Štev. 10. V Mariboru, 25. maja 1893. Tečaj XIV. Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca Stoji za celo leto 3 gld. pol leta 1 „ četrt 8o (Posamezne štev. 15 kr.) O z n a n i 1 a, I krat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacija pošiljajo se u p r a v n i š t v u v Maribor. Odprto reklamacije so poštnine proste. POPOTMK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in. urednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in d op i si pošiljajo se u r e d n i š t v n v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj so pridene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo. Nefrankorana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslano knjige se ne vračajo. Kako podpirati slovenska učiteljska lista. Bliža se konec šolskega leta, čas uradnim okrajnim učiteljskim konferencijain. Učiteljstvo obravnava tu šolske zadeve sploh in učiteljske posebej. Poleg drugih pravic ima učiteljstvo v okrajni učiteljski konferenciji tudi to, da si voli stalni odbor, katerega naloga je med drugim določevati knjige za okrajno učiteljsko knjižnico ter oskrbovati jo. Konferencija pa ima dajati mu napotke, oziroma tudi določevati splošno, kakšne in katere knjige naj se nakupujejo za knjižnico. Ne da bi hoteli komu kaj očitati, moramo pregledavši imenike okr. učit. knjižnic, vendar priznati resnico, da se v učiteljskih knjižnicah prepogostokrat šopirijo le dela v nemškem jeziku, a onih sicer ne pičlo število slovenskih del pomanjkuje. Učiteljstvo mora plačevati postavno določeni '/2% donesek*) od svoje plače za knjižnico, kar je prav; nikakor pa ni prav, da se z žulji slovenskega učitelja — trpina nakupujejo knjige v tujem jeziku ter tako se podpirajo tuji pisatelji, tuji založniki, katerih bivališče je večkrat daleč tam gori na severu — onkraj črno-žoltih mejnih kolov. Naj nikdo ne misli, da nasprotujemo vsakej knjigi, pisanej v nemškem jeziku; nikakor nc, saj imamo posebno na pedagogiškem polji v domačiji tako sušo, da bi učiteljstvo trpelo veliko duševne žeje in lakote, ako bi bilo primorano uživati le hrano, ki se mu podaja v slovenskem jeziku. Odločno pa smo za to, da se za učiteljske knjižnice nakupujejo le taka nemška dela, ki so vsestransko vredna krvavih naših žuljev, nikakor pa ne tudi takih, ki se sicer ponašajo z blestečim naslovom, kakor „fllozofične" študije itd., a niso drugega, ko s trto povezane otrobi kakega »filozofa", ki v potu svojega obraza polni potrpežljivi papir, kateri mu obeta večje ali manjše število mark bodi-si zlatih, srebrnih, ali le — papirnatih. Najodločneje pa smo zoper take knjige, v katerih se naš narod in njega svetinje naravnost žalijo. Slovenskemu učiteljstvu bodi skrb, da se slovensko šolstvo postavi na slovensko podlago, da se bode pedagogiška književnost v slovenskem jeziku čedalje lepše razvijala. Pričetek je storjen: imamo »Pedagogiško društvo" v Krškem, v katerega prospeh sem pred nedavnim napisal par vrstic, ki so, hvala Bogu, padle na rodovitna tla in so obrodile precejšen sad, kajti število udov imenovanemu društvu je zdatno poskočilo in bode v kratkej dobi narastlo v toliko, da bode društvu zagotovljen ne le obstanek, ampak da bode zamoglo tudi tako delovati, da bode v prospeh slovenskega šolstva in v čast slovenskemu učiteljstvu. *) Na Štajerskem' ne; zato pa se subvencionirajo tukaj knjižnice sedaj tudi le zelo skromno, Uredništvo. Poleg „ Pedagogiškega društva" imamo tudi d v a s 1 o v e n s k a šolsko -učiteljska časopisa: »Popotnik" in »Učiteljski Tovariš", na katera bodi ponosen vsak slovenski učitelj. Oba lista pa izhajata, žal, le po dvakrat na mesec, če tudi se je že večkrat izraževala želja, da bi lista izhajala pogosteje, ali v večjej obliki oziroma v večjem obsegu. Lastnika njiju »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" in »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" bi pač rada ustregla želji slovenskega učiteljstva, a ne moreta, ker jima manjka — ne duševne — pač pa toliko več materijelne podpore. Je-li to pri nas kaj čudnega? Gotovo ne, marveč le posledica onej hibi, na katerej trpi več ali manj vse slovensko učiteljstvo (posebej ono na Primorskem) namreč posledica našega revnega gmotnega stanja. Dokler se bode slov. učiteljstvo tako slabo plačevalo, kakor doslej, ni mogoče od njega več zahtevati, kakor da podpira z naročnino vsaj jedno omenjenih svojih listov. Od drugod dobivata šolska naša časopisa, kakor tudi »Pedago-giško društvo", jako malo naročnikov: od čestite duhovščine malo, od srednješolskih profesorjev menda tudi ne posebno veliko, od drugega slovenskega razumništva pa še manj ; tako stoji ljudsko učiteljstvo skoro osamljeno, če tudi bi ne smelo tako biti. Se sedanjim stanjem ne smemo in ne moremo biti zadovoljni, težiti moramo vedno naprej. Kako naj bi se zgodilo to, imajo priporočiti te-le vrstice. Kakor sem omenil, plačuje vse učiteljstvo V2°/0 donesek od svoje plače za okrajno učiteljsko knjižnico, katera dobiva tako stalnih in precej visokih letnih dohodkov. Bi-li ne bilo prav, ko bi se od dohodkov okrajne učiteljske knjižnice naroče-valo za vsako slovensko šolo po jeden slovenski časopis? Nasvetujem torej cenjenemu slovenskemu učiteljstvu, naj pri prihodnjih okrajnih učiteljskih konferencijah sklene, da se iz zaloga za okrajne učiteljske knjižnice naroča leto za letom za vsako slovensko šolo po jeden naših časopisov: »Popotnik" ali »Učiteljski Tovariš", kakor določijo konferencije. Na tak način pomagalo se bode slovenskima listoma na jedni strani, slovenskemu učiteljstvu pa bi se prihranila naročnina za drug učiteljski list tako, da bi vse slovensko učiteljstvo lehko čitalo in podpiralo oba lista: jednega bi naročevalo učiteljstvo samo za se, drugega pa okr. učit. knjižnica za učit. knjižnico, ki je pri vsakej šoli. Ugovarjati temu nasvetu z veljavnimi razlogi pač menda ne more nikdo, kajti okr. učiteljskim knjižnicam bi ostajalo še vedno dovolj dohovkov za nakup drugih slovenskih knjig razne vsebine in tudi še kaka krona za knjige v tujem jeziku, a gotovo le za take, ki so vredne naših krvavo zasluženih žuljev. Če tudi izostanejo iz okrajnih učiteljskih knjižnic razne »tilozofične" knjige tujih »filozofov", jokal se ne bode za njimi nikdo, kajti le poglejmo v naše knjižnice in prepričamo se kmalu, daje v njih več takih »del", za katere se učitelstvo jako malo zmeni: leta in leta že leže ti »zakladi" v knjižnici, a še vedno izgledajo nekako »deviško", kakor takrat, ko so prišla knjigarju iz rok. Škoda je bilo za denar, ki se je za nje potrošil, kakor za one svetopisemske »talente", ki so bili zakopani, da niso donesli nikakih obresti. Iz vsega srca povem, da več koristi slovenskemu učiteljstvu in s tem našemu šolstvu jeden učni obrazec v »Popotniku" ali »Učitejskem Tovarišu", katerega ima učitelj pri rokah, kadar se pripravlja zaponk, kakor deset debelih knjig — nemških »tilozotičnih študij." Ako bode slovensko učiteljstvo uvaževalo moj nasvet, ako bode poskrbelo, da se prej ko prej vresniči, prepričan sem, da se bode slovenska pedagogiška književnost tako razvijala, da dobimo vsako leto s »Popotnikom" in »Učit. Tovarišem" dve važni in lepi knjigi, ki bodeti glasno pričali, da slovensko šolstvo lepo napreduje; da slovensko učiteljstvu krepko deluje v prospeh slovenskega šolstva in v blagor slovenskega naroda.