plačana v gotovini. Leto LXXm., št. 217 LJubljana, ponedeljek 2J. septembra 1940 Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — InseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31 i, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova nI. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Doseda - rezultati letalske verne Po angleškem mnenju iščejo Nemci pri leta lskih napadih še vedno slabe točke v angleški obrambi, proti katerim bi potem usmerili svoje glavne napadalne sile London, 23. sept. s. (Reuter). Angleški letalski strokovnjak Olliver Steward je podal po angleškem radiu pregled zadnjih letalskih bitk. Steward pravi, da so nemški letalski napadi v zadnjem mesecu potrdili njegovo mnenje, da skušajo Nemci s svojimi napadi zasedaj najprej odkriti slabo točko v angleški obrambi, proti kateri bi potem usmerili vse svoje sile. To je ista strategija, ki so se je Nemci posluževali tudi v vseh svojih operacijah na kopnem, na primer v Franciji. Doslej so Nemci od 11. avgusta zato že ponovno spremenili taktiko v letalskih napadih. Najprej so se pričeli napadi velikih formacij podnevi, ker pa so bile nemške izgube prevelike, so po osmih dneh sredi avgusta Nemci posegli po drugem načinu napadov. Od 24. avgusta dalje so izvajale napade samo manjše skupine ali pa posamezna letala. Ko je angleška protiletalska obramba našla tudi proti tej taktiki uspešna protisredstva, so Nemci zopet spremenili načrte. V tretji fazi so se Nemci poslužili za svoje napade predvsem lahkih lovskih bombnikov tipa Messerschmitt-Jaguar. Ta hitra letala naj bi preprečila večje izgube in otežkočila obrambo. S temi napadi so imeli Nemci nekaj več uspeha ter so jih nadaljevali 14 dni, ko pa so Angleži tudi proti njim našli učinkovita protisredstva, se je v začetku septembra pričela nova četrta faza napadov, ki trajajo še sedaj. To so nočni napadi posameznih letal ali manjših formacij. Vsi ti napadi imajo po Stewardovem mnenju zasedaj predvsem namen, da najdejo slabo točko v angleški obrambi. Ce bi tako slabo točko odkrili, bi Nemci koncentrirali vse svoje sile tja ne glede na žrtve. Doslej pa se Nemcem vsekakor še ni posrečilo resno prizadeti angleške obrambe ali najti tako slabost. Nočni napadi so gotovo hudi, toda protiletalsko topništvo je tudi že v njih doseglo nekaj uspehov in sestrelilo nekaj letal. S časom bo mogoče nočno protiletalsko obrambo še zboljšati. Pri tem pa tudi nočni napadi ne dajo nobenih rezultatov, ki bi imeli za Nemčijo strateški pomen. Med tem ko si izbirajo Angleži za letalske napade na Nemčijo ponoči samo objekte, ki jih je mogoče točno ugotoviti, bombardirajo nemška letala ponoči Anglijo brez posebnega cilja. Čeprav je doslej letalska vojna dala Nemcem malo uspehov, vendar opozarja Steward, da morajo Angleži usmeriti vso svojo pozornost na to, da ojačijo svojo letalsko obrambo in da predvsem čim bolj tehnično in števično ojačijo svoje letalstvo. Več letal in boljša letala mora biti prvi cilj Anglije. Premoč v letalstvu bi poleg premoči na morju pomenila za Anglijo že pol zmage. Čim bi Angleži dosegli premoč v letalih, bi lahko preprečili nemške napade na Anglijo in sami prenesli težišče letalskih operacij nad nemško ozemlje. Stevvard pravi, da se invazija Anglije zasedaj zdi skoro nemogoča. Dokler je angleško letalstvo močno, bi Nemci s poskusi izkrcanja ob dolgi angleški obali ničesar ne dosegli. Po Stewardovem mnenju se bo sedanja vojna odločila v zraku. Zato je potrebno, da se čim bolj izpopolni protiletalska obramba, predvsem pa grade v vedno večjem obsegu letala. Pri tem Angleži ne smejo skrbeti samo za to, da bi dosegli pariteto z nemškim letalstvom. Meja angleške produkcije letal ne sme postati moč nemškega letalstva, temveč izključno samo skrajna možnost angleške produkcijske kapacitete. Lord Beaverbrock je izjavil, ko je prevzel ministrstvo za letalsko produkcijo, da nima nobene številke v glavi, koliko letal naj bi Anglija producirala. Za letalstvo je edina meja nebo. Odgoditev nemškega vpada v Anglijo? London, 23. sept. e. (Tass). Angleški tisk piše ,da je Nemčija najbrže odgodila svoj vpad v Angiijo. »Daily Mail« piše, da po nekih obvestilih iz raznih virov zasedba Anglije ni več glavni cilj Nemčije. Mnogo znakov kaže, da sta Nemčija in Italija sklenili prenesti središče vojnih operacij z zapada na sredozemsko področje. Ruska sodba o položaju Moskva, 23. sept. e. (Tass). >Pravda« je objavila članek polkovnika Sevčenka, ki pravi, da je iniciativa še vedno na strani nemškega letalstva. Angleško brodovje, ki naj bi odigralo glavno vlogo pri obrambi Anglije, še vedno ni stopilo v akcijo. Oba nasprotnika razpolagata z zadostnimi rezervami, ki jih hranita za odločilne operacije. V zgodovini vojne še niso bile znane tolike množestvene operacije letal in bro-dovja kakor sedaj, zaradi česar je za bodoči razvoj in operacije največje zanimanje. Pisec članka pravi, da bodo bodoči spopadi nemškega letalstva in angleških pomorskih sil odločili o vprašanju vpada v Anglijo. Nemčija si sedaj na vse načine prizadeva, da pospeši ta spopad, dočim se angleško poveljništvo trudi, da ga odgodi za poznejši Čas. pri čemer- računa na utrujenost nemškega in na okrepitev svojega letalstva. primeru posebej obveščeni, Če bodo člani njihovih rodbin ubiti ali poškodovani pri letalskih napadih. Včeraj dvoboj preko Kanala London, 28. sept. s. (Reuter). malo pred poldnem je pričelo nemško topništvo preko Kanala obstreljevati Dover in okolico. Anglebkj topništvo je odgovor-jalo s streli Nemško poročilo o včerajšnjih akcijah Berlin, 23 .sept. s. (DNB). Včeraj dopoldne so nemška letala nadaljevala napade na razne točke v Angliji. V letalskih bitkah, ki so se pri tem razvile, so dokazala nemška letala svojo premoč. Popoldne so nemška letala zopet napadla London. Torpediran transport angleških otrok 294 smrtnih žrtev, med njimi SO otrok London še vedno glavni cilj Nemška letala so v manjših skupinah napadala London tudi v pretekli noči London, 23. sept. e. (Reuter) Tudi v današnji 16. noči nemških zaporednih letalskih napadov na London je nekaj nemških letal prodrlo nad središče Londona. Nemška letala so operirala povečini v manjših skupinah po tri aili štrri. Razen raket na padalih so se posluževala nemška letala za razsvetljevanje ciljev tudi novega sredstva, ki je povzročalo žar na nebu. Protiletalsko topništvo v Londonu je odgovarjalo na napade večji del noči z zapornim ognjem. O Škodi, ki jo je povzročil napad preteklo noč, je sedaj samo znano, da je bil v južnozapadnem Londonu zadet blok stanovanjskih hiš. London, 23. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja davi, da so preteklo noč angleška letala napadla zopet nemška vojaška oporišča v Franciji in Belgiji in neko važno točko v Nemčiji. Nadaljnje podrobnosti trenotno še niso na razpolago. Manjši napadi podnevi London. 23^feept. s. (Reuter). Snoči Je objavilo letalsko ministrstvo, da sovražna letalska aktivnost nad Anglijo včeraj ni imela večjega obsega. Posamezna letala so napadala južno in južnovzhodno Anglijo, od časa do časa pa so dosegla tudi London. Skupina sovražnih letal je skušala dospeti nad London preko vzhodne Anglije. Bombe so bile vržene na več točk v okolici Londona, zlasti v grofijah Kent in Sussex, Nekaj plinskih in vodovodnih napeljav je bilo poškodovanih, nekaj oseb pa ranjenih in ubitih. Do večera je bilo znano, da je bilo v teku dneva sestreljeno eno nemško bombno letalo. Angleško uradno poročilo London, 23. sept. