušinov fond: Ivan Jelačin, predsednik Zbornice TOI, Dim 200-—; po Din 100-—: J. J. Kavčič, predsednik Zveze trg. združenj; Stane Vidmar, predsednik društva ind. in veletrg.; Franjo Medič, industrijaJec; Avgust Agnola. veletržec; Franjo škerbee, lesni trgovec; Er le Gombač, priv. uradnik; Franjo Hein-richer, lindustrijalec; Anton Verbič, trgovec; Karol So«s, trgovec; Stanko Florjančič, trgovec.
Prispevajte v Anton Lušinov fond!
Plačevanje za bednostni sklad
Davčna uprava mesta Ljubljane razglaša:
Po pravilniku o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna Bednost nega sklada« Dravske banovine za leto 1933/34, Služb, list 406, kos 63 z dne 5. avgusta 1933., morajo službodajalci odpremljati mesečno v gotovini s seznamom v duplo izza dne 1. julija 1933 pristojni davčni upravi od zaslužkov odnosno mezd od svojih nameščencev in delavcev, ki so zavezani so-cijalnemu zavarovanju 'in pokojninski ustanovi od vseh prejemkov pokojnin in sredstev samostojnih pokojninskih ustanov po 1 'A % cd zaslužka oziroma prejemkov in sicer plača 1% delodajalec, ozir. pokojn. ustanova in 'A % delojemalec ozir. vpoko-jenec pokoj n, ustanove; od uslužbencev pa, ki niso podvrženi uslužbenskemu davku, plača 1 % od zaslužka samo delodajalec: Hrana se računa kot gotovina v znesku 350 Din mesečno.
Za zaposlitev oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plačuje, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam, od prejemkov 1% pri mesečnih prejemkih od 2500 Din do 3500 Din. Za vsakih nadaljnih poinih 1000 Din mesečno se davčna stopnja zviša za %%, vendar pa ne sme znašati več kot 12%. če se zaslužek plačuje tedensko ali dnevno, se preračuni na mesečni iznos.
—*... n n mn 0 tm -------------- —
Nemški emigranti v Jugoslaviji ne smejo vršiti trgovskih poslov
Število nemških emigrantov v Jugoslaviji je primeroma aedoj majhno. Nekateri od njiih pa imajo velike terjatve do naših ljudi in hočejo na podlagi teh pričeti v Jugoslaviji tudi s trgovino. Kakor pa se poroča iz Beograda, bo dovolila naša vlada nemškim emigrantom samostojno gospodarsko delovanje samo v produkciji, ne pa tudi v trgovini in svobodnih poklicih.
Homc Hofau/tiafaUU zadcup v hetnuii
Vsi privilegiji konzumnih in nabavijalnih zadrug črtani.
— Vodstvo nabavljalnih
Kakoir povsod po svetu, tako je bil tudi v Nemčiji od gospodarske krize zlasti prizadet srednji stan. A srednji 'Stan je eden glavnih stebrov države in že zato mora. država 'V lastnem' interesu preprečiti popoln propad srednjega stanu. Jedro srednjega stanu in njegovo produkcijsko silo. pa tvorijo trgovci, obrtniki ter -manjši in srednji kmetovalci. Ker pa so cene poljedelskih pridelkov v NemSijf zelo visoko in precej nad svetovno pariteto, so zlasti potrebni vladne pomoči trgovci in obrtniki.
Trgovci v Nemčiji trpe predvsem vsled premočne konkurence velekapitala na eni ter raznih konzutmov in nabavljalnih zadrug na drugi strani. S svojimi vseblagov-nicami (Warenhaus) in velikimi razpoši-ljalnticami ter trgovinami z enotnimi oe-narni je velekapital s svojo finančno silo skoraj onemogočil trgovcu vsako konkurenco. Velikanski promet vseblagovnic dopušča tern orjaškim podjetjem reklamo in način trgovanja, proti kateri je trgovec brez moči. A tudi nabavni pogoji so za vse-blagovnice tako zelo bolj ugodni, da morejo tudi z nižjimi cenami ubiti konkurenco najsolidnejšega trgovca. Stalna zahteva nemških trgovcev je zato bila, da vlada prepove vseblagovnioe. Tega sicer nemška vlada ni storila, čeprav je to obljubovala, pač pa je prepovedala vsako razširjenje vseblagovnic in omejila je tudi njih Število.
Ker so bili trgovci vsled tega polovičarstva vlade zelo razočarani, jim je nemška vlada ustregla vsaj v njih drugi zahtevi, da se odpravi neenaka konkurenca konzumov in nabavljalnih zadrug z njih privilegiji. In priznati je treba, da je vprašanje konzumnih zadrug rešila nemška vlada kardinalno in v popolno zadovoljstvo trgovcev.
V	Nemčiji je okoli 1200 konzumnih zadrug. Vse te zadruge bodo sedaj združene v novoustanovljeni državni konzumni drugi. Ta nova zadruga prevzame vse deleže bivših konzumnih zadrug in tudi vse njih člane, katerih pravice in dolžnosti ostanejo nespremenjene. Vse prodajalne dosedanjih konzumnih zadrug bo oddala nova državna konzumna zadruga v majem trgovcem in obrtnikom, ki pa se morajo obvezati, da bodo vse svoje potrebščine in vse svoje blago nabavljali le pri Državni konzumni zadrugi. Ta ima tudi pravico, da kontrolira njih poslovanje. V državno konzumno zadrugo pa morejo vstopiti tudi vse nabavljalno-prodajne trgovske zadruge. Da pa se pomaga tudi obrtnikom, je nova državna komaumna zadruga obvezana, da krije vse svoje potrebščine v prvi vrsti pri obrtnikih, če seveda njih iadeiki odgovarjajo njenim zahtevam v ceni in glede kakovosti. Konzumne ■zadruge bodo aato še nadalje nudile svojim članom dobro blago, ne bodo mogle pa več konkurirati trgovcem in obrtnikom, ker je že pred ustanovitvijo državne konzumne zadruge nemška vlada odpravila v«e davčne, prevozne in drug« privilegij« ko«*um«v in nabavljalnih sa-drug.
Tako je sedaj položaj konzumnih zadrug
zadrug prevzamejo trgovci
popolnoma zenačen s trgovinami in obrtniškimi delavnicami. Za vse veljajo zopet iste pravice in iste dolžnosti. Vsaka nelojalna konkurenca je sedaj izločena in trgovec ter obrtnik sta dobila oddih, da moreta vzdržati svoj položaj tudi v sedanji težki gospodarski 'krizi.
Razlika med novima zadružnimi trgovinami in onimi legalne trgovine bo odslej samo ta, da bodo imele zadružne trgovine stalen krog odjemalcev, da jim ne bo treba imeti stroškov aa reklamo, dočim si bo moral trgovec še naprej pridobivati svoje odjemalce.