*) —"—--Peter Medvošček. *) Slavno uredništvo »Učiteljskega Tovariša" prosim, da blagovoli ponatisniti ta članek. Pis. Računstvo v elementarnem nazredu. (Rad o s lav Knaflič.) Pouk zahteva v obče pozornosti učiteljeve, v največej meri pa v elementarnih razredih. Početni pouk se mora na vseh poučnih stopnjah začeti z nazornostjo. To Komensky-jevo didaktično načelo veljavno je tudi v največjej meri o računstvu v elementarnem razredu. Nazorni pouk so jedina rodovitna tla, v katere zasadi početno računanje svoje koreninice. Vsaka prava in jasna številčna predstava naslanja se na zunanjo nazorno poočitovanje iz katerega nastane notranji nazor t, j. predstave. Številna predstava nastane v otročjej duši jedino na podlagi nazorno poočitovanih konkretnih rečij. Otroci, ki še le začenjajo v šolo hoditi, znajo sicer narekovati mehaniški naravno številno vrsto, a ne vedo njenega pomena, t. j. manjka jim predstav o kolikosti jednot, ki se s številko ali v številu označujejo. Slavni pedagog in filozof Komenskv pravi v svojej „Odprta vrata jezikov": „Besede se morajo vedno učiti v zvezi z rečmi, da se razum in jezik istodobno izohrazujeta; besede brez rečij so lupine brez jedra. Modrost sestavljajo reči, ne pa besede!" Vsak abstraktni formalizem se mora izločiti iz začetnega računskega kakor iz vsakega drugega pouka. Učitelj navaja učence od nazornega poočitovanja k premišljenemu, razumnemu štetju, iz konkretnih nazorov k abstrahovanju številčnih pojmov, od poočitovanih pojmovanih števil k številu samemu, k spoznavanju številčnih razmer med seboj in konečno jih usposobi, da združijo vse v praksi življenja, kar so se iz številk naučili, seveda le v onej meri, do katere sega njihov nazorni obzor. Pri početnem pouku o številih ločimo tri stopnje I. stopnja obsega pripravljalne vaje za štetje v obče. Že v prvih šolskih dneh imenuje učitelj nazorno predmete v šoli, daje učencem priložnost, obračati pozornost na število rečij in jihovih delov. Ponavljajoč nazorno pooeitovane predmete stavi učitelj svoja premišljena vprašanja taki'), da odgovarjajo učenci s števili v stavkih. Na ta način začno učenci svojo pozornost obračati na število rečij ter odgovarjajo z naglasom dotičnega števila v celili stavkih. Učitelj je tako storil 1. korak k številjenju. Številjenje se tu vrši le v številčnem prostoru do 10, a ne više, kakor so tudi Močnikove računice urejene. Nekateri učitelji priporočajo tudi številjenje le do pet. Številni pojmi se naslanjajo na štetje. Učenci štejejo pri nazornem pouku (miza, tabla, klop, stolec, vrata itd.) seštevajo predmete in njihove dele, narisane točke, obročke, črte, križce, zvezdice itd., polagajo po navodil učiteljevem palčiee, svinčnike, kamenčke, peresa itd. v različnih vrstah, vendar ne tako, da bi ž njimi ustvarjali tako zvane in proslavljene »številčne podobe." S pomočjo teh poučnih sredstev si pridobe učenci pojme števil do 10 predno se prično učiti prav računiti ter ločijo pojme jednot in množin različnih predmetov. (V šoli je 1 stolec, 1 miza, so 4 okna, 3 podobe, 4 stene, je mnogo klopij, mnogo učencev, imam 1 glavo, 1 nos, 2 očesi, 2 ušesi, 2 roki, 2 nogi itd.). Pojmi „mnogo", „malo", „več", „menj", „vsi", „nikdo", „nič" se morajo učencem nazornim poočitovanjem popolnoma pojasniti. Tam je mnogo kroglic; na suknji je mnogo gombov; v klopeh mnogo učencev; knjiga ima mnogo listov; v šoli je malo stolcev; več učencev stoji; vsi učenci sede; nikdo se ni oglasil; na mizi leži nekaj (knjiga); zdaj ni tam ničesar. O teh pojmih sicer Močnikov navocl ne govori, čeprav se poočitovanje teh pojmov mora izvesti že v prvih 14. dneh. Tvorjenje določnih pojmov do 10 in nedoločnih muožinskih pojmov je torej na tej stopnji zvršeno. II. stopnja obsega seštevanje in odštevanje v številčnem prostoru do 10. Na tej stopnji štejejo otroci se določnimi števili, prisvoje si do dobra poznanje določenega „koliko'' in to izključno le ustmeno. Pismeno označenje teb početnih operacij se začenja koncem ustmenih vaj. Seznaniti učence s številkami priporoča'se kakor najhitreje posebno šolam na več oddelkov. Zmanjkati tudi ne sme prikladnih pismenih vaj. katere se, kolikor možno, vežejo z ustmenimi. Številke se uče učenci pisati na poseben a sličen način kakor črke. Ko so si učenci tem načinom prisvojili prvih 10 števil, začne se 3. stopnja počet-nega pouka namreč vsestranska sinteza in analiza. III. stopnja obsega sintezo in analizo. Do sedaj so učenci šteli večinoma le imenovana števila. S 3. stopnjo početnega pouka v računstvu obrne se jih pozornost na štetje z neimenovanimi t. j. z abstraktnimi števili. Število se poočituje nazorno kakor tudi vsaka druga operacija s početka na konkretnih rečeh v šoli in izven šole, kuje so kot predstave otroškej duši popolnoma jasne, potem na računskem stroji, dalje grafiškim poočitovanjem na tabli s točkami, obročki, zvezdicami itd. ali pa na stenskih diagramih (teh zadnjih po naših šolah ni, pač pa v inozemstvu). Ko učenci sprejmejo po konkretnih rečeh abstraktno število v svojo zavest, abstrahujemo naravnost število, naučimo jih številke in števila označevati z znaki. Številčnim podobam se je prisojevala po Močniku velika važnost. V najnovejšem času pa ovrgava to »važnost" naš rojak gosp. prof. L. Lavtar. K njegovim nazorom, ki so se obširneje razpravljali po vseh pedagogiskih časopisih in v posebnej brošuri (»Metrično računih)") pridružuje se tudi pisatelj teh vrstic. Podobe za posamezne številke naj so v jednej in istej vrsti stoječe črte, kroglice, točke itd. Ko so učenci število dobro poj mili ter začeli šteti s prostimi števili, slede male pismene naloge, a konečno kot sklep razkladanja posameznega števila tako zvano hitro računanje. Zunanji nazor se tukaj pomika vedno bolje pred notranjim, kar se s tako zvanimi »številčnimi podobami" ne doseže. Pri vsestranskem razkladanji števil bodi omenjeno, da bi se število vedno s prejšnjim prispodabljalo na konkretnih predmetih v šoli, potem izven šole,, konečno sledi abstraho-vanje in uporaba. Ko se je število dobro prisvojilo, slede v tem številčnem prostoru vaje v seštevanji, dopolnjevanji in odštevanji; množenje in deljenje bi se naj po Lavtarji preložilo na primerni čas. Da bi pojmi postali osobito jasni, zvršujejo se v teh vadbenih polurah obratne oblike in mešane naloge. Tem načinom se ravnamo do števila 10. Število 10 zahteva posebnih pripravljalnih vaj glede na pismeno naznačenje. To število zahteva, da učenec pojmi desetieo kot celoto. S pomočjo krajcarja in de se tiče (denarja) se lahko ta pojem dobro predoči, ako se na prvo mesto na tablo ne pritvrdi nobeden krajcar na drugo pa 1 desetiea (denar); ta način predstavlja število 10 v pismenem označenji dosti jasno in se priporoča tudi za vsa druga desetična števila n. pr. za 11, na drugo