FR. RO.1FC: Pozabljenci. Znano je, koliko so trpeli iiekateri slovenski narodnjaki med svetovno vojno zaradi svojega odločnega iugoslovenskesr.a in občeslovanskega mišljenja in delovanja. Mcd temi zavednimi Slovenci je bilo tudi miioso javnili državnih nameščencev v najvišiih kakor v najnižjih vrstah. Nemci so jih preganjali in mučili te^ jim prizadejali mnogo bridkih krivic. Ko so bili Nemci premagani in ic razoadla Slovaiibin sovražna Avstrija, smo postali Slovenci na Kranjskem in Spodnjem Štajerskcm svobodni in hoteli smo primerno obračunati s svoiimi narodnimi sovražniki. Dvignili snio zahtevo po od- škodnini in zadoščeniu, ki naj bi ju našim narodnim mučencem izposlovala od njihovih bivših tlačiteljev — velika zavezniška antanta. Takrat smo se vsi verovali v njeno pravičnost. Doživeli pa smo tudi v tej zadevi grenko razočaranie. Zdaj poznamo antantne sebičneže in se več rfe čudimo, zakaj so zavrnili našo zahtevo. Hočejo kar mogoče veliko odškodnino \ztisnlli iz Nemcev — zase. Bila je to neprijetna prevara. veti dar smo jo.kmalu pozabili. Saj se za denar nismo borili. Boli pa nas to. da se naše odločno narodno delo.. ki smo se ž niim žrtvovali za to državo, ko je še ni bilo, sedai ne vpošteva niti med rojaki, Pozabljeni smo in pozabljeni ostanemo tudi za naprej, ako se sami ne ganemo in si sami ne nriborimo zadoščenja. Vrli bratje Čehi. ki stno se pri njih učili dela za. osvoboditev naroda in domovine: nam daie.io najlepši zgled tudi v tei odškodninski zadevi. Med niimi ie razmeroma mnogo več narodnih mučencev izza svetovne vojne in iz Dredvojnih časov nego pri nas. a d.obili so vsi na.jsi.ia> nejše kulturnč zadoščenje v — češki knji- gi. Popisano in s tiskom ie'ovekovečen; njih delo in trpljenjc za narod in domovvno Šc pozni potomci bodo s ponosore brali njib imcna ter se navduševali za sveto narodno stvar ob njili požrtvovalnili delih. S ooinočjo te zgodovinskc spomejiice bo narod svojc junaške narodnc mučence ohranil v livaležnern spomini. — na veke! Najtnanj vsaj tako zadoščenje dado tudi drugi kulturni narodi svojim za domovino in narod zaslužnim sinovoin in hčeram. In pri nasV Vse drvi le za mate rijabiirni dobički in telesnimi užitki: vse misli le na vsakdanje potrebe, a za pri hodnjost se ne dela. Zato so pri nas tudi na vseh inerodajnib mestih pozabili im domače narodne mučence. Jako žalostno in sramotiio deistvo je, da se do sedai niti naše narodno razumništvo in niti naša cerkvena oblast še nista spomnili svoie dolžnosti, da bi one nesrcčneže, ki so iih avstrijski rablji na Suhem bajarju postrelili in zakopali kakor živali ali kakc največje luidodclcc, izkopali ter njih telesnc ostankc položili k večnetnu počitku tja. kamor spadajo. Edino Brencetovi sorodniki so dali iz lastnega nagiba prepe liati svojega dragega pokojnika na domače pokopališče na novjeni. Iz »Našega Olasa«. (Dalje prihodnjič.)