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta o nemških napadih na Anglijo preteklo noč objavila davi našle nji komunike: Napade so izvršila zopet posamezna letala, ki so operirala zaporedoma, V glavnem so napadi zopet veljali londonskemu ozemlju. Bombe so bile vržene na mnogih točkah preko širokega ozemlja. Hiše In industrijske zgradbe v več okrožjih so bile zadete. Bilo je mnogo človeških žrtev, med njimi tudi nekaj smrtnih. Nemška letala so metala preteklo noč bombe tudi na nekaj mest v južnovzhodni Angliji. V treh mestih so bile zadete hiše, pri čemer je bilo več žrtev, med njimi nekaj smrtnih. * Drugod v Angliji je bilo na raznih točkah vrženih manjše število bomb. ki pa so povzročile malo škode in manjše število žrtev. Obveščanje o žrtvah letalskih napadov London, 23. sept. s. (Reuter). Pripadniki angleške vojske bodo odslej v vsakem London, 23. sept. s. (Reuter). Uradno objavljajo, da je sovražna podmornica potopila v torek na Atlantskem oceanu s torpedom angleško ladjo, ki je vozila v Kanado evakuirane angleške otroke. Napad je bil izvršen brez svarila in v viharnem vremenu, zaradi česar je bilo reševalno delo otežkoceno. Razen tega Je bilo več rešilnih čolnov pri eksploziji torpeda poškodovanih. Zato se je posrečilo izmed 90 otrok na ladji rešiti samo sedem. Izmed vseh 400 oseb, ki so potovale z ladjo, jih je bilo 294 ubitih, ali pa so utonili. Med mrtvimi je tudi sedem članov spremstva otrok. Prav tako je utonil kapetan ladje. Preživeli potniki, ki jih je rešil angleški rušilec, so sedaj dospeli v neko zapadno angleško luko. Pripovedujejo, da je bila ladja napadena peti dan po odhodu iz Anglije. Otroci so bili pri napadu nad vse disciplinirani, toda ladja se je takoj pričela potapljati in bilo je samo 20 minut časa za spustitev rešilnih čolnov. Mnogi člani posadke so bili pri eksploziji torpeda ubiti in niso mogli pomagati pri reševanju. Poleg tega je bila popolna tema. Ministrstvo za zdravje je obvestilo starše prizadetih otrok v posebnem pismu. Javlja, da je bil napad na ladjo izvršen 600 milj od najbližje obale, tako, da je bilo i za odrasle i za otroke, le malo upanja, da bi se mogli rešiti. Minister pripominja nadalje, da pri vseh dosedanjih prevozih otrok iz Anglije v dominione ni bilo nobenih žrtev, toda v sedanji vojni se ne more nihče niti na kopnem niti na morju smatrati popolnoma varnega. Minister končno ostro obsoja način napada na ladjo. Posebno tragičen je primer članov rodbine Grimmond iz Londona, ki so se vozili z ladjo. Ker je bila njihova hiša v Londonu nedavno porušena pri letalskih napadih, je poslalo zdravstveno ministrstvo vseh pet otrok družine s to ladjo v Kanado. Vsi so utonili. Njihov oče, ki je star 42 let in je bil vojak v svetovni vojni, se je sedaj javil kot prostovoljec v angleško vojsko. Med žrtvami na ladji so tudi zdravniki, bolniške strežnice in konservativni poslanec angleškega parlamenta Webb. 670 ladij potopljenih v enem letu New York, 23. sept. e. (Tass.) Associated Press objavlja bilanco izgub na morju od 15. septembra 1939 do 21. septembra 1940. V tem času je bilo po letalih, vojnih ladjah in podmornicah potopljenih vseh skupaj 670 ladij, dočim se jih je 43 potopilo iz neznanega vzroka. Anglija je izgubila 411, Nemčija 93, Norveška 78, Švedska 61, Grčija 52, Francija 45, Nizozemska 39, Danska 37, Italija 28, Belgija 12 ladij itd. Potopljena angleška korveta Lond*>n, 23. sept. s. (Reuter). Admira-liteta javlja, da je sovražna podmornica s torpedom potopila korveto vojne mornarice. »Dundee«. Nekaj članov posadke je bilo ubitih. Korveta »Dundee« je bila zgrajena 1. 1932. ter je imela nekaj nad 1000 ten in posadko okoli 100 mož. Potopitev španske ribiške ladje Madrid, 23- sept. s. (Reuter). Ob seve-rozapadni španski obali je tuja podmornica pred dnevi s torpedom potopila špansko ribiško ladjo »Almirante Caranca«. Večina članov posadke je utonila. Podmornica je bila najbrž italijanska ter je smatrala napadeno ladjo kot angleško. Pred odločitvijo Egipta Krizo egiptske vlade je izzvala zahteva po takojšnjem vstopu v vojno Predsednik parlamenta Ali Maher paša je odpotoval po Egiptu, kjer na zborova- Kairo, 23. sept. s. (Reuter). Štirje člani egiptske vlade in sicer finančni, trgovinski, prometni minister in en minister brez portfelja so podali ostavko. Vsi štirje so pristaši stranke Sabri, ki stoji pod vodstvom predsednika parlamenta Ahmeda Maher paše. Vzrok ostavke je zahteva od-stopivših ministrov, naj M Egipt zaradi prodora italijanske vojske na egiptske. ozemlje takoj stopil v vojno. Kralj je že podpisal imenovanje novih ministrov na mesto odstopivših. Letalski napadi na ne obalne postojanke Bombardiranje bencinskih skladišč v Boulogneu in Dunkerqueu — Napad na nemški konvoj London, 23. sept. s. (Reuter) O napadih angleških letal na nemške vojaške postojanke in ladje v noči na nedeljo objavlja letalsko ministrstvo nekaj podrobnosti. V Boulogneu in Dunkerqueu so bila napadena bencinska skladišča, pri čemer so nastale velike eksplozije. Požar je bilo mogoče videti 80 km daleč Napad na Calais se izvršili angleški strmog lavcL Kljub močnemu ognju protiletalskega topništva so bile bombardirane štiri velike ladje v luki, pri čemer f* bila povzročena resna škoda. Letala obalne zaščite so napadla konvoj 12 velikih nemških trgovskih Lad'i pri Boulogneu, nato pa še veHko preskrbovalno ladjo južno od otoka Bork u m Prav tako je bilo napadenih več nemških ladii v bližini nizozemske obale. Dveurni alarm v Berlinu New York, 23. sept s (Reuter) Po ameriških poročilih je imel Berlin preteklo noč letalski alarm, ki je traje 1 dve uri. Nemške informacije pravijo, da so tri angleške eska-drile letal preletele Nizozemsko. Dve sta se obnrli proti severu oziroma zapadu Nemčije, tretja pa je skuša 1« napasti Berlin. Po nemških podatkih so angleška letala vrgla nad predmestja Berlina več raket na padalih, vendar pa bombe na mesto niso padle. Nemška lovska letala so napadalce zasledovala. Berlin, 23. sept. a (DNB). Preteklo noč je več skupin angleških letal skušalo preko Nizozemske in zapadne Nemčije prodreti proti Berlinu. Nekaj angleških letal je dospelo do berlinskih predmestij, kjer pa so bila zavrnjena od protiletalskega topništva in lovskih letal. Pristanek dveh angleških letal na Švedskem Stockhoim, 23. sept. s. (Reuter). V srednji švedski sta včeraj zasilno pristali dve angleški vojaški letali. Letali sta se pri pristanku, močno poškodovali, toda posadki sta se rešili njih v raznih pokrajinah agitira za takojšen vstop Egipta v vojno. Živahne letalske akcije Kairo, 23. sept. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljništva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleški bombniki zopet napadli letališče in koncentracije italijanske vojske pri Sidi Barra-niju. Več italijanskih lovskih letal na tleh je bilo uničenih. Prav tako so bombe direktno zadele neko skladišče. Vsa angleška letala so se s tega poleta vrnila. Angleška letala iz Adena so napadla letališče Tefeene v italijanski Vzhodni Afriki. Eno italijansko letalo je bilo poškodovano. Nadalje javljajo uradno, da so v soboto popoldne italijanska letala bombardirala Haifo, 32 oseb je bilo ubitih, 68 pa ranjenih. Vse žrtve so Arabci. Napad je povzročil tudi nekaj škode. Dve italijanski letali sta bili od protiletalskega topništva menda poškodovani. Včeraj so italijanska letala poskusila tudi nov napad na Aleksandrijo, vendar pa so bila pregnana, preden so utegnila odvreči bombe na važne objekte. Prav tako so italijanska letala napadla več točk na otoku Cipru. Bombe so padle povečini v morje in ni bila povzročena škoda. Daladier pred izrednim sodiščem v Riomu Viohv, 23. sept. s. (Ass. Press). Bivši min. predsednik Daladier je bil včeraj iz zapora prepeljan v Riom, kjer bo sedaj zaslišan pred izrednim sodiščem. Prevoz francoskih vojakov iz Sirije Beirnt, 23. sept. s. (Reuter). Semkaj je dospela večja transportna ladja, ki bo odpeljala 2500 repatriiranih francoskih