mesto jedno desetieo na prvo mesto 1 krajcar. Povsod tam, kjer se dado uporabiti naši novci, mere in otežje za nazorno poočito-vanje, naj učitelj to uporablja vedno. Deljenje bi se izvajalo tem načinom, da se polovice podajajo še le pri številu 4, tretjine pri številu 6, četrtine pri številu 8, toda še le v primernem časn. Tako se učenci ne preoblagajo z oblikami in lože pojmejo dotične ulomke. Pri početnem računanji mora učitelj osobito vaditi učence razločno pravilno in lepo govoriti, vsaka računska polura bodi slovniška polura. Prvo in drugo šolsko leto nimata posebnega slovniškega pouka. Jezikovna izobrazba šolska se naslanja jedino na to, da se zaloga besed množi z razločnim imenovanjem rečij in posnemanjem razločnih besedij učiteljev. Pri računskem pouku torej ' naj učitelj skrbi, da se učenci izražajo razločno in razumno o vsem, kar so pojmili. Poučevaje heurist.ičnim načinom ima učitelj dovolj priložnosti vaditi učence v govorjenji, kar se seveda ne sme pretiravati na škodo računstvu samemu. Učencu je možno izraziti se jasno in razločno le o tem, kar je razumel jasno. Po besedah učenčevih je torej najložje spoznati, kako je razumel učiteljevo razlaganje in kako je učitelj razlagal. Pri računskem pouku je treba sredotočja ali koncentracije —, t, j. računske naloge naj se dajejo iz praktičnega nazornega pouka, kar oživlja čilost duha in razumnosti. Glavno načelo elementarnega pouka v računstvu je: Učitelj naj zopet in zopet nazorno poočituje tudi najnavadncjše reči; kajti števila so najtežji učni predmet. Jan Amos Komenskv pravi v svojem „ In forma toriju materne šole": „Nič se v mislih težje ne vrsti ko števila." Torej bodi geslo začetnemu računskemu pouku: „Počasi in temeljito!" -•-©SsS-- Razloček med posamnim in skupnim poukom glede na sredstva in smoter. Spisal V. Korun. (Konec.) Oglejmo si v naslednjem, kakov je red pri posamnem, kakov pri skupnem pouku! Ker ima učitelj pri posamnem pouku pred seboj le jednega učenca, katerega lahko vedno nadzoruje in mu daja lahko vedno kaj opraviti, mu pač ne bo težko, si potrebno Veljavo pridobiti. Seveda ne sme biti brez trdne volje; kajti krepek značaj in trdna volja ste lastnosti, kateri mora imeti vsak dober učitelj, poučuj tudi le jednega učenca. Da mora seve imeti tudi potrebno znanje iu nravno živeti, razume se po sebi. Ako ga dičijo vse te lastnosti in si zna s prijaznim vedenjem in toplim zanimanjem za napredek učenca pridobiti tudi njega ljubezen in naklonjenost, mu pač ne bo treba nikdar segati po najskrajnejšem strahovalnem sredstvu, namreč po kazni. Vendar se nahajajo tudi pri posamnem pouku okolnosti, katere so učiteljevi veljavi nevarne. Jedno smo že imeli priložnost omeniti, to je namreč trajno občevanje učitelja z učencem, vsled česar se slabe strani onega očem tega lahko razkrijejo. Nadalje trpi veljava učitelja tudi zaradi tega, ker je ta pri posamnem pouku mnogokrat odvisen od starišev svojega gojenca, kateri to kmalu sprevidi in na stroške veljave svojega odgoji-telja zlorabi. Pametni stariši, katerim je kaj ležeče na dobri vzgoji svojega otroka, bodo domačemu učitelju prepustili polno oblast čez njega, bodo gledali na zvrševanje njegovih zapovedij ter mu bodo skazovali vseskozi spoštovanje. Ne tako lahko je pa strahovanje celega razreda in sicer je to tem težje, čim večje je število učencev; kajti učenci stoje v tem slučaji učitelju samostojnejši nasproti. „V duševni naravi istotako kakor v telesni se določujejo stopinje vpliva, katerega delajo razne sile druga na drugo, po medsebojnem razmerji njihove moči. Močnejša sila potegne za seboj v svojo smer slabejšo. Vzgojitelj je v primeri z odgojencem na vsak način duševno močnejši; in če mu le nedostaja preveč krepke volje, zamogel bo nedvojbeno posamnega odgojenca nagibati po sebi. Pa veče število more to pretežnost precej pomanjšati, da, celo v nasprotje prevreči, in ne vsakdo, ki je gospod svojih otrok, niore biti tudi gospod celega razreda." ') ') Beneke: „Erziehungs- und Unterricbtslehre", II. Bd., str. 620 si. Temu se še pridruži, da učence le površno pozna, in da ne more vsakega pojedinca tako natančno nadzorovati. Da se pa nadzorujejo vedno vsi učenci, in da imajo vedno opravila, to je prvi pogoj za vzdržavanje šolskega reda. Sicer je ta okolnost za veljavo učitelja ugodna, da je od starišev svojih učencev navadno čisto neodvisen ; na drugi strani pa prav pri šolskem pouku mnogokrat nedostaja potrebne pripomoči doma, ker nekateri stariši mislijo, da jim ni treba več sodelovati na izobrazbi otrok, potem ko so jih prepustili v vzgojo. Nahajajo se še celo očetje, ki šolo zasramnjejo in učitelja dolže stran-karstva, da bi le lenobo svojih sinov in svojo zanikarnost prikrili. Nasprotno se pa strabovanje v šoli po tem olajša, da ne stoji učitelj učencem tako blizu kakor pri posamnem pouku, vsled česar le ti njegovih malih slabostij ne zapazijo tako lahko. Tudi imajo razna strahovalna sredstva v šoli veliko večo moč ko doma Že samo osramočenje pred očmi součencev zdelo se bo častičutneniu dečku velika kazen. Seveda more temu ali onemu, manj častičutneniu, misel, da drugi ž njim jednako osodo dele, njemu odmerjeno kazen lajšati. V. Ako vse do zdaj navedene razloge, ki govore za posamni, in potem one, ki govore za skupni pouk, še jedenkrat v spomin pokličemo ter dobro preudarnim, moremo reči, da je posamni pouk učnemu vspeliu v obče ugodnejši nego skupni. Pa tudi skupni vzgoji se morejo vsled njenih omejenih sredstev staviti v marsičem manjši smotri, posebno kar se tiče likanja srca in značaja, ker je učitelju v šoli možno gledati le bolj na zunanje vedenje učencev. Oisto drugače je pa tu in tam s priučenjem tako zvanih družbenih čednostij, katere vsak človek imeti mora, ker je vsakemu prisojeno v družbi živeti, in ki človeka narede. Ker mora zaradi njihove važnosti za človeka kot socijalno bitje pouk tudi za to skrbeti, da se te odgojencem vcepijo, hočemo v naslednjem preiskavati. v koliko zamore šola v tej zadevi rešiti svojo nalogo. Vsekako je istina, da se v šoli lahko dobri po slabih zapeljujejo, ker se nahaja v vsakem večem številu otrok kaka „garjeva ovca", in ker učitelj v prenapolnjenem razredu nravstvenega vedenja svojih učencev ne more tako natanko nadzirati. Ta nevarnost nravstvenega okuženja se tudi vedno in vedno šoli predbaciva in je glavni vzrok, da so se nekateri pedagogi izrekli za posamno vzgojo in torej tudi za posamni pouk. Vendar je temu ugovarjal že Kvintilijan: ..Misli se, da se v šolah nravnost kvari; seveda se kvari včasih, pa tudi doma, in nahaja se za to mnogo dokazov, da se je dobro ime zares oskrunilo, pa tudi zelo vestno ohranilo na obeh straneh. Narava in varstvo sta pri vsakem celo različni. Mislimo si naravo k slabšemu nagneno, mislimo si malomarnost v ponku in varstvu v prvi dobi sramežljivosti: samota pač ne da nič manjše priložnosti za grda dejanja. Kajti na jedni strani utegne biti domači učitelj nečasten, na drugi pa ni občevanje s slabimi sužnji nič varnejše ko z malo skromnimi plemenitniki." Dom pač ne daja nikakoršnega