Sedaj pa nastaja vprašanje, kako bodo člani 'konzumnih zadrug sprejeli to reformo. Doslej so različni privilegiji omogočali konzumom 'in nabavi jalnim zadrugam, da so vedno širili krog svojih odjemalcev, sedaj ne bodo mogli nuditi svojini' članom nobenih posebnih ugodnosti, če bodo s svojim dragim upravnim aparatom sploh mogli dajati blago po istih cenah ko 'trgovci. Zelo verjetno je, da bo vsled tega pričelo padati članstvo v konzumnih zadrugah in da je nastal z novo državno konzumno zadrugo konec konzumnega zadružništva v Nemčiji. Uresničilo se bo to, kar smo mi vedno napovedovali, da konzumne zadruge ne nastajajo več zaradi zadružne jnisli, temveč le vsled privilegijev, ki jih te za-drage uživajo z 'izkoriščanjem zadružne misli. Kakor hitro teh privilegijev ni več, tudi ni več navdušenja za idealno zadružno misel in konec konzumnih zadrug je nastopil.
A vsi ti privilegiji gredo na račun davkoplačevalca, ki v tej težki krizi že ne zmaguje več svojih davčnih dolžnosti, kakor to jasno dokazuje padanje državnih dohodkov, ki so zaostali mnogo za proračuna-nimi. Odprava vseh teh privilegijev je postala državna nujnost in nemška vlada je to tudi spoznala in napravila konec nelojalni konkurenci, ki je uničevala trgovino in obrt.
★
V	Avstriji so odpravljeni že v veliki meri privilegiji konzumnih zadrug in v davčnem pogledu že popolnoma, sedaj so odpravljeni ti privilegiji- tudi v Nemčiji, kjer so šli še koiralc dalje in onemogočili vsako konkurenco konzumnih zadrug legalni trgovini.
Tudi pri nas bodo morali slediti vzgledu Avstrije in Nemčije, ker tudi pri nas ogrožajo privilegiji konzumov obstoj trgovine. A brez trgovine je deficit v državni blagajni neizogiben. Zato ni drugega izhoda, ko da se tudi pri nas uveljavi zahteva trgovcev in odpravijo vsi privilegiji, konzu-mov in nabavljalnih zadrug!
UVOZ DOG V FRANCIJO NI K0NTIN-GENTIRAN
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da zahtevajo nekatere obmejne carinarnice pri izvozu dog v Francijo uve-renja o kontingentih. Ta zahteva pa ni upravičena, ker uvoz dog za sode v Francijo ni kontingentiran.
Tlo^sweiiw „Modu ocet" &naqufc
Premogovna industrija je spre jela Rooseveltov obnovitveni načrt. — Začela se je druga etapa v boju za obnovo gospodarstva. — »Sedaj kupi!«
Ne pasna polovičarstva Roosevelt in z doslednostjo, ki je v javnem življenju nad vse rediva, izvaja svoj obnovitveni načrt, ki je zasnovani na zahtevi, da se morajo zaslužki velekapitala »manjšati, vseh delavnih ljudi pa povečati, da zraste s tem kupna mo5 prebivalstva, brez, česar je vsaka obnova gospodarstva nemogoča. Da izvede to svojo veliko zamisel, se je obdal Roosevelt z najbolj sposobnimi ljudmi, ki so »možgani Amerike«, in sklepe teh ljudi izvaja z železno doslednostjo, ki mora tudi pri nasprotnikih vzbujati spoštovanje. Ni še gotovo, če se ho Rooseveltu njegov velikanski načrt tudi v celoti posrečil, na vsak način pa bo njegovo delo poučno za vse narode in tudi za nas, pa čeprav bi bile pri nas čisto drugačne razmere. Kajti podobna vprašanja, ko v Ameriki, postajajo aktualna tudi že pri nas, kajti tudi pr.i nas imamo v gospodarstvu razne morske some, katerih divjanje bi se moralo v interesu celote čim preje onemogočiti. In tudi pri nas trpi kmetovalec od prenizkih cen, vsled česar je tudi pri nas padla trgovina.
Roosevelt je z inflacijo in z znižanjem dolarjevega tečaja začel svoje obnovitveno delo. Naj se imisli o tem koraku Roosevelta kakorkoli, vendar je jasno, da je bila vrednost dolarja z ozirom na notranjo trgovino previsoka. Že pred vojno je v notranji trgovini veljal dolar za mnoge predmete nič več ko nekdanji avstrijski goldinar. Znižanje dolarjevega tečaja je zato tudi prineslo ne dvomne uspehe in pomagano je bilo kmetovalcu, ker so se znižali njegovi dolgovi. 'Prav tako so se pa znižali tudi državni dolgovi, dočim je prenehal na notranjem trgu zastoj, industrija pa je oživela. Posledica vsega tega je, da je padlo število brezposelnih za 2-2 milijona ljudi in da še naprej pada brezposelnost.
Da bi se pospešila obnova gospodarstva, je izdal Roosevelt svoj gospodarski načrt, ki je slonel na ideji večjih mezd in krajšega delovnega časa, da bi se na ta način moglo zaposliti čim več ljudi in s tem povečati armada potrošnikov. Temu načrtu so se uprli veliki .industrijalci, ker bi se naravno njih zaslužek zmanjšal. Ta odpor je hotel zlomiti Roosevelt z apelom na javnost in z njeno pomočjo. Ustanovljen je bil »Modri orel«, odlikovanje za vse one, ki se obvežejo, da dejansko pomagajo k izvedbi obnovitvenega načrta. Pod vodstvom generala Johnsona se je začela orjaška propaganda za »Modrega orla« in za obnovitveni načrt, propaganda, kakršne še ni videla Amerika izza svetovne vojne. Ta propaganda je bila tako močna, da se ji ni mogel nihče ustavljati in ko je samo v New Yorku
1	in četrt milijona delavcev in 2 milijona gledalcev v velikanskem sprevodu manifestiralo iza Roosevelta, je bilo jasno, da sloni Rooseveltova diktatura na tako velikem zaupanju ljudstva, da se ji ni mogoče upirati.
In po vrsti so začele veleindustrije sprejemati Rooseveltove pogoje in eno uro po poteku ultimata je sprejela tudi premogovna industrija novi premogovni statut. Ta statut jamči delavcu neomejeno pravico združevanja. Prepoveduje vsako delo v premogovnikih 16 let starim osebam, 17letni pa se smejo uporabljati le za nenevarna dela. Mezde za izučenega delavca znašajo 4-20 do 5-63 dolarja na dan, za neizučenega pa od 3-20 do 4-82 dolarja dnevno. Kapitulacija premogovne industrije je imela za posledico, da je prenehal odpor tudi drugih industrij in »Modri orel« je zmagal.