vojakov v Francijo. Nadaljnje francoske ladje dcspeio v s1r;*~ke luk? prihodnje dni, da odpeljejo še preostale francoske vojake. Ciano pojde v Berlin Berlin, 23. sept. p. Zunanji minister Ribbentrop se je vrnil v Berlin, kamor bo prispel prihodnje dni tudi španski minister Sunner, ki se mudi • sedaj nekje v Franciji. Sredi tedna bo prišel v Berlin tudi italijanski zunanji minister grof ciano ter se bodo na^o v Berlinu nadaljevali v Kimu začeti razgovori. Poslanik Schulenburg odpotoval v Berlin Ne\v York, 23..sept. e. Radio je objavil iz Moskve, da je nemški poslanik Schulenburg odpotoval v Berlin na posvetovanje s predstavniki nemške vlade, V Berlinu bo ostal 10 dni. Manevri ruske vojske v Ukrajini Moskva, 23. sept. s. (Tass). Včeraj so se pričeli veliki taktični manevri vojske kijevskega vojnega okrožja. Manevrom prisostvujejo posebno vojni komisar maršal Timošenko, načelnik generalnega štaba in namestnik vojnega komisarja Mereškov, drugi namestnik komisarja Cudenko, poveljnik kijevskega vojnega okrožja general žukov, kakor tudi mnoge druge visoke vojaške osebnosti. Na rusko-romunski meji ni bilo incidentov Moskva, 23. sept. s. Moskovski radio navaja brez komentarja uradni demanti ru-munske vlade, ki pravi, da so popolnoma netočne inozemske vesti o novih spopadih med rumunsko in rusko vojsko, kakor tudi vesti, da bi bila ruska vlada zahtevala demobilizacijo obmejne rumunske vojske. Izredni bolgarski krediti za Dobrudžo Sofija, 23. sept. e. Narodno sobranje je zasedalo v soboto do pozne noči m odobrilo izredni proračun 39 milijonov lejev, ki se bodo uporabili za oboroževanje in za upravo v južni Dobrudži. Pred glasovanjem je finančni minister Božilov podal slovesno izjavo, da pogodba, sklenjena v Crajovi, ne vsebuje nobene tajne klavzule in da bo objavljena celotna vsebina. Volitve v Avstraliji Oanberra, 23. sept. s. (Reuter). Končni rezultat avstralskih volitev še ni znanz, po dosedanjih rezultatih pa je že gotovo, da bo sedanja vlada ostala na oblasti, toda z močno zmanjšano večino. Računajo, da bo imela vlada v spodnji zbornici samo tri glasove večine. Delavska stanka je pridobila mnogo novih mandatov. Eksplozije v Španski municijski tovarni! Madrid, 23. sept. s. (Reuter). Pri Ante-queri v južni Španiji je nastal požar v nekem gozdu. Požar se je razširil do muni-cijske tovarne, v gozdu in je nastalo več eksplozij. Pri tem je bilo nekaj žrtev. Šahovski turnir v Moskvi Smislov vodi! Keres m B«rvinik poražena Moskva, 23. sept. s- V soboto zvečer je bilo v velikem turnirju za šahovsko prvenstvo Rusije igrano 13. kolo. Gerstenfeld je premagal Mikenasa, partije Makaganov-Bondarevski, Kotov - Botvinik in Kon-rtaJitinopolski-Lahenthal pa so končale re-mis. Vse ostade partije so bile prekinjene. Včeraj so bile nato odigrane številne prekinjene partije 10., 11., 12. in 13. kola-Rezuitati so prav temeljito spremenili položaj v tamnrju. Resniltati so naslednji: Iz 10. kola: Kotov je porazil Mikenasa, Lisičin Konstantinopolskega, Botvrnnik Leriševa, Smislov pa Petrova. Iz 11. kola: Boleslavaki je premagal Ra-gozina, Smislov Stolberga, Makaganov pa Botvinnika (!). Partija Keres Lilienthal je končala remis. Keres se je v partrji komaj rešil poraza. Partija Kantantinopol-ski-Mikenas je ost3]a še vedno prekinjena, Iz 12. kola: Lisičin je porazil Mikenasa, Boleslavski Panova. Dubinfn Petrova. Partiji Makaganov-Rirdakovski m Lerenfiš-Stolberg sta kenčali remis. Iz 13. kola: Rtidakovski je v končnici s precizno igro porazil Keresa, Smislov je premagal Panova, Petrov pa Liric'na. Partije St»Ifoerg-IXibinin. Lerisev-Boieslavski in Ragozin-Levenfiš so končale remis. S tremi zmagami v prekinjenih partijah se je sedaj mladi moskovski mojster Vasilij Smislov povzpel do vodstva v turnirju. Smislov je peleg Lalienthala obenem tudi še edini neporažen. Po 13. kolu je stanje: Smislov 9 in pol, BondarevsKi in U-Iionthai 9, Botvtnnik in Makaganov 8 in pol, Boleslavski in Keres 8, Dubinin 7, Ra-gOzin 6 in pol, petiOv in Stolberg 6, Le-rišev 5 m pol (1), Lisičin 5 in pol, Kotov, Levenfiš 5, Milena« 4 in pol (1), Rodakov-ski 4 in pol, KonstantinPpotekl 4 (2), Ger-stenfeid, pan<>v 4. Nedokončani sta Še partiji z Leiigevom in Mikenasom. Botvtnnik in Keres sta si seda} zelo poslabšala položaj. Smislov, Lilienthal, Bon-darevski, Makaganov ±n Bolestavski jima bodo nevarni kenkurenti za naslov prvaka. Danes je prost dan. Jutri zvečer se igra 14. kolo turnirja. Japonci vđrli v Indokine Spopad s francoskimi obmejnimi stražami Moskvu, 23. sept. e. (United Press). Japonske Čete So prodrle v Indokinu. Ta ves>t je prispela v Moskvo ob 23. Han**, 23. sept. e. (United Press). ponsi&e ćet€ ^ prestopile mejo Indokine na »evcrovrhodu blizu D un dan ga Japonci so napadli francoske obmejne straže. Bo] s francoskimi četami končan sanghaj, 23. sept. AA. (Reuter). Po poročilih iz ffatfonga so Japonske čete padle sn«Ci »b 22- dve uri pred potegom 72urnega japonskega uIU/xiuia. izročenega v četrtek. Francosko Indokln«. Poročilo pravi, da »o se francoske čete dve uri upirale, n^to pa so Francozi podpisali dogovor v karerem se je opoinoci boj končal, jnponci so napadli r. ozemlja, k| sn g-a bs-5*euii na jugu Kitajske. Vsebina dogovora še ni znana, ve se le to, da je Japonska zahtevala prehod svojih čet proti meji Ju-nana in pomorska oporišča v Francoski Indokini. Polczaj je bil postal kritičen pretekli teden, ko je generalni guverner Indokine zavrnil japonske zahteve, čeprav jih je vichvjska vlada sprejela. Včeraj zjutraj se je zvedlo. da so se pogajanja vnovič začela, sneči pa je pris'o poročilo, da so pogajanja zopet zastala. Japonska poročila Tokio, 23- sept. AA. (Štefani). Po končanih japonsko-francofikih pogajanjih v. Hanoju so japonske pomorske in Kopenske sile zaćele davi prodirati v Indokino. TOklO, 23- sept. AA. (DNB). Vojno ministrstvo Objavlja, da so japonske čete na temelju »porazuma med Japonsko In In-doKino z^ele po poln°čl med 22. In 23. septembrom kor&Kati v francosko Indoki-n°. Med japonskimi in francoskimi prednjimi četami so se vneli spopadi. Ljubljana, 23. septembra. _. i Sicer pa spomeniki stoje tudi zato. j da dvigajo psi ob njih svoje noge in jih mažejo. (»S^ovenecc, 22. septembra 1940, št. 218, str. 3.) Ker >Slovenskl Narod« ne deli kasernl-ranih nazorov o delih arh. Plečnika, ga je včerajšnji »Slovenec« srdito napadel, priobčil je za na5e kulturne razmere značilen Članek v zagovor Plečnika. Mi Plečnika previsoko cenimo, da bi mu privoščili take zagovornike. Ljudje, ki so že tolikokrat opljuvali spomenike slovenske kulture, izlivajo zdaj žolč na »Slovenski Narod« ln mu odrekajo celo to ime samo zato, ker si je upal javno povedati, da najnovejše Plečnikovo delo »2ale« niso praktične in da ne ustrezajo svojemu namenu. Veseli nas, da tudi »Slovenec« priznava, da so Plečnikova dela tu ln tam manj praktična. Zla spoznanje več odkritosrčnosti in objektivnosti, pa bi tudi »Slovenec« povedal isto, kar smo povedali ml. Plečniku nihče ne odreka, da je ustvaril mnogo lepega in da so nekatera njegova dela umetnine trajne vrednosti. Pri najboljši volji in pri vsem spoštovanju Plečnikovih let in zaslug pa ne moremo tega Ljubljana, 23. septembra. Mariiorska Tujskoprometna zveza, ki je po svoji marljivosti in iniciativnosti med prvimi v naši državi, je včeraj povabila zastopnike ljubljanskih, mariborskih, zagrebških ln beograjskih listov k ogledu Ravnatelj Loos nove pohorske ceste in lepih pohorskih domov. Zastopnike ljubljanskih, zagrebških in beograjskih listov so mariborski tovariši skupaj s predstavniki mariborskih turističnih ustanov ravnateljem Tujskoprometne zveze gosp. Loosom, njegovim tajnikom g. VVeissom in drugimi pričakovali že v Hočah, kjer so jim želeli v svojem in v imenu