poroštva za ohranitev nravstvene čistote otrokove, zlasti v naših časih ne, ko družbinske vezi postajajo vedno bolj rahle. Sploh pa nevarnost nravstvene popačenosti v šoli ni tako česta, kakor se navadno misli, ker imajo nepokvarjeni dečki zelo nežen čut za nravno in nenravno, za pravo in nepravo, in znajo zelo dobro razlikovati razposajenost od surovosti in budalost od nenravnosti in zato se proti pravi izprijenosti upre že sam zdravi duh razreda. Omenili smo že, da se učenci v šoli ne poučujejo in vzgajajo samo po učitelji, temveč vsled zgleda in tekmovanja tudi po součencih. Ker se tukaj nahajajo otroci vseh stanov drug poleg drugega, zadobi vsak posameznik natančnejše poznanje ljudi j; namesto boječnosti pred ljudmi, ki je lastna večini otrok, stopi priljudnost in sočutje z usodo sovrstnikov. Občevanje učencev med seboj, brez česar mora posamezno vzgojeni biti, je jed no najizdatnejžili in zato neobhodno potrebnih vzgojevalnih sredstev. PVsled občevanja učencev med seboj", pravi Schmidt1), „se vse individualno voglato odrgne, se napuh udnši, se omejitev samega sebe dejanstveno kaže, se značaj krepi. Nižji nagoni, prepirljivost in po končeval uost, prevzetnost in ošabnost, trdovratnost in lokavost, se zatirajo, ter red in pravilnost, spoštovanje avtoritete in ponižnost, nravsteno dejanje in življenje — vse čednosti, katere človeka dičijo kot človeka in državljana — se Vcepijo v šoli na ta način, da se posnema to, kar je kdo drug prej storil." Posamezna vzgoja goji v odgojenci, dasi ne nalašč, vendar vsled prevelike prizanes-Ijivosti, ki se tolikrat trpi v rodbini nasproti pojedinemu otroku, zelo lahko sebičnost in napuh, česar nasledek je zavist, prav zato, ker deček ni vajen, da bi ga kdo prekašal. Drugače je pa v šoli. Tukaj sede otroci iz bogatih in ubožnih, iz visokih in nizkih rodbin drugi poleg drugega in vsi imajo jednake pravice in jednake dolžnosti, vseh znanje se meri z jednakim merilom. Vsak učenec vidi, da le toliko velja, kolikor zna; ta zlati nauk vzame potem s seboj v svet, kjer tudi vsak človek le toliko velja, kolikor je vreden. Ako noče za součenci zaostajati, ali če jih hoče še celo presezati, mora biti priden in samodejen; tako se navadi samodejnosti, brez katere bi v poznejšem življenji ne mogel izhajati. S skupnim učenjem in skupnim življenjem v šoli se goji jednomiselnost injedno-dušnost, se neti ljubezen do domovine in se vzbuja gorečnost za blagor človeštva; kajti te razširjene koristi se morejo vpeljati le tedaj, ako se nahaja več posameznikov, kar je v šoli pri večem številu in raznoličnosti gojencev. Po pravici vzklikne torej Kvintilijau: Kje se bo naučil onega čuta, ki se skupen imenuje, če se odteguje družnosti, ki ni prirojena samo ljudem, ampak tudi nemim živalim!" To so velike prednosti skupnega pouka; če torej vse natančno premislimo, tako se bomo brez obotavljanja pridružili mnenju učenjaka Benekeja, da se dajo nedostatki skupnega pouka po spretnih učiteljih vedno v gotovi meri odstraniti, da se pa pomanjkljivosti posamnega pouka nikdar ne morejo dopolniti. ') „Gymnasialpaedagogik", str. 188. -- Oblikoslovje v ljudskej šoli. (Konec.) 6. Primerjajo se pri računstvu premi robi teles po dolgosti in merijo se. N. pr. : a) dolgost mize s širokostjo (debelostjo); visokost table s širokostjo (debelostjo); visokost peči s širokostjo (globokostjo); itd. h) robi kocke, paralelepipeda, piramide. 7. Primerjajo se robi mejnih ploskev po dolgosti in merijo se. N. pr.: a) visokost sprednje ploskve na tabli s širokostjo; itd. h) visokost sprednje ploskve s širokostjo na kocki, paralelepipeda; itd. Opomnja. Pri merjenji rabijo se le one mere, s katerimi smo učence že seznanili, kedar s temi ne shajamo, preide merjenje v primerjanje, n. pr. širokost mize je manjša od metra, itd. — V tem načrtu so imenovana samo telesa v sobi, s čemur pa ni rečeno da se ne jemljejo telesa zunaj nje. N. pr. primerja se visokost dreves, hiš, cerkvenega stolpa, itd. Drugi razred. Drugo šolsko leto. 1. Ponavljanje snovi 1. šolskega leta. 2. Imenujejo se mejne ploskve teles po številu oglov (stranic). N. pr. triogelne (tristrane), štiriogelne (štiristrane) ploskve itd. opazujemo: a) na oknu, peči, tabli, itd. b) na kocki, prizmi, piramidi, itd. 3. Lega posameznih a) robov, b) ploskev in sicer: ležeča, (vodoravna), stoječa (navpična), viseča (poševna). N. pr.: a) na peči, omari, mizi, itd. b) na kocki, prizmi, itd. — Vaga, svinčnica. Robi se rišejo. 4. Lega dveh sličnih robov: jeden rob je ležeč, drugi a) stoječ, b) viseč. N. pr.: a) spodnji rob šipe je ležeč, desni rob šipe je stoječ, itd. b) zgornji sprednji rob kocke je ležeč, levi sprednji rob kocke je stoječ; spodnji sprednji rob piramide je ležeč; desni sprednji rob piramide je viseč ; itd. Otroci naj sestavljajo iz palčic, katere pokladajo na klop, kote. Riše se, in rabi se ime kot. 5. Število kotov vsake mejne ploskve. N. pr.: a) sprednja ploskev table ima 4 kote, itd. b) spodnja ploskev kocke ima 4 kote, spodnja ploskev piramide ima 3 kote, itd. Mimogrede se pri t,ej točki rabijo imena trikotnik, štirikotnik, itd. Rišejo se trikotniki, štirikotniki, itd. 6. Osnovna, obstranska in pokrovna ploskev; osnovni, obstranski in pokrovni robi. N. pr.: a) tla, stene, strop sobe; dno, vrh, duri, stene omare; itd. b) osnovna, obstranska in pokrovna ploskev kocke, paralelepipeda, itd. Imenuj osnovne robe kocke, prizme, itd. Tretje šolsko leto. Opomnja. Vtem letu se pridcne prejšnjim telesom še tristrana okrajšana piramida (tristrana piramida prerezana vzporedno z osnovno ploskvo). 1. Ponavljanje snovi 1. in 2. šolskega leta. 2. Pravi kot, poševni kot. N. pr.: a) sprednji levi rob table tvori s sprednjim spodnjim robom pravi kot, itd. b) spodnji sprednji rob piramide tvori z levim sprednjim robom poševen kot, itd. Otroci naj prave, poševne kote iz palčic sestavljajo. Pravi in poševni koti se rišejo in sicer a) tako, da je jeden krak vodoraven. Preden se riše, pokaže se lega krakov na telesih, ali na palčicah. J}, Lega dveh robov, katera ležita v istej mejni ploskvi in se ne stikata. N. pr.: a) levi in desni rob šipe sta vzporedna, itd. b) zgornji sprednji in spodnji sprednji rob kocke sta vzporedna; desni in levi sprednji rob okrajšane piramide se navzgor približujeta, navzdolj oddaljujeta; itd. Otroci naj pokladajo palčice tako, 1. da so vsporedne, 2. da niso vzporedne. - Riše se. 4. Natančneje imenovanje likov na telesih: kvadrat, pravokotnik, jednakostran, jednakokrak trikotnik, trapec, kvadrat ima 4 jednako dolge stranice in 4 prave kote; pravokotnik ima itd. Imenuj telesa, na katerih vidiš kvadrate, pravokotnike, itd. Otroci naj take like sestavljajo iz palčic. — Riše se. 5. Natančneje imenovanje geometričnih teles. N. pr. tristrana prizma, šesterostrana piramida, itd. Tretji razred. Četrto šolsko leto. Opomnja. Prejšnjim telesom pridenejo se še: poševni paralelopiped, poševna tristrana piramida, pokončna tristrana piramida, katera je nevzporeduo proti osnovni ploskvi prerezana. — is:'. — Ponavljanje snovi 1., 2. in 3. šolskega leta. 2. Pri ponavljanji o likih govori se na novo o rombu, romboidn, trapecoidu. Otroci naj sestavljajo like iz palčie. — Riše se. l 3. Obseg znanih likov se računa. Meri stranice likov a) v šoli, b) na prostem. Peto šolsko leto. 1. Uvod. Telesa, ploskve, črte, točke. Opornnja. 