Branile pa so se še velike banke in ker te niso hotele dajati podjetjem denarja za zvišane plače, je bil v nevarnosti ves obnovitveni načrt. Tudi ta odpor je bil zlomljen in banke so morale sprejeti Rooseveltove pogoje, ker jim je grozilo podržav-ljenje. Sedaj je storjen za kreditiranje zasebnega gospodarstva še nov korak in Re-fico (Reoonstruotion Finance Corporation) bo dala zasebnemu gospodarstvu eno milijardo dolarjev kredita. Dala ga bo po bankah — ker sama direktno ne sme dajati posojil kot državna institucija — in sicer po 3 %, banke pa ne smejo v nobenem primeru zaračunati več ko 5 %. Po potrebi bo Refico tudi sama prevzela jamstva za posojila, če bi jih banke smatrale za ne dovolj vama.
S sprejetjem obnovitvenega načrta je prva etapa obnove ameriškega gospodarstva končana. Dne 20. septembra se prične druga in njeno geslo je: Kupi sedaj! Vsa ona podjetja, vse one trgovine in industrija, ki so sprejele obnovitveni načrt, je treba sedaj nagraditi in povečati njih promet. Zato geslo: Kupi sedaj! Z velikansko propagando, vprav ameriških dimenzij, se bo vplivalo na ameriškega potrošnika, da kupi že sedaj vse potrebno za zimo, da se bo potrošnja vseh predmetov skokoma dvignila. Nič več se ne bo propagiral obnovitveni načrt sam, temveč propagiral se bo le nakup pri vseh onih, ki imajo »Modrega orla« in bojkot blaga vseh onih, ki niso sprejeli obnovitvenega načrta. Brez pardona se bo vodila ta propaganda, ki bo prav gotovo tako močna, da ne bodo .mogli vzdržati orni, nad katerimi bo proglašen bojkot.
Johnson sam, ki je napovedat pričetek ite nove etape v velikem boju za obnovo ameriškega gospodarstva, je sicer še skromno izjavil, da še ne ve, kakšen bo uspeh te propagande. Ni pa pozabil dostaviti, da je uspeh zagotovljen, če bo vsakdo kupoval le pri onih, ki imajo »Modrega orla« in če se bo vsakdo ravnal po geslu »Kupi sedaj!« Če bo to vsak delal — in propaganda bo to dosegla — potem bo doživelo ameriško gospodarstvo polet, kakor ga že ni doživelo leta in Se predno zapade sneg, bo konec ameriške depresije.
2uHOH{a ic^ovuta-
IZVOZ HRASTOVIH PRAGOV
V	PERZIJO
V Teheranu je eden naših vodilnih lesnih industrijalcev, ki se pogaja z upravo peizijskih železnic za dobavo naših hrastovih pragov. Gre za dobavo enega milijona hrastovih pragov, ki bi se dobavili v treh enakih letnih rokih. Pogajanja potekajo ugodno in se računa s skorajšnjim uspešnim zaključkom. Dobavo bi izvršila ena naših vodilnih lesnih industrij.
GRŠKO-SOVJETSKA TRGOVINSKA POGODBA PODPISANA
V Atenah je bila v soboto podpisana grško-sovjetska trgovinska pogodba. Po tej pogodbi se plačuje iz sovjetske Rusije uvoženo blago stoodstotno z grškim blagom, razen uvoženega žita, ki se plačuje 20 odstotkov v blagu in 80 odstotkov v denarju.
ITALIJANSKA TRGOVINSKA BILANCA PASIVNA
Italija je avgusta meseca uvozila blaga v vrednosti 532-9 milijonov lir, iizvozila pa za 456-3 milijonov lir. Lani v avgustu je zna-žal izvoz 535*2, uvoz pa 525*6 milijonov lir.
Skupaj je Italija v prvih osmih mesecih uvozila za 4956*4, izvozila pa za 4012*9 milijonov lir, dočim je znašal v tem času, lani izvoz 4446*7, uvoz pa 5795*2 milijonov lir.
Lani je torej znašal v 12 mesecih deficit v italijanski trgovinski bilanci 1349 milijonov lir, dočim znaša letos že v 8 mesecih 943*5 milijonov lir.
ITALIJA UVAŽA VEDNO MANJ ŽITA
Po statistiki italijanskega finančnega ministrstva je uvozila Italija od 1. julija do 31. avgusta približno 107.644 centov žita, dočim je uvozila lani v isti dohi 654.577 centov. Koruze pa je uvozila Italija odi 1. julija do 31. avgusta 1933 297.800 centov, lani v istem času pa 1,472.718 centov. Uvož žita je torej padel v dveh mesecih za 546.933 centov, uvoz koruze pa za 1,174.918 centov.
VOLNA
Otvoritev volnenega trga 28. avgusta v Syd:neju je ‘povzročila precejšno razburjenje. Ponujene cene so bile 45—50% višje od lanskih v istem časiu. .Od 1928. leta je cena volline stalno padala, in dosegla najnižjo točko junija 1932. leta. Letos pa je cena do julija počasi naraščala. Voibče se je prerokovalo, da bodo cene na Sydnej-skem trgu precej boljše, toda tudi ta prerokovanja so 'bila še prenizka. Zvišanje cen je posledica velikega povpraševanja, ne manjše ponudbe, kajti donos striženja je bil ocenjen za 5% višje kakor lanski. Vzroki so torej drugje. Vendar je še prezgodaj reči, ali ise l>odo oene držale.
ANGLEŠKO-FINSKA TRGOVINA
Prav sedaj razpravljata Vel. Britanija in Finska o novi trgovinski pogodbi. V zvezi s temi pogajanji je bil otvorjen v ponedeljek dne 4. septembra t. 1. v Finski »Angleški teden«. Finska bi mogla kupiti mnogo več v Vel. Britaniji, kakor doslej.
V	zadnjih treh letih je izvažala Finska v Vel. Britanijo blago v vrednosti 11,000.000 funtov, uvozila iz Vel. Britanije pa samo blaga v vrednosti 2,500.000 funtov.
Nova pogodba bo naj brž e skrbela za večji izvoz proizvodov glavnih angleških industrij v Finsko (n. pr. premoga, železa in jekla). Toda v glavnem bodo morali kriti razliko med izvozom in uvozom produkti raznih manjših industrij, predrobnih in premnogovrstnih, da bi jih kakšna pogodba mogla našteti. In prav propaganda teh izdelkov je glavni namen »Angleškega tedna« v Finski.
Od/zla pzmeAjz 4c&šc>
V	število postaj, za katere velja izvozna tarifa za sveže sadje, je uvrščena tudi postaja Krško.
Na Bolgarskem je letos letina češpelj zelo slaba iin bo mogla zato izvoziti le malo češpelj. Suhe češplje se prodajajo v Sofiji po 6—7 levov za kg.