hoškega župana prisrčno dobrodošlico, nakar so se gostje z udobnim avtobusom mariborskih mestnih podjetij odpeljali mimo Reke po novi pohorski cesti proti pohorskim grebenom. Do odcepa pred Mariborsko kočo je bila ta naša lepa planinska cesta zgrajena že pred leti, medtem ko je bil podaljšek do Ruške koče in starodavne cerkvice Sv. Areha na višini 1250 m izročen prometu šele pred dobrim mescem. Za zgraditev te vzorne planinske ceste imajo poleg mariborskega krajevnega cestnega odbora ki je zanjo žrtvoval skoraj 5 ln pol milijona dinarjev, največ zaslug m^tbersto turistični krogi, ki so pravilno ocenili življenjski pomen te ceste za nase Pohorje !n ob vsaki priliki poudarjali njeno potrebo. Pri cerkvici Sv. Areha je bila novinarjem in drugim gostom, ki je bil med njimi tud* km^rvator g. dr. Mesesnel. prirejena r**'" JužTna, nakar so si ogledali Ruško te" C v WieWJ BOvo dep^ndanco. ki bo prihodnje leto ali morda še letošnjo zimo Že lahko T°KJU, 23. sept. A A. (DNB). Zunanje ministrstvo objavlja uradno: Da &e uredi Spor s Kitajsko In Omogoči pozitivna Izgradnja na Daljnem vzhodu, je zunanji minister Macuoka začel v avgusta prijateljske ratgOvore 6 francoskim poslanikom v To*iJu. Sklenil se je dogovor, po katerem bo mogla Japonska Izvršiti potrebno vojaške ukrepe v Indokini. V svezi s tem so Se začela pogajanja med bojnimi vojaškimi ofolastvt, da se do-»tftejo konkretni uspehi. Dne 22. septembra opoldne sta obe državi podpisali dogovor v tem smislu. Slam grozi z odpovedjo pogodbe o nenapadanju B"ngkoi£, 23. sept. s. (Reuter). Predsednik siamske vlade je včeraj sporočil v parlamentu, da bo siamska vlada odpovedala nenapadalni pakt s Francijo, če francoska vlada ne bo pristala na zahte\'e glede teritorialnih sprememb v Francoski Indokini. T°kio, 23. sept. s. (Reuter). Sem je prispela siamska vojaška delegacija, ki se bo pogajala z japonsko vlado Japonski listi pozdravljajo prihod elegacije in napovedujejo, da se bodo ojačile zveze med Japonsko in Siamom. StaliSče Amerike Novv YorK, 23. sept. (Tass). Po poročilih * United Pressa« je Anglija predlagala Zeddnjenim državam, da jim odstopi oporišče v Singapuru. Mislijo, da si bodo Zedi-njene države ne glede, ali je ta predlog sprejemljiv ali ne, prizadevale okrepiti svojo pozicijo proti Japonski in da bodo poostrile embargo, če bo Japonska napadla Indokino. trditi o vseh njegovih delih. Kako je »po j stari Emoni in baročni Ljubljani zdaj i Ljubljana tretjič dobila monumentalne oblike, dih enega Človeka in dobe, tako da bo ostala v zgodovini kot Plečnikova Ljubljana in da jI to ne bo šteto v slabo«, nam pričajo med drugim tudi na kol nataknjene glave naših veljakov pred Glasbeno Matico, nam priča lik, ki je pod njim konj komaj stopil iz veže, nam priča sicer lepo urejen trg, kjer je pa spomenik našega slavnega pesnika mnogo manj monumentalen od javnega stranišča ln priča nam naposled monumentalna umetnina tam na Mirju, kjer je pa že dobrotljlva roka božje previdnosti poskrbela, da ta umetnina ne bo ohranjena našim potomcem. In prav nič se ne bojimo sodbe ln obsodbe od nobene strani, če to javno pribijemo. Za danes samo toliko. TJpamo pa. da poglavje o Plečnikovih delih v naši javnosti se nI zaključeno, ker bi bilo žalostno, če bi se zaključilo tako, kakor bi bilo po volil tistim, ki Plečnika v včerajšnjem ^Slovencu« tako kulturno in uspešno zagovarjajo. Sicer se jim pa čudimo, da ga sploh zagovarjajo, ker tako slaven mož tudi po našem mnenju vsaj takega zagovora prav nič ne potrebuje. sprejela prve goste, starodavno cerkvico, ki je v njej njen zgodovinski pomen razložil mariborski arhivar prof. Baš, in raz-glednik, oddaljen od cerkvice dobrih deset minut. Po ogledu zanimive okolice cerkvice Sv. Areha so krenili peš proti pohorskemu Sokolskemu domu, nato pa proti Mariborski koči, kjer jim je bilo prirejeno kosilo. Med kosilom so jim izrekli dobrodošlico v imenu mariborske TujSkoprp-metne zveze njen ravnatelj g. Loos, v imenu mariborskega Mestnega turističnega urada prav šegavo in v verzih g. Zorzut, v imenu mariborske podružnice SPD g. dr. Rostna in v Imenu podružnice SPD v Rušah njen tajnik g. Koruza. V imenu novinarjev se jim je za iskrene pozdrave zahvalil urednik »Slovenskega Naroda« g. Jože Zupančič. Po kosilu je sledil ogled velikega razglednega stolpa, ki je oddaljen od Mariborske koče dobre pol ure in je last mariborsko Tujskoprometne zveze. Od razglednega stolpa so krenili novinarji proti Pohorskemu domu, ki Je last mariborskih mestnih uslužbencev ln kjer Jih Je spet v vernih prav šegavo kot domačin pozdravi! mariborski mestni turistični referent gosp. Zorzut, enako v verzih pa se mu je zahvalil urednik »Slovenca« g. dr. Tine Debeljak. Dan je potekel mnogo prehitro, tako da 1e bilo komaj Še časa za ogled prijaznega Po-štarskega doma, ki tudi spada v vrsto najlepših pohorskih domov. V Poštarskem domu Je zdal tudi prva pohorska pošta na tej strani Pohorja, ki se imenuj0 kratko Pohorje in ki skrb« za redno vsakodnevno dostavo pošte v vse koče tega dela Pohorja. Nova pohorska poŠta bo že v kratkem dobila tudi brzojav in telefon, kar bo nemalo pripomoglo k še nagleiš>mu turističnemu razvoju našega lepega Pohorja. Ko se je Že noč zgrnila nad pohorske gozdove, 00 novinarji zapustili prijazni Pošt arski dom ln avtobus Jih je odpeljal v Maribor, kjer Jim Je bila pred odhodom zadnjega večernega vlaka prirejena večerja. Poleg že omenjenih predstavnikov mariborskih turističnih organizacij In ustanov sta se večerje udeležila tudi mariborski podžupan in ravnatelj Mariborskih mestnih podjetij. Med večerjo je novinarjem ponovno napil ravnatelj mariborske Tujskoprometne zveze g. Loos in izrazil prepričanje da bodo vsi naši listi pravilno razumeli njihove velike napore sa fcur1*tlčn' ^vig lepe-OTa Pohorja ln te napore po svojih močrb vedno tudi podpirali O novi pohorski csstl in pohorskih domovih, ki po svoji lepi. s prirodr* tako skladni runanjo*t! Btaftuftfjč največjo pozornost, bomo poročali le v posebnem članku. Delavski zastopniki so zborovali LJubljana. 23. septembra Včeraj so zborovali v Ljubljani zastopniki Narodne strokovne zveze vse Slovenije. Zborovanje je prav lepo uspelo, saj so se udeležili zastopniki skoraj vseh podružnic. Iz podanih referatov je razvidno ogromno delo Narodne strokovne zveze, ki si v prvi vrsti prizadeva, da se izboljša socialni in gmotni delavski položaj. Iz poročil je razvidno, da Je bila v zadnjem času NSZ zelo iniciativna ln da je sodelovala pri vseh akcijah, ki so sla za tem, da se izboljša delavski socialni položaj, pri izdelovanju novih uredb in načrtov, pri reševanju perečega vprašanja radi naglega porasta draginje, splošno pri vseh akcijah, ki so šla za tem, da se izboljša današnje težko stanje malega človeka. Iz poročila tajništva Je razvidno, da ni bilo stroke v dravski banovini, ki bi ne Ljubljana. 23. septembra Napovedi vremenskih prerokov, ki so napovedovali po slabem in mokrem poletju lepo jesen, so se izpolnile, saj imamo tako krasne dni, da si lepših ne moremo želeti. Včerajšnja nedelja je tik pred začetkom jeseni odnesla rekord. Če je v Ljubljani dan Čemeren, se jamejo sele pozno odpirati okna spalnic. Vlažnega zraka se vsakdo brani. Včeraj pa je že na vse zgodaj obsijalo sonce strehe hiS, se poigralo na šipah oken in budilo tudi zaspance. Lahna megla, s katero so bile zarana zastrte ulice v območju Ljubljanice, se je kmalu dvignila in je vsa Ljubljana zažare-la v sončnih žarkih. Na glavnem kolodvoru se je zbrala že pri jutranjih vlakih velika množica izletnikov, ki so pohiteli v vse smeri. Pred železniškimi blagajnami je bila velika gneča. Jutranji »gorenjec« je odpeljal iz mesta več sto izletnikov po večini na Bled, v Bohinj in proti Kranjski gori, poln pa je bil tudi dolenjski izletniški vlak. Prvi izletniki so jedi izstopati že na Grosupljem, odkoder so jo mahnili proti sloviti Županovi jami. še več pa jih je pohitelo iz Višnje gore na Polževo. Številni so bili tudi izletniki, ki so se namenili iz Radohove vasi na Primskovo aH iz Velike Loke na Čatež, od tam pa po sončnih cHČih še naprej proti Mirni ali nazaj proti Litiji. Žal, letos Izletniki med nagimi ljudmi po vinorodnih krajih ne vidijo dobre volje, ki so je bili sicer vajeni. Nič čudnega, saj so trte prazne, na sadnih vrtovih drevesa brez sadu, a tudi polje ni obrodilo, kakor so pričakovali. Ljubljana. 