8 poukom do 5. šolskega leta seznanili smo učence z raznimi oblikami in privedli smo jih do tega, da morejo svojo pozornost le na obliko obračati. Potemtakem prva točka ne zahteva več ko jedno uro za pouk. — Če se pa na nižji in srednji stopnji ni pripravljalo na pouk iz geometričnega oblikoslovja, potem se pa mora že več časa porabiti za odmišljanje teb pojmov. Ogledavajo se geometrična telesa, ž njimi pa tudi druga, kakor: tabla, knjiga, peč, itd. Vse, o čemur se pozneje še govori, ogleda se najprej na telesih. Vse, kar se da risati, se tudi nariše. 2., Razvrstitev črt na preme in sloke. Daljice se merijo a) na telesih v sobi, in b) na prostem. — Merski trak, merski lanee, za silo vrv. Kar se meri se tudi riše in sicer daljice na prostem v zmanjšani meri. Krog. Na katerih telesih ga nahajaš? Ludolfovo število dobiš, ako zmeriš obseg kroga na cilindru, stožci in njegov premer, in izračunaš, kolikrat je mersko število premera v merskem številu obsega. — Računi o obsegu kroga. 3. Lega premic, a) Lega jedno premice, h) lega dveh premic. 4. Razvrstitev kotov. — Transporter. Meri kote, riši kote dane kolikosti, a) g_tlansporterjem, h) na oko, ocenjuj narisane kote na njih kolikost in meri jih potem. f>. liki., a) premočrtni (trikoten, štirikoten, itd.) b) stokočrtui. 6. Trikotnik. 7. Štirikotni k. 8. Krog in pravilni mnogokotnik. Četrti razred. šesto šolsko leto. 1. Ponavljanje prejšnje tvarine. 2. Ploskvene mere — vzorci iz lepenke ali lesa. 3. Izračunan je ploščine: a) pravokotnika — vzorec iz lepenke ali lesa, b) kvadrata — vzorec iz lepenke ali lesa, c) vzporednika sploh — vzorec iz lepenke ali lesa. d) trikotnika — vzorec, e) trapeca — vzorec, 2 skladna trapeca, f) pravilnega mnogokotnika — vzorec, Dopis upravnega odbora »Zaveze slov. učiteljskih društev", kateri je v svoji seji dne 3. aprila t. 1. določil za letošnje glavno zborovanje mesto Maribor na Štajerskem, vzame na znanje. d) Dopis »Zaveze slov. učit. društev" da se izvoli poverjenik za »Paedagogično društvo" v Krškem in za slov. pedagogične liste. — Se je sprejelo. (Glej »Popot." št. 24 1. 1892). V. Podavanje gospoda Zopfa se preloži. VI. Povodom svojega odhoda iz okraja nagovoril je gospod predsednik zbrano učiteljstvo blizu tako-le: »O veliki noči leta 1871. priromal sem kot 211etni mladeneč ali kot poldrugolotni podučitelj iz lepih Slov. goric semkaj v Ptuj. Tu sem deloval celih 11 let, 11 let pa pri Sv. Vidu, kamur sem bil iz Ptuja premeščen. Prišel je čas ločitve. Z odlokom vis. dež. odbora dne 20. aprila t. 1. prišel mi je ukaz, preseliti se iz službenih ozirov do 15. t. m. Akoravno pridem na boljše mesto, (polijejo ga solze) vendar je ločitev težka, ker zapustim na dosedanjem mestu dobro ljudstvo in vrlo mladino; ker zapustim stare sotovariše, ki so mi 1 >i 1 i zmiraj dobri in prijazni; težko ker zapustim šolski okraj Ptuj, kjer sem vžil mnogo veselega. Zahvalim vse tovariše in tovarišice, ki so irii čestitali; zahvalim slovensko učiteljstvo ptujskega okraja za kolegijalnost in zaupanje, izkazano mi v raznih slučajih ; zahvalim na vzajemnem sodelovanji. Z veseljem se bom spominjal službenih let in tovarišev v tem okraji. Poslavljam se torej od Vas in izrekam Vam vsem: z Rogom! želeč Vam boljših časov ko so bili do sedaj!" V znamenje so Čutja vstanejo vsi navzoči. —. Na to povzame-gospod Podobnik besedo in govori blizu tako-le: »Častiti tovariši in tovarišice! Gospod predsednik se od nas poslavlja. Videlo se mu je, kako težka je ločitev njemu, a še težja > je za nas, ker izgubimo vzornega učitelja in tovariša. Zagotovil nas je, da nas bode ohranil v blagem spominu. Tovariši! mislim, da bomo tudi mi isto storili, in da se ta vez ne pretrga, izvoli naj so gospod pred- sednik našim častnim članom!" — Predlog se sprejme z burnim živio! Na to spregovori gospod Možina, kot najstarejši ud v imenu celega društva in izreka poslavljajočemu se tovarišu najsrčnejšo zahvalo za njegov trud in želi, da mu Bog stotero jiovrne vse, kar je nam dobrega storil, in ga živi z nami še veliko let. (Živio!) VII. Vrši še volitev novega predsednika in podpredsednika. Predsednikom je izvoljen gospod Strelec, podpredsednikom pa gosp. Podobnik. Zborovanje se sklene ob 12. uri. Po zborovanji zbrali smo se v Brenčičevej go stilni, kjer so se vršile napitnice odhajajočemu tovarišu. Gospod Ziher nam je tudi prav humoristično pripovedoval, kako se jima (gg. Ribiču in Žihru) je godilo, ko sta še bila kot „vanderčka" in sta šla v Gradec študirat Na svidenje! V. T; Ormož. Zborovanje učiteljskega društva za ormoški okraj vršilo se je v navzočnosti 13 udov 4. maja t. 1. v Ormoži. I. Predsednik, nadučitelj Porekar, prične zborovanje s pozdravom do zbranih ter se opravičujoč, da ni zborovanja, kakor je bilo sklenjeno, razpisal v Središče. Razlogi se vzamejo na znanje in naredba se odobri. II. Ivo se zapisnik o zadnjem zborovanji prebere in potrdi, rešijo se dopisi predsedništva „Za-veze", tičoč se prihodnjega glavnega zborovanja v Mariboru in zavezinega glasila „Popotnik", ter Pop. urednika, tičoč se stalnih poročevalcev za „Popotnik", poverjenikov za nabiranje naročnikov in nekatere spremembe v „Popotnik-ovem koledarji". Obema pismoma se vstreže tako-le: Poverjeni-štvo prevzame gospod Porekar, kateri prejme kar nekaj zaostaline za „ Popotnik" in „Popotn. koledar". Poročevalcem za „Popotnik" se izvoli gospod A. Frenensfeld; glede na ^Popotnikov koledar" pa se sklene, naj bi ostalo pri starem, namreč naj ima tudi letnik lw94 učiteljski imenik. Vzorci za imenik učencev se ne priporočajo, pač pa bi „repcrtorij šolskili zakonov" dobro došel učiteljstvu. III. „0 sredstvih, da bi bolje prospeval jezikovni pouk na višji stopnji" podava g. Frenensfeld, navedajoč sledeče: a) učenci si naj z učiteljevo pomočjo naberejo zaklad dobrih besed in pristnih slovenskih fraz; b) učenci naj mnogo pripovedujejo, ter se uče, kolikor le mogoče dobrih pesnij na pamet; c) naj se pri učencih oživi domišlija s pripo-vedanjem narodnih pravljic, pripovedk in junaških pesnij; d) učepci naj razvidijo, koliko lepot in krasot hrani naš jezik. Govorniku se izreče zahvala. IV. Razgovor „kako uravnati oddelek za zaostale učence ?" po novi naredhi je bil živahen, posebno sta se ga udeleževala gg. Vauda in Mejovšek, kateri meni, da se v takih oddelkih naj poučujejo posamezno, učitelje pa za to poučevanje plačujejo posebej. Sklene se, to točko postaviti prihodnjič zopet na dnevni red. V. Predlogi. Gospodičina M. Pirnat nasvetuje, naj se društvo obrne do uredništva in izdajateljstva „Slovensko-nemškega slovarja" z prošnjo, da se učiteljem zniža naročnina. Se sprejme. Po nekaterih manj važnih vprašanjih se sklene živahno zborovanje z nasvetom, da se prepusti določitev časa za prihodnjo zborovanje predsedniku. ____M. Š. Iz Savinjske doline. 