Madjarska zunanja trgovina se je letos znatno zboljšala in znaša v prvih osmih mesecih njen aktivni saldo 28*5 milijonov pengov, dočim je bilo lani deficita za 17*6 milijonov pengov.
Romunsko - poljski trgovinski sporazum je podpisan. Sporazum velja za dve leti. Romunija ho izvažala na Poljsko meso, sadje, sadne konzerve, semena, sirove kože in celulozo, uvažala pa stroje za petrolejsko industrijo, koks in razne pol-fabrikate.
Avstrijska tekstilna industrija je v zadnjem času znatno povečala svojo produkcijo vsled! naročil iz Rumunije, Madjarske in Jugoslavije. Napredek avstrijske tekstilne industrije je dosežen na škodo češkoslovaške, ki vsled nemočnosti plačevanja potom kompenzacij ne dobiva več naročil iz teh držav.
Združene države Sev. Amerike nameravajo izvoziti 35 milijonov bušljev pšenice po ceni, ki bo za 20 centov nižja od one, Id vlada na ameriškem trgiu. Ta duim-ping opravičujejo Američani s tem, da jim je dovolila londonska konferenca izvoz 47 milijonov bušljev. Primanjkljaj pri ceni bodo morali kriti mlini.
Qd/iia,pta6eA,&
Razvoj Haife
Izgradnja haifske luke, ki omogoča dostop tudi večjim ladjam, odpira ugodne perspektive za palestinsko trgovino. Govori se, da se Irak in Perzija ix>gajata za svoboden tranzit skozi to luko. Po avtentičnih poročilih je tudi pričakovati, da bo petrolejski vod Iraške petrolejske kompa-nije iz Kirkuka v Haifo dogotovljen že septembra 1934. L, t. j. petnajst mesecev predi pogodbenim terminom. Iraška petr. družba ima tudi namen, ustanoviti v Haifi rafinerijo petroleja. Dobro je uspelo državno podjetje, ki je osušilo pri Haifi večji teritorij, ki ga je prej pokrivalo morje. Ta zemlja, ki se bo po večini oddala v najem, ima skoraj neomejene možnosti. Palestina je ena redkih dežel, ki ima kljub krizi aktiven proračun. Leta 1932/33 je proračun izkazal dohodkov: 3,015.917 pal. funtov, izdatkov: 2,516.394 pal. funtov, torej presežek: 499.523 pal. funtov. Tudi izgledi za bodočnost so dobri.
POŠTNA PREVOZNA SREDSTVA SO PROSTA PREHODNIH TAKS
Ker pobirajo nekatera samoupravna telesa od poštnih prevoznih sredstev razne prehodne takse ko mostnino, brodmno, cestnino, kaldrmino in druge, opozarja prometno ‘ministrstvo, da so poštna prevozna sredstva vseh teh taks oproščena. To velja tudi za avtobuse poštnih zakupnikov, ki poleg pošte prevažajo tudi potnike in blago.
VELIKA RADIO-POSTAJA V BEOGRADU
Ker so -odobreni vsi načrti za novo veliko radio-postajo v Beogradu, se bo la začela v kratkem graditi. Nova postaja bo delala s 57 kilovati, dočim dela sedaj le z
2	in pol. Imela bo podpostaje v Subotici, Som boru, Skoplju in Sarajevu.
9o -svetu
Nj. Vel. kralj in kraljica sta pozdravil*
na železniški postaji v Beogradu Nj. Vel kralja Borisa in kraljico Giovanno na povratku v Sofijo. Njuna Vel. sta ostali v dvorni čakalnici v intimnem razgovoru ves čas do odhoda vlaka.
Zun. minister Jevtič se je sestal z runi. zun. ministrom Titulescom v Subotici in imel ž njim daljšo konferenco. V komunikeju o konferenci se pravi, da je bila na sestanku konstaitirana popolna enakost na-1 ziranj v vseh vprašanjih in da bo prihod-' nji sestanek Male antante dne 25. t. m. v Sina ji in ne v Ženevi.
Ban dr. Marušič je izjavil, da ni sedaj izvedena komasacija občin definitivna, temveč so po volitvah še tri leta možne spremembe, tako glede grupacije občin ko tudi glede njih sedeža.
Upravitelj goriške nadškofije Sirolti je poklical k sebi 70 slovenskih duhovnikov in ob navzočnosti videmskega nadškofa N (.-gara zahteval od njih, da s prisego obljubijo, da ne bodo več poučevali in delovali med ljudstvom v slovenskem jeziku. Slovenski duhovniki so se tej zahtevi uprli, ker nasprotuje kanonskemu pravu in obenem sestavili in odposlali posebno spomenico na papeža, ki ga prosijo pomoči proti Sirottiju.
Videmski prefekt je prepovedal slovenskim duhovnikom vsako rabo slovenskega bogoslužja med beneškimi Slovenci, ki s° / to pravico uživali ves čas, odkar so po svobodni volji prišli pod Italijo. Orožniki plenijo po hišah slovenske katekizme. Nadškof Nogaro ni proti tej prepovedi protestiral, kakor je bila njegova dolžnost.
Do ostrega spora je prišlo med čsl. vlado in nuncijem Ciriacijem, ker je ta poslal Hlinki pisano, ki ga je vsa javnost sprejel« kot odkrito odobravanje Hlinkovega nastopa ob proslavi Pribinove lOOOletnice v Nitri.
Predsednik sovjetske vlade Molotov
namerava obiskati Pariz.
Med Francijo in Anglijo je prišlo glede razorožiitvene konference do načelnega sporazuma, ne pa tudi še z Italijo.
Vojni minister gen. V«ugoin je izjavili da ne veruje, da hi hotela v Nemčiji se snujoča avstrijska legija napraviti to blazno dejanje in vdreti v Avstrijo, ker bi bila od avstrijske vojske krvavo odbita.
Avstrijska vlada je načela pri drugih vladah pripravljati teren, da postane Avstrija član Sveta Društva narodov.
Podkancelar dr. Winkler se je na velikem shodu v Gradcu izjavil proti fašističnim načrtom Starhemberga. Tudi v vrstah krŠČ-socialistov prevladuje odpor proti fašisti-zaciji Avstrije.
Kanya je izjavil, da je Madjarska pr^1 vsaki rešitvi podonavskega vprašanja br®1 istočasne revizije mej.
Podkancelar Papen je prišel v Budap^ što, ker je nemška vlada vznemirjena vsled Kanyjevega potovanja v Pariz. Papen naj obnovi zopet prisrčne zveze med Berlinom in Budapešto.
Nemški zunanji minister Ncurath je i&' javil, da se Neimčija ne namerava vtikati v avstrijske notranje zadeve. — Njegove be* sede pa v Avstriji niso našle mnogo vere-
Washingtonska vlada je odrekla prizna* nje novi kubanski vladi. V kubanskih vodah je dosedaj zbranih 39 edinic ameri' ške vojne mornarice.