23. septembra Včerajšnja nedella 1e bila zaradi lepega vremena zelo prikladna za športne prireditve. Na sporedu ie bila cela vrsta tekmovanj, od katerih ie bilo gotovo najpomembnejše srečanje z Rumunijo. Tri garniture nogometašev Jugoslavije so se pomerile včerai z Romuni, ki so slavili dvojno zmago. Proti pričakovanju so namreč Rumunl zmagali v Beogradu nad A reprezentanco 2:1 in z istim rezultatom tudi v Bukarešti na B reprezentanco. Poraz Jugoslavije v Beogradu ie zakrivil edino napad, kier ni bilo nobene povezanosti in enotnosti in kjer ie zlasti odpovedal srednji napadalec Raj lić. Edino podmladek Jugoslavije, ki ie igral pred tekmo v Beogradu, seje častno odrezal. Mladi Jugoslovani so^oraziii Rumune 4:1. Tekmi v Beogradu le uiisostovalo 12.000 gledalce/, ki so precej razočarani zapuščali igriške BSK. V slovenski ligi ie bilo odigrano IV. kolo prvenstvenih tekem. Trboveljski Amaterji so zopet poskrbeli za presenečen 1e. kajti v Kranju so porazili domačine. Id do3lei še niso izgubili nobene tekme s 4:1. in se tako krepko usidrali na čelo prvenstvene tabele, saj so v štirih tekmah dosegli polnih 8 točk. Ljubljana se 1e z zmaao nad Zelez-ničarii s 3:2 povzpela na drugo mesto. Na tekmi si ie oo nesrečnem naključju igralec Pressinger zlomil nogo. Maribor ie slavil svojo prvo zmago. Na domačih tleh ie premagal Bratstvo s 5:3. prav tako ie beležil prve točke v svoio korist Mars. ki ie v Ce-iu porazil Olimpa 2:0. V hrvatski ligi ie SolEstija<- objavlja tudi ministrovo izjavo novinarjem v Solunu, kjer je dr. Andres nagiašal pomen jugoslovensko-grških gospodarskih odnosov in opozoril na to. da se gospodarstvo obeh držav srečno izpopolnjuje. Nagiašal je tudi pomen solunskega velesejma. ki je zaradi sedanjih razmer še večji. Jugoslovenski gospodarski kropi so izrazili željo, da bi se gospodarski stiki z Grčijo še bolj poglobili. — Naš paviljon na solunskem velesejmu. Včeraj dopoldne Je bil svečano .otvor jen 15. solunski vel< sejem, na katerem razstavlja tudi naša država. Obenem je bil svečano otvor jen tudi naš paviljon. Svečanosti je prisostvoval naš trgovinski minister dr. Andres, ki jo imel pomemben govor o gospodarskih stikih med Grčijo in Jugoslavijo ter o pomenu solunskega velesejma za naše gospodarstvo. Zahvalil se mu je grški minister Nikoludis, ki je nagiašal tesne gospodarske stike in prijateljske vezi med obema državama. tarn mm v Ljubljani se zaradi nepredvidenih prilik na stavbi še ne preseli v nove prostore ter astaae v stari zgrađbE do nadaljnjega obvestila. — Novi grobovi. Po dolgi bolezni je snoči umrla v Ljubljani hčerka znanega trgovca s sadjem in zelenjavo ga. Mara M**raž rojena Bucik. Dolga leta je bila nameščena kot knjigovodkinja v tovarni Remec & Co. v Duplici pri Kamniku, kjer je bila zelo priljubljena. Pogreb bo jutri ob 17.30 iz žal. Po dolgi mučni bolezni je umrl včeraj v Ljubljani upokojeni železničar g. Rudolf Simčie. Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred hiše žalosti Rožna dolina, Cesta VIII. št. 26. na viško pokopališče. Danes je pa umrl v Ljubljani posestnik in strugare Id mojster g. Franc Roj ina. Pogreb uglednega obrtnika bo jutri ob 17. iz kapelice sv. Marije na 2alah k Sv. Križu. Pokojnikom blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! ZVOCM K!NO SOKOLSKI DOM V SI3KI. telefon 41-79 Drama Človeka, ki je spremenil način svojega življenja sinu na ljubo Tiger Arizone V glavni vlogi: WADLACE BEERY Predstave: danes ob 7. in 9. uri Prihodnji spoređ (2S. IX.): Asiapslis — Promet z domačo p>enico. Kakor je bilo že objavljeno, je kr. banska uprava pooblastila Gospodarsko zvezo v Ljubljani, da pokupi ves presežek domače pSenice. Zato kr. banska uprava ponovno opozarja vse prizadete, da ne kupujejo pšenice, ker se sicer izpostavljajo nevarnosti kaznim, ki so predvidevane za navedeni prestopek. Ravno tako zadene kazen tudi vse prevoznike, ki bi prevažali pšenico. Promet z domačo pšenico je dovoljen samo v primeru, da je pošiljki priloženo posebno potrdilo, ki ga morejo dobiti interesenti pri Gospodarski zvezi v Ljubljani ali pri njenih članicah. — Mlinar Karol Zupane na P°horju. V soboto smo poročali, da je sresko načelstvo v Brežicah kaznovalo mlinarja Karla Zu-panca, pristojnega v Sevnico, na enomesečno prisilno bivanja v Babnem polju v logaškem srezu, češ da je kupičil živila, blago samo pa je odtegnil iz javnega prometa. Včeraj je bil mlinar Zujajic na izletu na Pohorju in se je zelo začudil, ko je čital v listih pcročil., Sresko načelstvo ga je res kaznovalo, sodišče ga je pa baje oprostilo, ker je imel zaloge živil prijavljene ln ker so bile iste še manjše, kakor jih Je imel sicer. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Dubrovniku 27, v Mariboru 25.7, v Ljubljani 25,2. v Sarajevu, Visu. K um boru in Rabu 25. Davi je kazal barometer v L.vubljani 766.2, temperatura je znašala 14.2. » — Smrtonosen p^dec. Ko je v petek spremljal visoko naložen tovorni avto tvrdke Franc Kcrošec iz Gornje Radgone 261etnl delavec Aleksander Cerny ter ležal vrh naloženih zabojev, se je na ovinku pri stražnici v Meleh pripetila huda nesreča. čemy, ki je ležal na zabojih, je na ovinku padel tako nesrečno na trdo cesto in zadel z glavo ob majhen kamen, da mu je na-trlc lobanjo v tilniku. Nezavestnega so od-premili v bolnico v Mursko Soboto, kjer je v soboto podlegel poškodbi. — Smrtna nesreča v Zagrebu, V soboto se je pripetila v Zagrebu na stavbišču smrtna nesreča. Z odra je padel delavec Ivo Tomič in sicer iz III. nadstropja. Prebil si je lobanjo in bil je takoj mrtev. — Smrtna nesreča v rudntKu. V rudniku boksita pri Drnišu v Dalmaciji se je pripetila v petek smrtna nesreča. V rovu 50 m pod zemljo se je smrtno ponesrečil rudar Mate Marin, na katerega je padla težek hlod, da je bil takoj mrtev. — Za 200.000 din znamk je ukradel. V Beogradu so aretirali zasebnega uradnika Svetczarja Nečaka iz Zagreba. Zagrebška policija ga je že dolgo Iskala zaradi tatvine. Advokatu dr. Avgustu Bazall je namreč ukradel za 200.000 din znamk. Dr. Bazala je znan kot navdušen filatelist. — Električni tok ga je ubil. V soboto je ubil v Zagrebu električni tok 151et-nega vajenca pri tvrdki Josipa Petaka, ko je popravljal stikalo. Fant je bil doma iz Trbovelj, v Zagreb je prišel šele nedavno. Ko je hotela policija ugotoviti, kako se piše, je gospodar Petak skomizgnil z rameni. Češ da so fanta vsi klicali »Dragec« in da so vedeli o njem samo. da je doma iz Trbovelj. Policija je poslala v Trbovlje nekega drugega vajenca, da poizve, kako se je smrtno ponesrečeni fant pisal. Iz Ljubfi£«e —Ij LTmrli V> v Ljubljani od 13. do 19. t. m.: Florjančič Marija, 74* let, postreŽ-nica, Fabijan Marjeta, 79 let, služkinja, Seemann Ema, roj. Kosler, 80 let, vdova zdravnika, Florjančič Terezija, 56 let, posestni ca, Koisnegg Jožefa, s. Viktorija, 74 let, Marijina sestra, Dolinšek Jera, roj. žitnik, 82 let, prevžitkarica, Vič, Štefan Marija, roj. Avbelj, 74 let, žena delavca tob. tov.. Kraljic Helena roj. Brežic, 85 let, užitkarica, Crna vas. V ljubljanski bolnici so umrli: Brajer Ciril, 46 let, trgovski pomočnik, Končan Franc, 44 let, banovinski cestar, Crni vrh pri skofji Loki, Ostanek Franc, 71 let, uradnik drž. žel. v p., Zaje Peter, 49 let, delavec, Brdo, Jelovčan Franc, 52 let, poljski dninar, Železniki, Bertoncelj Anton, 23 let, akademik, Kranj, Fajon Bogomil, 25 let, elektromonter, Kračman Franc, 28 let, delavec, Brenčič Silva, 1 leto, hči poljskega dninarja, žiber-še, obč. Rovte pri Logatcu, AbramiČ Jože, 12 let. sin hranil, uradnika, Kamnik, sut-na, Treven Ljudmila, 14 let, hči delavca, Brod, obč. Dolenji Logatec, Mlakar Branko, 3 mesece, sin varilca. 