4. maja ob 2. uri po-poludne imelo je „Savinjsko učiteljsko društvo" svoje občno zborovanje v St. Pavlu. Zborovanje je otvoril g, predsednik, pozdravjaje došle člane osobito g. Šijanca iz St. Jurija ob Taboru, kateri je društvu na novo pristopil. Predstavil nam te tudi svojega vrlega sina cand.jur. g.Otona Vidica kot gosta. Potem prečita pismo dragega tovariša g. F. Šorna, kateri je naš kraj zapustil. Zgubili smo zvestega, ljnbeznjivega tovariša in delavnega društvenika. V znak prijateljske naklonjenosti dragemu tovarišu zborovale! vstanejo. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Zaradi važnosti došlih dopisov opustila se je 3. točka dnevnega reda. Predsednik naznani došle dopise : a) uredništva „Popotnika"; h) predsedništva in; c) predsednika „Zaveze." Društvo je sklenilo storiti vse, kar bi pripomoglo odpraviti opasnost, ki vsled zaostalinePopotniku" žuga, ker si šteje v častno dolžnost podpirati list, kateri je uprav list slovenskega učiteljstva in glasilo „Zaveze", pa tudi spoštovanjemu uredniku na ljubo. Za poročevalca ^Popotnika" izbral se je g. A. Farčnik, nadučitelj na Polzeli. Glede na imenik v prihodnjem „Pop. koledarji" se društveniki zjedinijo, naj bi se sprejele samo „Spremembe" glede na letošnji imenik in „Repertorij šolskih zakonov." Poverjeništvo za razpečavanje slov. šol. listov, •učnih in učilnih knjig itd. je blagovoljno prevzel predsednik društva g. J. Vidic. Blagajnik g. J. Zotter je poročal o denarnem stanji društva. Za računska pregledovalca se izbereta gg. Šijanec in Pečar. Pred volitvijo novega odbora se predsednik zahvali vsem društvenikom za njih delovanje ter prosi, da bi izbrali v prihodnje drugega predsednika. A po nasvetu g. Megliča se je sedajni odbor večinoma zopet izvolil i. s. tako-le : g. J. Vidic (predsednik), g. A. Farčnik (podpredsednik), g. S. Pečar (tajnik) g. J. Zotter (blagajnik in pevovoclja). V poverjenika za prihodnje zborovanje „Zaveze" v Mariboru' sta bila izbrana gg. J. Vidie in S. Pečar. G. predsednik, zahvaljujoč se za opetno zaupanje, prosi, da bi Slani zborovanja redno obiskavali in da bi ga tudi v prihodnje krepko podpirali. Gospod Sijanec nasvetuje, naj se prihodnje zborovanje skliče po 4. uri popoludne, da bi se tako tudi drugim članom društva omogočil prihod. Po zborovanji smo se zbrali v Šribarjevi gostilni. Obveselila sta nas se svojim brzopozdravom gg. J. Saflnik in A. Gradišnik. Vršile so se tudi krepke napitnice. Konečno pa izrekamo gospej našega predsednika srčno zahvalo za okusno večerjo. K. M. Iz goriškega okraja. Učiteljsko društvo za goriški okraj zborovalo je, kakor navadno v Gorici, 4. maja v navzočnosti nad 30 društvenikov obojega spola, kar je sicer hvalevredno, a ne za one društ-venike, ki so bili sicer v mestu, a se niso potrudili k zborovanju. Kaj takega bi se ne smelo dogajati, ker to priča o brezbrižnosti dotičnikov za društvo, kakor za namene, katere goji društvo. Pred vsporedom pozdravi g. predsednik Tomaž Jug navzoče društvenike ter se s toplimi in srčnimi besedami Prešernovimi spominja umrlega tovariša Jakopa Setničarja, nadučitelja v Ajdovščini. I. O pokončni pisavi poroča na kratko g. P. Medvešček in zbor sprejme postavljena predloga: 1. Naprosi naj se slavni c. kr. okr. šolski svet, da blagovoli ravnati, da se sme s prihodnjim šolskim letom pričeti s pokončno pisavo; 2. Naznani naj se založniku Praprotnikovega ^Abecednika", da oskrbi svojo knjigo s pokončno pisavo. II. Posamezni predlogi so se sprejeli sledeči: 1. Ker doneski za pokroviteljstvo družbe sv. Cirila in Metoda radi neugodnega gmotnega stanja učiteljstva le počasi dohajajo, nasvetovalo se bode pri uradni okrajni uč. konferenciji, da se do-tična vsota izplača od doneskov učiteljstva za okrajno uč. knjižnico. 2. Naprosi naj se c. kr. okr. šol. svet, da hi se učiteljstvu dajale remuneracije za poučevanje nemščine po razmerji učnih ur. 3. Naprosi naj se slavni c. kr. okr. šol. svet, ' da nakupi za prirodo-znanske zbirke posameznih šol one predmete, katere je učitelju teško, ali celo nemogoče dobiti, n. pr. razne rude itd. iz šolsk. zaloge, 4. Naj se naprosi presl. c. kr. dež. šol. svet, da skliče deželno učiteljsko konferencijo. Kot poverjenik za prihodnjo zborovanje .,Zaveze" izvoli se gosp. Medvešček. Na predsednikov opomin, daje vsled dopisa uredništva ..Popotnikovega" mnogo naročnikov zaostala s plačevanjem naročnine, kar listu gotovo škoduje, sprejel seje predlog: pri uradni okr. uč. konf. bode predlagati, da bi se „Popotnik" naročeval za vsako šolo iz doneskov za uč. knjižnico. Prihodnje zborovanje bode dne 7. septembra. III. Konečno imel se je ustanoviti društven pevski zbor, a nič gotovega se ne ve, ali bode kaj, ker stvar noče iti spod rok. Prav bi bilo, ko bi se ustanovil; počakajIno do prihodnjega zborovanja, morda vendarle — pojde. —e— Iz Št. Jurja v Slovenskih goricah. Učiteljsko društvo Št. lenartskega okraja imelo je svoje potovalno zborovanje 7. maja t. 1. pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Udeležitev bila je prav po-voljna, pohvalno mi je omeniti tistih tovarišev, ki so „in duplo" prišli; njih soproge so se svojo navzočnostjo shod dokaj povzdignile in prijetneji naredile. V nagovoru spominja se gospod predsednik z lojalnimi besedami prevzvišenega dajalca in zaščitnika sedanjih šolskih postav, katerih 241et,ni obstanek obhajamo letos v tekočem mesecu ruajniku. Vsi navzoči pritrdijo govorniku s krepkimi „živio"-klici. Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri in raz-dele se društveni časopisi. Med dopisi nas je zelo neljubo dirnol dopis uredništva „Popotnikovega", ki nam poroča o stanji zavezinega glasila. Res žalostno, da se najde še toliko tovarišev, ki dobro stvar na tako malomarni brezbrižni način ovirajo. Da se odpomore temu nedostatku, prevzame poverjeništvo v tej zadevi gospod predsednik Maurič. V nadaljnem se nam objavi dopis „Zaveze", ki bode imela svoje glavno zborovanje v Mariboru. Gospod nadučitelj J. Bregant je potem z učenci višje stopnje praktično obdeloval „računsko oblikoslovje", ter se je pokazal izurjenega in spretnega metodika. Po nasvetu gespoda predsednika sklenilo je tukajšnje učiteljsko društvo jednoglasno proti natolcevanju, katero je deželni poslanec Kalteuegger naperil v letošnjem deželnem zboru zoper učiteljstvo na Štajerskem — odločen ugovor. Prihodnje (potovalno) zborovanje se določi pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. C. Maribor. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za mariborsko okolico bode imelo v četrtek S. junija ob pol U. uri dopoludne v mariborskem učiteljišči svoje redno zborovanje po tem-le vsporedu. 1. Zapisnik in dopisi. 2. „Foglavje iz šolske hvgiene". Govori gospod Dr. F. Terč. 3. Razgovor o književnih novostih. 4. Kaznoternosti. K obilnej udeležbi vljudno vabi o d b o r. Iz ptujskega okraja. (Vabilo.) Ptujsko učiteljsko društvo priredi 8. junija t. 1. izlet k Sv. Marjeti pod Ptujem se sledečim vzporedom: 1. Sv. meša ob 11. uri. 2. Zborovanje v šoli: a,) Zapisnik. h) Dopisi, ej „Katero pedagogiško vrednost ima pomladanski izlet in v kateri meri ga zna učitelj dostojno izkoristiti ?" Poroča gospod Herič. d) „Poseben oddelek llletnih otrojs", Poroča gosp. Farkaš. ej Slučajni predlogi. 