NRA je opustila boj proti Fordu, ker j« uvidela, da plačuje Ford svoje delavce bolje, kakor pa bi jih moral po Rooseveltovem obnovitvenem načrtu.
En in četrt milijona delavcev je v 12 ur trajajočem velikanskem sprevodu manif®' stiralo v New Yorku za Roosevelta in nje* gov načrt. Gledalcev je bilo 2 milijona.
Tekstilno tvornico za žensko blago i11 umetno svilo namerava v Ptuju ustanovit1 neka češka industrijska skupina. Tvorni^ bi zaposlila 100 delavcev. Ptujska občini namerava baje novi tvornici dovoliti razfl0 ugodnosti.
Rudolf Mosse, ustanovitelj »Berlin^ Tageblatta«, star šele 43 let, je te d®1 umrl. Kakor pišejo listi, je bil pred d® setimi dnevi aretiran, nakar ni bilo njem nobene vesti. Sedaj je bilo izroče^ njegovo truplo rodbini v zaprti trugi. kojnik je bil v vojni petkrat ranjen 11 odlikovan z železnim križem. Bil je žid<’v skega rodu.
Nad 20 milijonov vreč (po 60 kg) ka^ je bilo letos uničenih v Braziliji, da ohrani visoka cena kave.
bi
<*
ii
ti
4
St
5 i e P
0
6 t t
1
1
Denacsti/&
Angleški trgovci o stabilizaciji deviz
Združenje britanskih trgovinskih zdru-'finj je imelo te dni v Glasgowu svojo let-toj skupščino. Predsednik skupščine sir ‘tjderson je v svojem govoru dejal, da je tol| svetovna gospodarska konferenca po-stavlljena pred to alternativo: ali naj pride do stabilnosti deviz pred vsakim poizkusni trgovinskega poleta ali pa naj se naj-Prej poizkusi doseči dvig trgovine. Z ozimni na sedanjo nezadostno zamenjavo blato med velikimi silami je izjavil sir Anderson, da bi mogel oživeti svetovno trgovino samo velilk svetovni trgovski klub, ki M imel veliko števillo članov, ki bi med-tobojuo sklenili pogodbe po klavzuli naj-točje ugodnosti in to s ciljem, da pospešijo trgovino v sodelovanju z emisijskimi dankami in v svrho doseženja stabilnih ton.
»Za nekatere pomeni«, je izjavil sir Anderson, »stabilnost deviz edino podllago za ^govino in splošno civilizacijo, dočim so drugi mnenja, da se morajo najprej zvi-toti cene in doseči živahnejša trgovina. Sele potem bi moglo priti do stabilizacije deviz. Ni dvoma, da vsakdo želi stabilizacijo deviz, ko tudi dvig cen, da bi mogla Podjetja vsled živahnejše trgovine zopet oživeti. Če britanska država prizna in pridne izvajati načelo medsebojne zamenjave blaga z državami, ki hočejo isto in če s teni oživi trgovino, potem se bo zaupanje Povrnillo, cene se bodo dvignile in stabil-n««* deviz bo prišla kar sama od sebe.«
HIPOTEKE PADAJO
v Dočim je bito v prejšnjih mesecih vknji-ttenih v ljubljanski zemljiški knjigi hipotek za približno 5 milijonov Din, je bilo v juliju vknjiženih le 319 milijonov hipotek, avgusta pa le za 1,398.105 Din. Izbrisanih pa je bilo hipotek za skupno 3 milijone 395.519 Din.
nemški emigranti ustanove
v PARIZU SVOJO BANKO
Praški listi poročajo, da nameravajo nemški emigranti ustanoviti v Parizu veliko banko. V novi banki bi sodeloval tudi francoski kapital. Praški krogi so prepričani, da bo imela nova banka velik uspeh, Posebno pri mednarodnih transakcijah.
*
Upravna odbora zavarovalnih družb
»Vardar« in »Triglav« sta sklenila, da se združita obe družbi v zavarovalnico »Var-dar-Triglav«.
Narodna banka ne odkupuje več srebrnega denarja, ker ima za kovanje srebrnikov že dovolj srebra.
Podružnica Prve hrv. štedionice v Nišu 'e izbrisana iz trg. registra.
®°Igijsko posojilo v višini poldruge milijarde frankov za kritje proračunskega delita je bilo v celoti podpisano.
24 milijonov mark čistega dobička so imel© lani vse nemške zavarovalnice. Čisti dobiček bi odgovarjal 21 % obrestovanju.
Novo inflacijo zahteva predsednik ameriškega senata Harrisom Njegovi zahtevi se je pridružil predsednik bančne komisije Fletoher, ki zahteva, da se poveča obtok bankovcev za tri milijarde dolarjev.^ Avstralsko notranje posojilo v višini 21 milijonov funtov je bilo v eni: uri prepisano.
foiiiidbc.DOUPiiDciunD
Sposobnega zastopnika strojno-gradbcnc stroke išče neka specijalna tvrdka iz Avstrije za svoje izdelke zobatih kolesc vseh vrst. Prednost imajo tehnične pisarne, ki hnajo zveze z največjimi podjetji. Interesenti se naj prijavijo Zbornici za TOI v Ljubljani.
ZUNANJI DOLGOVI NEMČIJE
* znašali 28. februarja 1933. po cenitvi ržavnega statističnega urada (Reichs-Misfeches Bureau) 23.300,000 000 RM. To ' biilo za 561,000.000 HM manj kakor L septembra 1932. Nekako 1.000,000.000 M bo treba za odplačilo obresti za te dgove koncem februarja 1933. 1. Stati-ika ne upošteva dolgov pod 5.000 RM, ^diskontnega kredita Reichsbanke in *ate diskontne banke.
Vlacodno-	gMpodacdt/o.	u-tctldju
lz poročila guvernerja Narodne banke
Rudarstvo
V primeri z lanskim četrtletjem je bilo stanje v rudarstvu, zlasti pa v topilniški proizvodnji ugodno. Tendenca večje proizvodnje, ki se je pokazala lanskega leta, prihaja vedno bolj do izraza.
V rudarstvu se je povečala proizvodnja bakra za 228,5°/o, železne rude za 138°/o, svinčene rude za 25,9% in bavksita za 2T8%. Proizvodnja pirita je znašala 3.786 ton, dočim se v drugem tromesečju lani sploh ni proizvajal. Zmanjšala pa se je proizvodnja premoga (za 14,7%), lignita (za 8,2%), in kromove rude (za 8,7%).
Splošno se je pa povečala proizvodnja v topilnicah in sicer v topilnicah sirovega železa za 1.746,4%, cinka za 105,1%, bakra 36,6% in svinca za 2,7%.
Zunanja trgovina.