6t. Pavel pri Preboldu, Tekavčič Dušan, 1 leto, sin knji-govoU. pomočnika, Hinje, srez Novo mesto, Lackner Gertruda, 63 let, žena užit-karja, Randol, obč. Mozelj pri Kočevju, Grošelj Rafael, 36 let, poštni služitelj. —lj štednja mestne občine na nepravem mestu je napotila prizadete, da so napisali notico, ki smo jo objavili med ljubljanskimi dnevnimi vestmi dne 9. septembra, V tej notici je bilo rečeno, da je nerazumljivo postopanje mestne elektrarne, ko je aa Cesti na Rožnik v odseku od ribnika do stare mitnice dala odviti štiri žarnice. Nadalje je bila izražena potreba, naj bi se vsaj enkrat letno očistili in poglobili jarki ob tej cesti. Mestno poglavarstvo nas obvešča, da je mestna elektrarna že ustregla prošnji prizadetih in dala priviti manjkajoče žarnice. Mestno cestno nadzorstvo pa je tudi že začelo čistiti obcestne jarke, kar je itak imelo v svojem programu predno je izšla ta notica, kajti jarki ob Cesti na Rožnik in Večni poti se čistijo vsako pomlad in jesen. ■—lj Zahvala pedikerju Avbelju v kopališču okrožnega urada v Ljubljani, ker mi Je popolnoma odpravil hudo razbolela kurja očesa vraščenih nohtov v meso. Poslužite se te prilike še drugi, ki potrebujete pedikerja. Njegovo delo vam bo v veliko zadovoljstvo, zato ga toplo priporočam! — Danica Cerar. 367—d —lj Predstojnik oddelka za kemijo opozarja slušatelje tretjega semestra, da se prlčno vaje iz kvantitativne analize i. oktobra in vab. praktikante, da pravočasno uredijo potrebne formalnosti. Podrobnosti so razvidne iz oglasa na črni deski kemičnega instituta. SOKOL — Sokolsko društvo Ljubljana ti. prične z redno telovadbo v ponedeljek 23. t. m. v svojem domu ob ftvabičevi ulici (ne več na realki) in sicer modki oddelki ob ponedeljkih, sredah ln petkih, ženski oddelki ob torkih in četrtkih. Deca bo vadila od 18. do 19., naraščaj od 19. do 20., članstvo od 20. do 21.30. Vsi tel o vadeči morajo imeti telovadne copate, moški pa tudi telovadno obleko. Vpisujejo vodniki oddelkov pred vsako telovadno uro. Vabimo vse društvene pripadnike, da radi priprav za akademijo prič no takoj posečati telovadbo. Zdravo! Vačlteljski zbor. Borzna poročila Curih 23. septembra. Beograd 10, Pariz 9.65, London 16.55, Milan 22.125. Berlin 175.30, Stockholm 104.40. Nesreča prof. dr. Za-lokarjevega sina Ljubljana, 23. septembra Okrog 10.30 se je pripetila na križišču BIeiweisove in Aleksandrove ceste tik pred Trubarjevim spomenikom precej huda prometna nesreča katere žrfev je postal neki motociklist Po Blehveisovi cesti je s precejšnjo naglico privozil tovorni avtomobil, naložen z opeko, a motociklist je menda hote! zaviti na Aleksandrovo cesto. Tovorni avtomobil pa je nesrečneža zagrabil in zavlekel nekaj metrov po cesti ter ga vrgel skoraj dc parka pred spomenik Trubarja. Nesrečnež jc obležal nezavesten z razbito glavo Nemudoma so obvestili reševalce, ki so ga prepeljali v brezupnem stanju v bolnico. Kakor smo izvedeli ob zaključku lista, je ponesrečenec inž Za lok ar, sin univ. prof. dr. Alojza Zalokarja star 24 let. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so ga na kirurškem oddelku naglo operira!). Uvedena jo bila preiskava, da »c ugotovi vzrok nesreče. Tovorni avtomobil je last Združenih opekarn, šofira! ga je pa Franc RovšeJc. Strojepisna šola Dnevni m večerni tečaji Dnevi in ure pouka se določijo po želji vsakega obiskovalca. Največja strojepisnica 50 pisalnih strojev. Desetprstni sistem. — Vaje v diktatu, v kopiranju in razmnoževanju. Tečaji se prično 1. oktobra. POSEBNI TEČAJI: 1. Stenotfpfstovsld tečaj. 2. Stenografski tečaji. 3. Jezikovni tečaji. 4. Posebni tečaji =a posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo, računstvo, korespondenca itd.). Izbira predmetov poljubna. Podrobna pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo trgovskega ačilišča Christofov učni zavod Ljubljana, Domobranska cesta 15 Šolnina zmerna, vsakomur dostopna. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 23. septembra: Pohujšanje v dolini šentfiorijanski. Red Premlerski Torek, 24. septembra: Pohujšanje v dolini Šentfiorijanski. Red Torek Sreda, 25. septembra: Pohujšanje v dolini Šentfiorijanski. Red Sreda Četrtek, 26. septembra: Pohujšanje v dolini šentfiorijanski. Red četrtek Petek, 27. septembra: Razvalina življenja. Red Premlerski Edino Beethovnovo operno delo »Fide-lio«, katerega libreto je prevod Bouillvje-vega besedila, je imelo prvotno nenavadno usodo. Prve uprizoritve opere zaradi besedila niso imele pravega uspeha, šele ko je bilo delo dvakrat predelano, je prodrlo s popolnim uspehom in se uveljavilo na vseh svetovnih odrih. Visoka pesem o zakonski ljubezni, je po 1.1814 slavila svojo zmago, kjer so jo uprizorili. Genijalna glasba velikega komponista Beethovna, čigar edina opera je »Fldelio«, uvršča to opero med muzikalno najvrednejša dela. »Grof Luksemburški« je opereta, ki jo moramo šteti med najboljša Leharjeva dela. Njena uprizoritev v letošnji sezoni bo nad vse privlačna. V glavnih partijah bomo slišali Sonjo Ivančičevo in FTanrla, nadaljnje glavne vloge pa so v rokah naših priznanih operetnih moči: Barbičeve, Zupana, Poličeve in M. Sancina i. dr. V operetni režiji bo debutiral Emil Frelih. Dirigent: D. zebre. Začetek gledališke sezone Shakespeare: Romeo in Julija v novem prevodu Otona Župančiča in novi režiji dr« Bra tka Krefta Ljubljana, 23. septembra »Divji je čas, groznejsi' Še in neizpros-nejii ko lačni tiger in tuleče morje,c pravi Romeo, misleč na tragiko svoje usode, da mora živeti v dobi, ko divja po Ve roni med grofovskima rodbinama Montegov in Ca-puletov neutešeno, krvoločno, vedno nove žrtve zahtevajoče dedno sovraštvo. Kakor simbol današnjega časa občutimo to Shakespearovo tragedijo, saj je divji, groznejši in ne neizprosnejsi kot besne zveri in viharno morje: »Mi vsi trpimo!« pravi veronski knez in izraža čustva današnjega sveta, ki gleda strašne, brezmejne žrtve sovraštva evropskih narodnih in državnih rodbin. Tako nam dela razumevanje te himne starega, Skorpijonski samega sebe uničujočega sovraštva in mlade, kipeče, neskončno krasne ljubezni tragedijo Romeo in Julija aktualno prav za nas »divji čas«, Čustveno in miselno sodobno. Po stari dolgovezni pesnitvi Arthurja Brooka, noveli Bandeila. Porta, starih italijanskih igran je zajel Shakespeare vsebino, dogodke m osebe svoje žaloigre, a vse prekvasil z lastno duhovitostjo, lastnim srčnim žaiom ter ustvaril visoko pesem opojne lepote. Mlad je bil takrat še poet VVUliam, že velik mojster dikcije in karakteri zaci je. že močan umetnik v dramatski obliki, a vendar še ne velik dramatik, ki se je izrazil v svojih dramah srednje in zadnje svoje dobe. Epska pripovedovanja, porajajoča se k dogodkom, ki smo jih pravkar videli, igračkanje v duhovičenju, slučaji in naključja, ki jih je uporabljal za ueo^ae pogone in zaokrete v dejanju včtusih očneje kakor notranja trenja in borbo d: in zna-čajev, vse to ln še marsikaj, zlasti knr nič dramatski zaključek igre, dokazujejo da je »Romeo in Julija« še med Shak , ea-rovimi prvenci. Zato tudi po učinku na odru ne doseza njegovih zrelih del in ima čitatelj lepši in globlji užitek kakor gledalec. Vendar je prav in vse hvale