3. Skupen obed pri gospodu Miklnu. Za osebo plača se 60 kr. ter se naj vsa naznanila in število oseb naznani društvenemu tajniku gospodu Pulku pri Sv. Marjeti do 1. junija. 4. Prosta zabava. Odbor. 17. Savinjske doline. (Vabilo.) Savinjsko uč. društvo ima 8. junija t. 1. ob 4. uri popoludne svoje občno zborovanje v G o m i I s k i po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poročilo. 3. Prosto podavanje. 4. Društvene zadeve. 5. Nasveti. Iv obilnej udeležbi vabi vljudno odbor. Dopisi in druge vesti. Maribor. K izpitu za učiteljsko vsposob-ljenost se je oglasilo pri tukajšnji izpraševalni komisiji za ljudsko in meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: a) za ljudske šole: 5 kandidatov in 1 kandidatinja, b) za meščanske šole: 2 kandidata in 1 kandidatinja in c) za francoski jezik 2 kandidatinji. Skušnjo so dostali: oba kandidata za meščanske šole z nemšk. učnim jezikom, namreč gg. Pražak Otbmar in "VVeinberger Franc (kandidatinja je propala); obe kanditatinji za francoski jezik; gg. Medved Jakob, Pučelik Friderik in Z\virn Franc ter gspdč. Ana Seitz pa za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Jeden kandidat je med skušnjo odstopil, jeden pa je propal. Vprašanja za pismeni izpit bila so ta-Ie: A. za ljudske šole. 1. Iz Pedagogike: a) Die Anschaulichkeit des Unteirichtes. b) Lehrmittel. 2. S1 o venski je z i k. Katere rute naj pesni gojijo v učencih, in kako naj učitelj doseže ta namen ? 3. Iz računstva in oblikoslovja. a) Fin Obstgartner verkaufte 52lbhl Aepfel und i'j.Jil Birneu. Fiir 51 Aepfel erhielt er 22 kr. und fiir bi Birneu 26 kr.; wie viel Geld hatte er ein-genommenV (Methodisch). Slovenski. — b) von 27% Schvveinfleisch geht durch Rauchern 162/s% ara Ge-vviclite verloren. Wie theuer ist 1 kg Selchfleisch, wenn 1 kg rohes Schweinfleisch 64 kr. kostet und fiir Spesen 25% vom Fleischpreise (Preis des roben Fleisches) gereebnet wird? — c) Wie viel hI \Vasser fasst ein 7'2m tiefes Reservoir von der Form einer abge-kiirzten Pvramide, deren Grundflachen Quadrate von 4'8;/i und 3'4ni Seitenlange sind ? 4. Iz realij. a) Was verstehen Sie unter Ileimatkunde, und welche Bedeutung hat der Unter-richt in derselben fiir die Geograpbie'? — b) Der Maikafer ist fiir die Oberstufe einer gehobenen Volksscliule metbodiseh zu besprecben. (Slovenski). — e) Methodiscbe Behandlung der Winde, B. za meščanske šole. 1, Pedagogika. I)as Gemttth und die Ge-mtithsbildung insbesondeve durch den Unterrieht in der Muttersprache. 2. Nemško. Welcbe Folgen hatte die itali-enisehe Reise fiir Gothe und sein dichterisches Schaffen ? 3. Matematika, a) Die Schallstarko zvveier a = 7500nt von einander entfernter Sehallerreger A und B verhalt sicli wie 3:5; in welehen Punkten von a wird man den Schall beider gleich stark ver-nehmenV Zuerst allgemein zu losen. b) V 5 - V 3 + VT VJ+ VT- V > ist mit rationalen Nenner darzustellen und dann der Ausdruck zu bereehnen. c) Von einem scliieiabgeschnittenen senk-rcchten Cvlinder ist der Radia« der unteren Grund-fliiche B, die grofite und kleinste Seitenkante und s bekannt; es soli der Cubikinlialt dieses schief-abgesclinittenen t'ylinders und der inhalt des ab-gesehnittenen Stiickes (Ilnfes) bereebnet \verden. dj F,in HohJgesckofl vom Dmchmesser l> — 4■Sm, dessen lichter Raum den Durchinesser V = 3'6c»i hat, wird in einem tnassiven gleichseitigen Cvlinder verwandelt. Wie grofi • ist die Ubertlitche dieses Cylimlers. — Die Aufgabe ist zuerst allgemein aufzuliisen und die Berechnungen sind loga-rithmisch durchzufiihren. e,) Es ist kurz zu skizzieren, wie der Candidat (die Candidatin) die Theilregel methodisch zu be-handeln gedenkt. 4. Naravoslovje, a) Beschreibung und Er-klarung der Dvnamomaschine. b) Die Gesetze der gleichformig beschleunigten Bewegung sind abzu-leiten. <•,) Fine kurze Skizze flber die methodisehe Behandlung der Rolle in der Biirgerschnle. 5. Zeml j ep isje i n z g o d o v i n a. I. a) Welche geographischen Verhiiltnisse bedingen den theilweisen Parallelismus der in die Nordsee miindenden Fliisse und die damit vei-bundene culturelle Enhvicklung der Lander? — b) Kartographische Skizze des Rhein-laufes nebst, Angabe der bedeutendsten Orte. — c) Es ist zu bevveisen, dass die geographische Breite gleich der Polhijhe ist. — II. a) Culturverhiiltnisse in den osterreichischen Alpenliindern zur Romer-zeit. b) Wann und in welchen Staaten Europas kann man von einem goldenen Zeitalter sprechon, und \vovon war dasselbe abluingig ? — c) Das AVesen der. concentrischen Methode bei dem Ge-schichtsunterric&te in der Biirgerschule. (i. Prirodopisje. aj < 'harakteristik uud Ein-theilung der "\Viirmer. Besprecliung der Ringel-wiirmor (Anneliden) mit besonderer Beriicksichtigung des Blutegels und des Regenvvurmes. — b) Ueber-sichtlicbe Darstelluug der Zeitalter und der Zeit-perioden der historischen Geologie. Kurze Clia-rakteristik der Steinkohlenperiodo mit besonderer Riicksicht auf die in der Steinkoblenformation vor-kommenden nutzbaren Mineralien. Primorsko. (Iz goriškega dež. zbora.) Tudi zdaj se ne zboljšajo žalostne gmotne razmere učiteljstvu. — Že lepo vrsto let moleduje učiteljstvo za zboljšanje pičlih plač pri deželnem zboru: a doslej še vedno zastonj. Prva leta je deželni zbor kar na kratko prošnje zavračal, češ, da jo dežela uboga; pred tremi leti pa je sklenil — nič manj kot jednoglasno — da se prošnje učitelj-stva izroče deželnemu odboru v poučenje in poročanje; jednaka usoda je zadela prošnje pred dvema letoma. Lanskega leta pa je slučaj (?1) hotel, da je j bil deželni zbor zaključen ravno par dni prej, ko je imelo priti na dnevni red učiteljsko vprašanje. Pri letošnjem zasedanji pa, kakor se je davno govorilo, doseglo bode učiteljstvo — kolikor toliko svoj namen. In res: deželni odbor je predložil zboru sad triletnih študij (!) ter predlagal načrt postave, s katero bi se učiteljstvu vsaj nekoliko — sicer jako malo — pomagalo. Zbornica pa je na predlog dež. pasi., gospoda dr. Jožefa vit. Tonklija volila 7 udov v šolski odsek, da pretrese načrt postave, predložen po dež. odboru ter poroča v kratkem. Tudi to se je zgodilo — pa kako. Stvar so tako zbrodli, da učiteljstvo naj zopet čaka — s praznim trebuhom. Za izgovor se navaja nasprot-stvo med slovenskimi in italijanskimi poslanci glede na šolsko zalogo. Pri nas na Goriškem imamo namreč okrajne šolske zaloge, iz katerih vsak okraj povsem za se plačuje vse stroške za šole in učiteljstvo. To menda slovenskim poslancem ni po volji ter žele deželno šolsko zalogo, kakoršno imajo po drugih deželah. Slovenski poslanci so bili neki za precej ugodno zboljšanje, a s pogojem, da se ustanovi dež. šolska zaloga. Ker italijanski poslanci pogoja niso sprejeli — splavala je vsa zadeva po vodi do prihodnjega zasedanja dež. zbora. Iz vsega pa se da sklepati: kdor noče pomagati, najde izgovorov in pretvez