Po podatkih Društva narodov je dosegla kriza mednarodne trgovine svoj višek sredi leta 1932, ko je napram prejšnjemu letu padla za tretjino, napram letu 1929 pa za dve tretjini. Tudi zunanja trgovina naše kraljevine je doživela sredi lanskega leta svoj največji padec. Njen izvoz je bil v primeri s prvim polletjem leta 1931 manjši za 40%, njen uvoz pa za 46%. Ker pa je bil pri nas padec hitrejši in močnejši ko v drugih državah, se kaže tudi zboljšanje v naši državi močneje ko v drugih državah, 'tako je padel obseg zun. trgovine v drugih državah v prvem polletju 1932 za 12-5%, dočim je padel v Jugoslaviji samo za 1‘3%.
V	nekaterih državah pada obseg zunanje trgovine še nadalje (ko v Združenih državah Sev. Amerike, Nemčije, Češkoslovaške itd.) dočim je v drugih državah znatno manjše (Francija, Madjarska in zlasti Jugoslavija). Zlasti neugodno se razvija trgovinska bilanca Francije, ker je njena pasivnost občutno večja ko druga leta, nadalje pri Nemčiji in Poljski, v katerih se je izvoz mnogo bolj zmanjšal, ko uvoz. Nasprotno pa se je izboljšala trgovinska bilanca Anglije, Rusije, Japonske, Češkoslovaške, Švice in drugih držav. Oddelek za proučavanje gospodarskih vprašanj pri Društvu narodov navaja na podlagi najnovejših podatkov te zaključke. Izvoz se je povečal v državah, ki so devalvirale svojo valuto in je udeležba teh držav v svetovni trgovini vedno večja. Težišče trgovinske krize je prešlo iz neindustrijskih na industrijske dežele in z dolžniških na upniške. Zamenjava blaga med industrijskimi državami je padla v večji meri, ko zamenjava blaga med industrijskimi in neindustrijskimi. Pri gotovem številu neindustrijskih držav je dosežena avtarkija v manufaktur-nem blagu. Delež evropskih držav v svetovni trgovini je padel, dočim je bil v začetku krize v dvigu. Znatno manjše padanje mednarodne trgovine v drugi polovici leta 1932 in zlasti še v prvi polovici leta 1938 opravičuje zaključek, da se mednarodna trgovina približuje svojemu najnižjemu stanju, izpod katerega ne bo več padla, ker zajema zamenjavo blaga prve potrebe.
Naša zunanja trgovina se je v drugem četrtletju znova poboljšala in je trgovinska bilanca ugodnejša za 25‘4 milijonov Din. Dočim je znašal izvoz 719.538 ton v vrednosti 7.21-6 milijonov Din, je znašal uvoz 188.256 ton v vrednosti 696 milijonov Din. Trgovinska bilanca je za prvo polletje
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 2000 kg bencina. —
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe o dobavi papirnatih vreč.
Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe o dobavi raznega pisarniškega materijala ter raznega prometnega materijala (grafit, ščetke, pločevina, smirek, metle, sidol, pile, barve, motvoz, vijaki, žeblji itd.).
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema dto 25. septembra t. 1. ponudbe o dobavi grafitnega materijala in 150 kg bencina.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 100 kg paljene žice, 10.000 kg kalcijevega karbida in 1 plošče pločevine; do 28. septembra t. 1. pa o dobavi 100 m ognjegasnih cevi in 5 ventilov.
znatno ugodnejša, kakor pa je biila v lanskem, saj znaša njena aktivnost v letošnjem polletju 139 milijonov, dočim je bila lani pasivna za 18 milijonov dinarjev. Treba je povdariti, da je nastalo zboljšanje naše trgovinske bilance napram tujini od zboljšanja našega izvoza, ki se je povečal po količini za 21 % in po vrednosti za 4-5 % v primeri s prvim polletjem lanskega leta. 'Prvo polletje 1933 pomeni izjemo v razvoju naše zunanje trgovine, ker je bila v prejšnjih letih trgovinska bilanca pri inas v prvem polletju redoma pasivna. Letos pa je bila v znatni meri aktivna. Ta uspeh je tembolj pomenljiv, ker smo v drugem tromesečju znatno povečali uvoz, zlasti bombaža in volne. V primeri z lanskim letom je bil obseg naše zunanje trgovine v drugem tromesečju neznatno manjši ko v lanskem in sicer za 0-5%, v primeri z vsem prvim polletjem: pa za 1-3%. Treba je povdariti, da bi bil razvoj naše trgovinske bilance še mnogo bolj ugoden, če ne bi na svetovnem trgu cene tako padle.
Od naših glavnih izvoznih predmetov je
navesti: Izvozili smo gradbenega lesa za 15P5 milijonov (lani za 100 milijonov), koruze za 131 (17) milijonov, sirovega bakra za 69 (58), jajc za 57 (64-5), svinj za 36 (51), rud za 24'5 (22), živine za 23 (15), tobaka v listih za 19 (153), kože za 15 (6), svežega mesa za 14 (17), goveje živine za 14 (11) milijonov itd. Glavni uvozni predmeti pa so bili: bombaž in bombažni izdelki za 155 (lani za 116) milijonov, železo in železni izdelki za 58 (82‘5), volna in volneni izdelki 50 (39’5), svila in svileni izdelki 31 (23’5), kava 20 (22-5), stroji in aparati 19 (36), premog 16-5 (19), elektrotehnični predmeti 16 (22), kože 15*5 (12-5), umetne organične barve 15 (7) milijonov itd.
Pri uvozu treba omeniti, da se je povečal uvoz bombažnih in volnenih sirovio, dočim je uvoz izdelanega blaga nazadoval. Znatno se je zmanjšal tudi uvoz železa in železnih izdelkov ter raznih strojev in aparatov.
V	našem izvozu zavzema Italija še naprej prvo mesto e 23-82%, nato slede: Avstrija 23-72%, Nemčija 13-60%, Češkoslovaška 6-34%, Švica 3*60%, Madjarska 3-43%, Grčija 3-27%, Belgija 3-25%, Francija 2-32%, Združene države Sev. Amerike 2-06% itd.
Udeležba tujih držav v našem uvozu pa je ta: Italija 16-20%, Avstrija 15-80%, Nemčija 12-80%, Češkoslovaška 12-20%, Anglija 11-15%, Združene države Severne Amerike 4-71%, Madjarska 4-18%, Francija 3-90%, Rumunija 2-79%, Brazilija 2-66% td.
Značilno je veliko zmanjšanje izvoza v Češkoslovaško in divig našega izvoza v Nemčijo in to baš v času brezpogodbenega stanja z Nemčijo. Pri uvozu je treba povdariti dvig italijanskega uvoza in je Italija s četrtega mesta prišla na prvo mesto. Prav tako znatno ise je povečal tudi uvoz iz Anglije in je njen delež v našem uvozu narastel od 7-35% v prvem polletju lani na 11-15% v letošnjem letu. Omeniti je še, da je bila naša trgovinska bilanca napram Nemčiji prvič po vojni v letošnjem prvem polletju aktivna.