vredno, da je začela naša vrla drama novo sezono z umotvorom dramatika vseh dramatikov, tembolj prav, ko vse naše duše v današnji dobi mržnje, pokolja in ugonabljanja tako strastno hrepene po ljubezni in miru. In bilo je prav, da smo spoznali in uživali pri tej priliki najmlajši O. Župančičev prevod po Shakespearovem izvirniku. Doslej smo imeli Iv. Cankarjev lepi, a izvečine po nemškem prirejeni prevod brez dveh prologov. Zupančičev je tudi tekstno popoln, jezikovno seveda odličen, barvit, bogat krepkih besed in mehkih izrazov, zlasti pa bujen in prikupen po neštetih krasnih rimah. Zlasti je velika vrlina tega prevoda da je tudi z odra jasen in lahko um-ljiv. ' Režiser dr. Br. Kreft in vsi Igralci, kakor tudi scenograf ing. Franz so se vidno in občutno posvetili nelahkl nalogi z vso vnemo in prav častnim uspehom. V posebnem spisu »Iz režiserjevih zapiskov« je dr. Kreft jasno in lepo razložil in utemeljil obliko in veet/Lio svoje režije. Ker si pač vsakdo kupi Gledališki list, ki prinaša o novosti mnogo zanimivega gradiva in navodil gledUicu, mu režije ni treba opisovati. Ali se s to obliko uprizoritve, ki ima za vse dejanje na najrazličnejših prostorih in celo v dveh različnih mestih (Ve-roni in Mantovi) skupno enotno prizorišče, strinjaš ali ne, ni toliko važno. Priznati treba, da je dr. Kreftovo prizorišče zelo praktično, odrsko arhitektonsko bistro povedano ter igri in očem v celoti ln posameznostih ustrežljivo. Vsekakor se je dr. ivref-tova režija Shakespearovemu načelu uprizoritve in njegovemu odru izvirno približala in hkratu v moderni obliki prilagodila. Nasilnosti so bile tam in so tu, od domišljije avtorjevih sodobnikov se je zahtevalo ogromno in se sicer dosti manj, a še zmerom mnogo zahteva od nas. Ali tragedija je tako potekala naglo: d očim bi v naturalistični obliki trajala vsaj pet ur. smo v Kreftovi režiji douili predstavo pičlih treh ur. Čestitati pa moram zlasti igralcem. Vsem na čedu štirinajstletni sladki Juliji, Vidi Juvanovi. »Od nje sijati se učijo sveče! Kot golobica beia iznad vran izmed prav vseh družic bije na dan!« Julija je najbolj heroična in res dramatska osebnost. Juva-nova jo je poosebljala zlasti lepo v prvi polovici drame; Imela je mnogo krasnih prizorov. Izvrsten Romeo je Jan, topel, nežen, v erovorici vzoren, v igri otmen. Nas bodoči Hamlet! Odlična mati grofica Capuletova je s pojavo, igro in dikcijo Mira Danilova, Posebno učinkovit Tvbalt, Sever, zelo pr*» kupen kavalir grof Pariš, L. Drenovec. LU pahov Lorenzo je original, bolj dobrovolj-ček kot učenjak. Grofa Capuleta podaja naravno v prvih treh dejanjih Skrbinšek, pozneje v afektih pretirava in orgla. Mladostnega kneza Eskala je ustvaril dobro v Blebetavo in vsiljivo dojko označuje fVablocka z nekoliko groteskno zabar-vanostjo in ljubeznivo komiko. Poleg "nje sta veseljaka zgovorni humornlk Mercutio, Kralj ln sluga Peter, Plut. Pecek kot Ben-vollo je dober govornik, a s preobilico kretenj izziva neumesten smeh. Presetnik je kot Monteg polno zadovoljiv, prav tako Brezigar, Tiran, Raztresen (nepravilno oblečen! Romeo mu reče: »Tako si gol in nag. tako ubog... beraštvo, razcapana ti skrb visi na hrbtu...«). Kaukler in prilog so docela ustrezali. Le z razsvetljavo je križ . .. Ples je stilno priredil GolovLn, zelo primerno scensko godbo pa je prispeval M. žebre. Habičeva in Novak sta izdelala lepe kostume. Tako je nudila uprizoritev sluhu in pogledu zgolj ugodje. Glavni igralci so želi mnogo aplavza, Vida Juvanova in Jan sta prejela šopke in režiser dr. Kreft je bil večkrat pozvan na rampo. Lep, res zanimiv začetek nove sezone. Fr. G. V vlaku aretirana Ljubljana. 23. septembra V Mednem sta včerai zjutrai stopila v vlak dva mlada neznanca. Id sta vzela vozni listek do Tržiča. Stisnila sta sc v vagonu v kot in se jela razgovarjati o tem in onem. Iz razgovora se ie slišala tudi skrb, kako bi prišla do denaria. do ic *den kmalu potolažil drugega, češ. bova že kaj iztaknila ... Fanta, ki sta govorila čisto tiho. menda nista slutila, da se v drugem kofu stiska in ju posluša detektiv, ki ie s prihodnje postaie telefoniral orožnikom v Skofji Loki po pomoč. Cim ie vlak privozil na posta io v Škofi o Loko. ie detektiv stooil pred mladeniča in iu energično nozval. nai izstopita. Fanta sta se seveda uprla, tisti hip pa 1e vstopil tudi orožnik, ki 1e detektivu pomagal in sta morala rokoma v ha izstopiti. Komai pa sta bila zunaj, sta skušala pobegniti, a sta iu detektiv in orožnih hitro ukrotila in uklenila. Aretiranca sta 21 letni Franc Poženel iz Ljubljane in niecov paidaš 211etni Matevž Avsenik. bivši čevljar, pristojen v Naklo. Pri osebni preiskavi na orožniški posta ji so našli pri Poženelu. ki so Ka varnostne oblasti iskale že več mesecev, dve zlati verižici, zapestno uro in samokres, pri Av-seniku pa tudi nekai nedvomno ukradenih predmetov. Poženel je polee tega osumljen, da ie pred meseci vlomil v stanovanje dr. Trtnika na Aleksandrovi cesti, kjer je bilo ukradene za okrog 100.000 din zlatnine, dalje, da ie vlomil v Hafnerjevo trgovino v Škof j i Loki. kjer so vlomilci pobrali za več tisočakov blaga in pa pri Me-gušarju na Galjevici v Ljubljani, kjer ie bilo tudi ukradenega za okrog 5000 din blaga. Z njim ie bil vedno tudi njegov pajdaš Avsenik. in so iu orožniki v Skofji Loki takoi no vlomu pri Hafneriu tudi videli skrivati se nekje v bližini. Po osebni preiskavi in kratkem zaslišanju v Skofii Loki ie detektiv mlada roko-mavha spet uklenil in Iu z vlakom odpe-11 al v Liubllano. kier iu le izročil policiji. Mlada zlikovca, ki imata na vesti najbrž še več drugih vlomov in tatvin, na policiji zaslišujejo. MALI OGLASE Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREČKE državne loterije prodaja MENJALNICA REICHER & TURK Prešernova MKE2E za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga postajnih žičnih vložkov. 2149 • • • • • • ■ ■ i Postnžite se malih oglasov »Slov. Narodu« Id so najceoejSi ! ZA V8AKO PRILIKO najbotjSa ln najcenejša oblačila st nabavite pri PjESŠKEB Sv. Petra šesta 14 LEGITIMACIJSKE SLIKE ca dijake izvršuje hitro in poceni Foto-atelje M A N CI N I, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din HČERKA ŽELEZNIČARJA pridna, se sprejme v Srbijo za hišna dela. Zglasiti se pri Gala, Celje, kolodvor. 2195 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvorni dobavitelj KRANJ Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PREMOČ tOKS-DRVA nadi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 6 — TEL. Postrezoa oreznibnai AnOVAD Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din DVOSOBNO STANOVANJE I. nadstropje v novi hiši v Domžalah, parketirano. elektrika in vodovod, najlepša brezprašna sončna lega — se odda solidni stranki 6 1. oktobrom. Vprašati: Seršen, stavbenik, Domžale. 23 96 NAZNANILO LRTJS-MLLNI! Za mletje vsakega žita! Naznanjam vsem kupovalcem Original IRUS-mlinov, da mi je tovarna Irusvverke J. Riling & Sohne, Dusslingen v Nemčiji, poverila zastopstvo za Jugoslavijo že v letu 1939 ter imam zastopstvo še vedno, za kar se zainteresir.aUrn najtopleje priporočam. — Zavoljo slabih izkušenj navedena tovarna prejšnjemu zastopniku gosp. Štefanu Turnšku iz Ljubljane že od konca leta 1938 ni ničesar več dobavljala. Ker pa prodaja gosp. Turnšek Še vedno slične ponarejene mline za IRUS-mline, opozarjam, da za te jaz oziroma tovarna ne prevzame nobene odgovornosti. BOGOLJUB HARTLIEB pooblaščeni mlinostavec in zastopnik IRUS-mlinov pošta Kranjska gora • •»•••••••»»««•••••• .v.:.v.:-'.'.'.'.v.v.v.\\'. Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAS VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Rnaljeva ulica 5. Stran 4 >8LOVElfSKI NAROD«, poneđstjek, 23. aeptembta 1940. Ste«. 