toliko, kolikor se mu jih zljubi. Ako ne bi še imeli „grškega koledarja", znajdli bi ga gotovo sedaj pri nas, ko gre za zboljšanje tako revnega učiteljskega stanja, da mu v Avstriji ni jednakega. Bog dal deželi naši boljših--1 — e— (Volilna pravica učiteljev.) — Učitelji tolminskega, goriškega in sežanskega okraja obrnili so se na deželni zbor, da bi razširil občinsko volilno pravico na vse stalno nameščene učitelje. Dosedanji zakon z dne 7. aprila 1804. je priznal tako pravico le nadučiteljem in voditeljem šol. — Ta zadeva prišla je 19. maja v dež. zboru na dnevni red. Pravni odsek je spoznal opravičenost te zahteve učiteljev in predlagal, da naj bi imeli odslej volilno pravico vsi: »voditelji, višji učitelji in stalni učitelji ljudskih šol, tako tudi ravnatelji, profesorji, učitelji višjih učilnic, kar jih je v občini". Ta predlog je bil izročen deželnemu odboru, da so o njem posvetuje in poroča v prihodnjem zasedanji. (V Kopru) končali so 10. t. m. izpiti učiteljske vsposobljenosti. Od slovenskih učiteljev so delali ta izpit gspdč. Josipina Delkin ter gg. Gaberšček Ferd., llinčič Ferd. in Anton Stres. Gaberšček in Stres sta napravila tudi izpit iz nemščine kot učni predmet. (Pri izpraševalni komisije v Ljubljani) so se k preskušnji učne vsposobljenosti oglasili: 1. za meščanske šole: šolska sestra Lav-rencija Pirnat, učiteljica na zasebni dekliški šoli šolskih sester v Celji (iz druge strokovne skupine); 2. za ljudske šole gg.: Teodor Campa, začasni učitelj na Vačah; Jožef Križnar, začasni učitelj v Metliki; Ivan Kurbus, podučitelj na zasebni deški ljudski šoli v XVIII. okraji na Dunaji; Frančišek Mamin, zasilni učitelj v Reichenau na Kočevskem; Rajmund Mežan, začasni učitelj na Sv. Gori nad Savo; Karol Piki, začasni učitelj v St. Vidu pri Zatičini; Leopold Potrebin, začasni učitelj v Kostanjevici; potem gspdč. Terezija Bučar, podučiteljica pri Sv. Duhu pri Ločah na Štajerskem in Rozalija Lenassi, pomožna učiteljica v Radovljici. Za dopolnilno preskušnjo so se zglasile gspdč.: Ida Poglitsch, podučiteljica v Prihovi, iz slovenskega jezika; Dolores Saverey, učiteljica v Trstu, iz nemškega jezika; M. Eleonora Hudovernik, učiteljica na tukajšnji nunski šoli, iz petja, glasovirja in orgelj in M. Joliana Oswald, uršulinka v Ljubljani, iz gosel; za francoski jezik: Henrieta pl. Henriquez iz Ilermopolisa na Grškem; Iska Schvveisgut iz Trsta; Friderika Sebus, član družbe ubogega deteta Jezusa na Dunaji; Marija grofinja Schaffgotsch, sedaj s. Mehtilda Marija družbe ubogega deteta Jezusa na Dunaji; M. Kristina Pezdirc, uršulinka v Ljubljani; Frančiška Logar iz Ljubljane in Viljemina Presl iz Gradca. (Umrl je) na binkoštno nedeljo pri Sv. Ožbaltu ob Dravi tamošnji nadučitelj, gospod Martin P ris ter ni k, po kratki mučni bolezni v 66. letu svoje dobe. N. v. m. p.! (Nekrolog v prihodnji številki.) Razpis natečajev. si. 194. Poduciteljske službe. Na teli-le šolali je umestiti s 1. novembrom 1.1. po jedno podučiteljsko mesto definitivno eventuelno provizorično: 1. Na pel razred ni ljudski šoli III. plačilnega razreda v Š m a rji pri Jelšah s postavnimi dohodki. 2. Na dvorazredni ljudski šoli IV. plačilnega razreda v Slivnici (pošta Št. Jurij ob južni žel.) s postavnimi dohodki in prostim stanovanjem v šolskem poslopji. Prosilci in prosilke naj vložijo svoje redno podprto, zlasti z zrelostnim, oziroma spričevalom učne vsposobljenosti in z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene prošnje, in sicer, ako še niso v službi, naravnost, sicer pa potoni predstojnega okr. šolske oblasti najpozneje do 20. julija 1893 pri krajnem šolskem svetu v Šmarji pri Jelšah, oziroma Slivnici (pošta Št. Jurij ob juž. žel.) Okr. šolski svet v Šmarji, 7. maja 1893. Predsednik: Wagner s. r. st. lotiš. Razpis učiteljskih služb. V gradiščanskem šolskem okraji namestiti se imajo stalno sledeče službe: 1. Mesto učitelja-voditelja jednorazrednice v v M i r n i k u; 2. mesto učiteljice na dvorazrednici v Medani. Obe mesti ste III. plač. vrste. Dohodki so določeni v deželnih šolskih postavah 10. marcija 1870 in 4. marcija 1879. Prošnje s postavnimi spričevali učit. sposobnosti je vložiti do 30. junija 1893. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. C. kr. okr. š. svet v Gradišči, 14. maja 1893. št. asa. Podučiteljsko mesto. Na dvorazredni ljudski šoli v Pišecah je umestiti podučiteljsko mesto z dohodki po III plačilnem razredu in vžitkom prostega stanovanja de-tinitivno, oziroma tudi provizorično. Prosilci in prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z zrelostnim spričevalom, s spričevalom učne vsposobljenosti. potem z dokazom avstrijskega državljanstva (z domov-nico) itd., potom predstojnega okr. šolskega sveta do 15. julija 1893 pri krajnem šolskem svetu v Pišecah, pošta Brežice. Okr. šolski svet Brežice, 13. maja 1893. Predsednik. št. 400. Nadučiteljska in podučiteljska služba. Na dvorazredni ljudski šoli v P re bo rji umestiti je nadučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu in vsaka tudi z užitkom prostega stanovanja definit;vno, slednja eventuelno tudi provizorično. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z zrelostnim spričevalom, spričevalom učne vsposobljenosti, z domovnico in z ozirotn na nadučiteljsko mesto tudi z dokazom vsposobljenosti za subsidi-arični pouk v katoliškem voronauku. potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 30. junija 1893 pri krajnem šolskem svetu v P re bo rji, pošta Pilštanj. Okr. šolski svet Kozje, 13. maja 1893. Predsednik. -i- . i- ••■ A V l -• ' • • ' a" • ' ' A ' • • • A • ' ■ X - ■ ■ ■ X' ■ • 'i." • • ' A' • • i.' • • - A.' • • ' i. - • • • A ' • • ' i......i.' Nova šolska klop, P C lit Nr. 13.136 I izdelovala se bode odsihdob po pravilno stavljenih merah dunajskih zvedencev za šolsko klop v 7 velikostih in bo stala: 1 komad za 2 učen. nebarv. gld. 6.— kron 12 — 1 komad za 3 učen. barv. gld. 7 50 kron lo' 1 „ „ 2 „ barv. „ 6'50 „ 13'— 1 „ „ 4 s nebarv. „ 7'80 ,, 1560 1 ,, „3 ., nebarv. „ 6'90 =- „ 1380 1 j, „4 „ barv. „ 8'50 „ 17 — Pri velikih naročilih primerno ceneje. Dovoljenja v izdelovanje zgoraj omenjenih šolskih klopij po pogodbi iil pošljem, če se želi, naris in popis brezplačno. Neopravičena ponarejanja in posnemanja se sodnijski kaznujejo. Preslavnim vzdrževateljem šol in preslavnemu učiteljstvu se najuljudneje priporoča v blagovoljna naročila Ivan I 1, nadučitelj v Kamnici pri Mariboru ob Dravi. "J; ■•"J - -.-J-.....T. V.T.....T......T. ... .T. .,... T . .T. .T. ... .J. ... .T. ... .T. .,. .T. ... ,T. ... .T. ... .,. .T. ... .T, Vsebina. 1. Kako podpirati slovenska učiteljska lista. (P. Medvešček.) — II. Računstvo v elementarnem razredu. (R, Knatlič.) — III. Razloček med posamnim in skupnim poukom glede na sredstvo in smoter. (Konec.) (V. Korun.) — IV. Oblikoslovje v ljudskej šoli. (Konec.) (Prof. L. Lavtar.) — — V. Društveni vestnik. — Vi. Dopisi in druge vesti. — VIII. Natečaji in inserat. J.fisinifc i n založnik ..Zaveza'! Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. (Odgov. J. Otorepc.)