(Dalje prihodnjič.)
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 100 kg mila; do 5. oktobra t. 1. pa glede dobave 150 kg minija.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 30 kg konoplje, 50 m gradla za zastore, 50 ovojev motvoza za zastore, 200 ključavnic, 800 kg žebljev in 1000 kosov smirkovega platna.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 29. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 175 metrov bombaževine; do 2. oktobra t. 1. glede dobave 1 venturijeve cevi za merjenje pare, 1 termometra za merjenje temperature in 1 naprave za merjenje vlažnosti pare; do 4. oktobra t. 1. o dobavi centrifugalne sesaljke, medeninastih ventilov, brodskega kabla, bakrenih cevi- bakra, kositra, pločevine, cementa in 1100 vreten sukanca ter 280 kg merlina; do 5. oktobra t. 1. o dobavi obročev iz ebo-nita, fibra v ploščah, klingerita, papirnate lepenke, bombaža, 12 ton koksa in 900 kg lesnega oglja; do 6. oktobra t. 1. o dlobavi glicerina, govejega loja, petrika-paste, vo-
CIKORIJA
las pravi domači izdelek
ščenih sveč, stearinovih sveč, čebelnega voska, konzist<yitne masti, vazelina, cilin-derskega olja, kompresorskega olja, ricinovega olja, transformatorskega olja ter o dobavi 1 piroinetra za merjenje temperature; do 8. oktobra t. 1. o dobavi 2 štedilnikov in 1 mostnega dvigala; do 9. oktobra t. 1. o dobavi cevi za motor ter o dobavi 500 kg bombažnih krp. 1140 kg belega bombaža za čiščenje in 400 kg pisanega bombaža za čiščenje.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 40 m3 prodnega peska; do 2. oktobra t. 1. o dobavi 200 kg namiznega olja, 1200 kg terpentinovega mila, 4000 kg riža, 600 kg sirove kave, 2500 kg svinjske masti in 3600 kg koruznega zdroba; do 4. oktobra t. 1. pa o dobavi materijala za signalne naprave. —
Dne 26. septembra t. I. bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo raznih zdravil; — dne 28. septembra t. 1. pa za dobavo 30.000 plutovinastih zamaškov in 33.000 medicinskih stekel.
Popravila na vojaški zgradbi se oddajo
potom pismene pogodbe dne 28. septembra t. I. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
^ (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču).
Že v 24 urah 522M2;
klobuke itd. Škrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manšeto. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šeleburgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
IZLET V JUŽNO SRBIJO
Društvo Fruška gora v Novem Sadu, kakor tudi Putnik, Beograd organizira izlet s posebnim vlakom v južno Srbijo, v dneh od 5. do 11. oktobra t 1. Vožnja Beograd— Skoplje—Beograd stane 511. razred Din 165-—, II. razred Din 280-—, dočim plačajo izletniki izven Beograda od svoje vstopne postaje do Beograda 2/,, popust na normalno ceno. Zahtevajte čitmpreje programe.
Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 30. t. m.
»SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 16. septembra objavlja med drugim: Zakon-, o organizaciji gasilstva. — Razglas o začasnem pobiranju taks v korist Rdečega križa. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 29. septembra: Zaprto.
Sreda, dne 20. septembra: V agoniji. Red Sreda.
Četrtek, dne 21. septembra: Sonata strahov. Premiera. Red Četrtek.
Petek, dne 22. septembra: Zaprto.
Sobota, dne 23. septembra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Red B.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 28. septembra: Pikova dama. Premiera. Izven.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Bled-Rečica.
Besedilo: Rudolf Mulej.
Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo.
Imetnik: Mulej Rudolf, trgovec na Rečici 85.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. septembra 1933.
Fi 463/33 - Rg A VII 124/1
Sedež: Celje.
BeseditO: Lee Kudiš »tilka«, tekstilna tovarna, Celje.
Obratni predmet: Tekstilna tovarna. Imetnik: Leo Kudiš, trgovec v Celjil. Podpisuje lastnik ali njegbv pooblaščenec.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. septembra 1933.
Rg A III 173—1
Sedež: Farna vas št. 18. pri Prevaljah. Besedilo: PleŠivčnik Josip.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: PlešiVčnik Josip, trgovec v Farni vasi št. 18 pri Prevaljah.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31, avgusta 1933.
Fi 245/33 — Rg. A III 239/2.
Sedež: Fikšinci.
Besedilo: Šalamon Alojz.
Obratni predmet: trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo ter izvoz sadja.
Imetnik: Šalamon Alojz, trgovec v Fikšindh 36, p. Rogaševci.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. avgusta 1933.
Fi 246/33 — Rg A III 238/2.
*
Sedež: Kamnik.
Besedilo: Jngepaniuk tekstilna družba i o. a.
Obratni predmet: Mehanično izdelovanje vsakovrstnih tkanin in razpečavanje istih ter nakup in prodaja za to
potrebnih sirovin.
Visokost osnovne in vplačane glavnice: Din 100-000'—.
Poslovodje: Čech Josip, tekstilni strokovnjak v Studencih pri Mariboru, Sokolska ulica; Nemec Jurij, tekstilni strokovnjak V Studencih pri Mariboru, Erjavčeva ul. 9.
Za namestovanje upravičen: Tvrdko podpisujeta oba poslovodji kolektivno.
Okrožno kot trg, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. avgusta 1933.
Fi 433/33 — Rg C V 125/1.
Sedež: Kuzma.
Besedilo: HHber Franc,
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Imetnik: Huber Franc, trgovec z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Kuzmi št. 86, p. Gornja Lendava. OkraŽno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 7. septembra 1933.
Fi 237/33 —. Rg A III 243/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Josip Marčan in drUjg.
Obratni predmet: Nakup in razpečevanje klavne živine, klanje iste, predelava mesa ter razpečevanje mesa in mesnih izdelkov.
Družbena oblika: Javna trg. družba od 1. avgusta 1933.
Družabniki: Marčan Josip, mesar v Ljubljani, Heinrihova 16 in Botoš Karolina, zasebnica v Ljubljani, Rimska cesta št. 21.
Za namestovanje je upravičen vsak izmed družabnikov samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. septembra 1933.
Fi 412/33 — Rg A Vil 123/1
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Valjčni mlin, Dragotin Ljubič družba z o. z. ali: Mlin na valjke, Dragutin Ljubič društvo s o. j.
Obratni predmet: Obrat valjčnega mlina, izvrševanje vseh poslov, ki spadajo v mlinsko stroko, zlasti trgovanje z žitom in moko, vodstvo, najemanje in nakup mlinov, nakupovanje in udeležba pri različnih podjetjih.
Visokost osnovne in vplačane glavnice: Din 200.000'—.
Poslovodja: Ljubič Ela, žena bančnega ravnatelja iz Ljubljane, Vrhov-čevft ul. 5.
Družbo zastopa sodno in izvensodno vsak poslovodja samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. avgusta 1933.
Fi 440/33 — Rg C V 127/1
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Avgust Ehrlich, Maribor.
Obratni predmet: Izvrševanje industrijske obrti izdelovanja konfekcijske vate na tovarniški način in industrijske obrti predilnice, tkalnice, barvarne in apreture na tovarniški način.
Imetnik: Avgust Ehrlich, industrialec, Maribor, Jezdarska ulica št. 8.
Kolektivna prokura se je podelila:
1. Ernestu Ehrlichu v Mariboru, Jezdarska ul. Št. 8.
2. Otonu Ehrlichu v Mariboru. Jezdarska ul. št. 8.
3. Avgustu Wenzliku v Mariboru, Jezdarska uL št. 8.
Prokuristi podpisujejo firmo na ta način, da pristavita skupno po dva prokurista tiskanemu ali pisanemu besedilu tvrdke svoja lastnoročna podpisa s pristavkom; p. p. (per procura).
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. avgusta 1933.
Fi 242/33 — Rg A III 241/2.
Sedež: Maribor, Aleksandrova c. 45.
Besedilo: »Kanada« uvoz in izvoz sadja, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: uvoz in izvoz sadja, trgovina s sadjem in sadnimi izdelki ter drugimi deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Visokost osnovne in Vplačan* glavnice: Din 100.000'—.
Poslovodje:
1. Palouc Maks. trgovec v Mariboru, Aleksandrova c. 45.
2. Petan Joško, trgovec v Mariboru, Maistrova ul. 5.
3.	Krkoč Friderik, trgovec v Mariboru, Aleksandrova c. 57.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopajo poslovodje, jn sicer kolektivno po dva poslovodji skupaj.
Razglasi družbe še vršijo s priporočenimi pismi družabnikom.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., drte 31. avgusta 1933.
Fi 244/33 — Rg C II 99/2.
*
Sedež: Nuskova št. 88.
Besedilo: Lang Karol.
Obratni predmet: trgovina s poljskimi pridelki in izvoz sadja na debelo. Imetnik: Lang Karol, trgovec s polj-
skimi pridelki v Nuskovi št. 88. p. Rogaševci.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 1. septembra 1933.
Fi 235/33 — Rg. A III 242/2.
*
Sedež: Nuskova.
Besedilo: Šalamon Josip, trgovina z deželnimi pridelki na debelo, Nuskova, p. Rogaševci.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki na debelo in izvoz sadja.
Imetnik: Šalamon Josip, trgovec z deželnimi pridelki v Nuskovi št. 49.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. avgusta 1933.
Fi 239/33 — Rg A III 240/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Domžale.
Besedilo: Briidcr Obervvalder.
Javna trgovska družba je s 3. decembrom 1932. prenehala in prešla v likvidacijo.
Likvidacijska firma:
Briider Obervvalder v likvidaciji. Likvidatorja sta oba javna družabnika Obervvalder Josip in Krdcksamer Marija, in sicer vsak s pravico samostojnega zastopstva in podpisovanja firme.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1933.
Fi 417/33 — Družb. I 120/61
*
Sedež: Ljubljana,
Besedilo: Feliks Toman.
Izstopil je javni družabnik Feliks Toman st.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. avgusta 1933.
Fi 439/33. — Rg AVI 61/3
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Alpeko« trgovsko-industrijska družba z o, z.
Izbrisala se je filiala v Beogradu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. avgusta 1933.
Fi 427/33 — Rg C IV 157/^
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jugoslavenska banka d. d. podružnica Ljubljana.
Izbriše se Tratniku Francetu podeljeno pooblastilo po čl. 47. trg. zak. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. avgusta 1933.
Fi 647/32 — Rg B II 127/12
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Silorad« komercijalna in iiidustrijalna družba z o. z.
Izbriše se poslovodkinja Weber Ivana, vpiše pa poslovodja Kolenc Albin, trgovec v Beogradu. Bosanska ul. 30. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1933.
419/33 — Rg C IV 296/3 tk
Sedež: Hoče pri Mariboru.
Besedilo: Jugoslovenska tvornica za impregniranjc lesa (iuido Riitgers d. d.
Kolektivna prokura se je podelila Mirku HofBtatterju, ravnatelju družbe.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. avgusta 1933.
B II 36/5.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Zdraviliška družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Debeljak Riko, vpiše pa poslovodja Stojkovič Gojko, pisarniški ravnatelj v Ljubljani. Tyr-ševa cesta 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1933.
Fi 431/33 — Rg C II 183/10
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Alpeko« trgovsko-industrijska družba z o. z.
Izbriše se podružnica v Zagrebu. Okrožno kot trg. sodišče ▼ Ljubljani, odd. tli., dne 25. avgusta 1933,
Fi 403/33 — Rg C IV 157/8
Sedež: Ptuj.
Besedilo: Prva jugoslovanska alkoholna industrijska družba, poprej Simon Hutter Sohn, Hutter & Elsbacher.
Vpis obratnega predmeta se uradoma popravi ir se ima pravilno glasiti: Tvorniška obrt izdelovanja in predelovanja alkohola iz škrobnatih in sladkornih sirovin in izdelovanja brezalkoholnih pijač.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III..
dne 31. avgusta 1933.
Rg A I 149/9.
Izbrisala se je nastopna firma:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Srečko Potnik in drug. Radi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. lil., dne 19. avgusta 1933.
Fi 393/33 — Rg A V 226/5
I
d?
IBadcvolfslvcr vlada
lam.
fe/er se pi/e KaHireiner Kncippova sladuct kava s	f rancfecm .1 Mdvav*
niki pravijc>: Skodelica Kalhvci* n er/« s »Evanckcm« je skodelica.
zdvavja... ?
žBrzojavi : ŽKri&percoloniale jCjubl/ana — “Se/e/oh št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Eastnib: Josip Verlič
Veletrgovina koloni-jalne robe.
velepr
Mlini za dišave.
‘Hočn a Dottrezka
Ljubljana
^Dunajska cesta 33
Ustanooljeho leta 1840
Sbaio^a ipitita.
raznega zganja m konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolaga
‘Orgovd ih industriftl J
Trgovski
lisi
se priporoča za
Inarerlrcinje?
TISKOVINE
vsehvrsi irgevske, uradne,reklam-mrmr nc, časopis, knjige. rečbar
 M— •/•!/•/ •	•	f
him m pečeni!
TISKARNA MERKUR
UUBLIANA.GREGORČIČEVA:; 23
Jel-25-52 \U[<nj*am .Tkkarmillkrkur
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Dreja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKlIR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.