217 svečanost Ob ogromni udeležbi _ je bil svečano o tvor j en novi oblasti in prebivalstva o krajev Gornja Radeona. 22 septembra Ob lepem nedeljskem dopoldnevu so se zgrnile tisočglave množice to in onstran Mure. da prisostvujejo svečani otvoritvi in blagoslovitvi novozgrajenega modernega železobetonskega mostu čez obmeino reko Muro med Slatino Radenci in Pe'anj-ci in tako manifestiralo za dokončno uresničene dolgoletne težnie upostavitve prometne zveze Prekmuria z ostalo Slovenijo. Pripravljeni odbor za s'ovesno otvoritev kateremu ie načeloval murskosob^čki župan g. Ferdinand Hartner ie skupno z gradbeno tvrdka »Slor»rad« in ostalimi *i_ nitelii no^krbel. da ie svečanost DOtekla kar najboli svečano. Nad kilometer dolgo cestišče na obeh Ftraneh mosta ter most sam le bil ves v državnih troboikah in z zeleniem okinčan. sredi mostu r>a se ie dvieala lična okusno okrašena +r;buna z oltariem v sredini, kier ie lavant'nski vladika dr Tomažič ob navzočnosti bana dr. Natlačena ter številnih ostalih predstavnikov oblasti ooravil blaeo-lovitvene obrede. Neka i pred 10 uro sta pri spol a v avtomobilih c svojim prvenstvom Po gnrnie-radgonski cesti oroti Radencom vlađ'ka dr Toma/;č in ban dr Natlačen Srjreiem je b;.l cr: radenski šoli. kier ie odličrn gosta Dozdravil župan radenske občine Hm-ko Streicher z vsem občinskim odborom in župani tostran Mure Zupan Murske Sobote Hartner ie z ostalimi oredstavnaiki oblasti obeh srezov pričakal odlična gosta na cestišču pri gostilni Koš v Petanjcih. od koder ie odkorakal dolg sprevod z ljutomersko godbo na čelu do sredine mosta, kjer so se med tem razvrstili močni oddelki gasilcev gasilskih žuo Murska Sobota. Ljutomer in Gornja Radsona. članstvo murskosotooškega Sokola, fantovskh odsekov, gojenci trsničarske šole Dri Kapeli in šolska mladina. Gasilski in društveni prapori so bili zbrani v sredini pred častno tribuno. Ko so odlični gostie zavzeli svoia mesta na tribuni, je murskosoboški župan Hartner otvoril svečanost s pozdravnim nagovorom lavantinskemu vladiki banu. bivšemu ministru Snoiu. rektorju dr. Sla-viču, zastopniku orožništva colšovniku Barletu. ki ie zast^pil generala Štefano-viča. predsedniku tujskoprometne zveze inž Slaimeriu ter vsem ostalim predstavnikom oblasti nadalie vsa zbrana društva in ostale organizacije. V svoiem nadalj-nem govoru ie orisal dolgoletne borbe do HnkonČneg-a uresničenia dve desetletii tra-iaiočih teženi vsega obmejnega nreb;bistva. Ob koncu govora ie zaprosil lavan-tinskega vladiko, da bi a gelovi most in bana. da izvrši končni svečan akt otvoritve. Nato je vladika dr. Tomažič blagoslovil most ob primernem nagovoru na zbrane, za njim pa ie govoril ban dr. Natlačen. Poudaril je pred vsem velik pomen s to zgradbo unostavljene zveze Prekmuria z ostalo Slovenijo in s tem v zvezi ogromne koristi, nato ie pa podal nekaj glavnejših statističnih podatkov o dovršitvi mostu. Svoi govor ie končal z vzklikom Prekmur-ju in ostali Sloveniji: »Nai živi tako združena Slovenija v veliki in mogočni Jugoslaviji«, nato pa je prerezal trobojni trak. pritrjen v sredini mosta. Po njegovem govoru ie sodba zaigrala državno himno. Sledila ie božja služba, katero ie daroval lavantinski vladika dr. Tomažič. Med mašo ie pel mešani zbor iz Murske Sobote. Po maši ie govoril o zgodovinskem razvoju in dolgoletnih borbah za zgradbo tega mostu še bivši poslanec Bajlec iz Murske Sobote, nakar ie izrekel končno zahvalo še murskosoboški župan Hartner. Sledil le pri gostilni Koš defile uniformiranih gasilskih čet in Sokolov, v kateri ie korakalo okrog 500 članstva z 8 prapori. Odlični gostje in predstavniki oblasti in uradov so bili končno oovablieni na banket rrireien v zdraviliški restavraciji Olga. Na banketu ie bilo izrečenih več napitnic o pomenu te nanovo UDOStavljene zveze Prekmurja z ostalo Slovenijo, ki smo io dobili rx> 20-letnih prizadevanjih. Tragična lovska nesreča na Blokah ki* žrtev tragičnih okoliščin in nesrečnega naključja je postal posestnik Vilko Ivane iz So dražice Nova vas 23 septembra Po Blokah se je včeraj zgodaj zjutraj najelo razširila vest, da je postal žrtev smrtne nesreče pn jelenjem lovu posestnik Vilko Ivane iz Sodražice. Vest je bila žal kmalu potrjena in opoldne je o tragičnem dogodku poročal rudi že ljubljanski radio. Smrtne lovske nesreče so pr " nas redke, zato se je vsakdo vprašal, kako se je mogla pripetiti ta huda nesreča na Blokah. Krožile so o nesreč" nasprotujoče si vesti. Resnica je, da je bil komaj 34 let stari posestnik Vilko Ivane žrtev krutegp naključja in tragične okoliščine, da je šel nad jelena včeraj zjutraj in ni vedel, da lovijo tudi v sosednem revirju ter ie prtžal na jelena na meji svojega revirja in revirja univ. prof. dr. Božidarja Lavriča. Pokojni Vilko Ivane Krasen jesenski dan je izvatr- univ. prof. dr. Božidarja Lavriča, našega odličnega kirurga, v njegov rojstni krai Bloke, kjer ima svoj lov V soboto zvečer se je g profesor pripc Ijal na Bloke v družb' ravnatelja Pa-škulina z namenom, da gre s tovariši naslednje jutro na jelena. Dogovori! se je z domačim čuvajem Jožetom Semičem, ki dobro pozna revir in shajališča divjačine. V nedeljo zjutraj že ob 3 uri so odšli z doma proti vasici Metulje, kjer se začne raz-sežen smrekov gozd. G profesorja jc vodil zanesljivi čuvaj Semič, ravnatelia Paškuli-na pa čuvajev brat Matija Semič. Ko sta g. profesor in čuva; Jože prišla že precej daleč v gozd, je čuvaj opozoril profesorja, da je slišati »rukanje« jelena. G. profesor je odgovoril z rog< m, odziv na imitacijo »rukanja« je bilo slišati še zelo od daleč. Lovca sta se pomikala počasi in previdno globlje v gozd. Pogovanati sta se začela potihoma, da ne bi jelena, ki ga je biio slišati v čedalje bližji razdalji, preplašila. Čuvaj je menil, da bo jelen kmalu v revirju. Lovca sta se sporazumevala sa- mo še z znamenji. G. profesor je zopet nastavil rog in vabil jelena v bi žino. Kar čujeta šumenje v njihovem revirju, že kakih 300 m od meie sosednega Ivan-čevega revirja. G. profesor pripravi puško. Čuvaj je oddaljen od njega kak.b 50 m. Z jelenom sta bila lovca v trikotu G. profesor je oddaljen od jelena kak b 30 m. čuvaj pa nekaj metrov več. Za grmom v smeri, odkoder se je silišalo »rukanje«, sli-šita še vedno šumenje. G. profesor opazi, da nekaj skoči izza grma. prot1 kateremu je obrnjen, kakor tudi čuvaj Jože. G. profesor sproži puško. Lovca prisluhneta. Ču-jeta premetavanje, oba sta prepričana, da je jelen padel, a že v naslednjem trenutku se sliši obupen klic na pomoč . . . G. profesorju je bilo takoj jasno, da se je pripetila nesreča. Skočili jt do mesta, odkoder je prihajalo klicanje na pomoč, tam je našel obstreljenega svojega lovskega tovariša in prijatelja Vilka Ivanca, ki je bil zadet v nogo. G. profesor je bil razburjen, a kljub temu tako priseben, da je že v naslednjem hipu nudil ranjencu zdravniško pomoč. Pregledal je, kje je bil ViHko Ivane zadet, pritisnil je brž glavno žilo in poklical čuvaja Jožeta ter ga prosil, naj pomaga. Čuvaj do tega trenutka ni vedel, da se je zgodila nesreča. Ostrmeli je, potem pa je pomagal kakor mu je bilo* ukazano. Dotlej je bila ranjenčeva noga že pod vezana z vrvico od nahrbtnika. Nekaj trenutkov nato sta prišla na kraj nesreče tudi ravnatelj Paškulin in čuvajev brat Matija, G. profesor je ranjencu skušal ustaviti odtok krvi in ga je za silo obvezal. Matija je med tem že dirjal v Novo vas po voz in k te-Jefonu za rešilni avto iz Ljubljane. Vse to se je dogodilo v največji naglici. Iz Nove vasi se je takoj odpravil na kraj nesreče Aleksander Lavrič, brat g. profesorja dr. Lavriča, Fri ranjencu so bili med tem g. profesor, ravnatelj Paškulin in čuvaj Matija. Ranjenec je stokal, a je vendar dovolj pogumno prenašal bolečine. G. profesor je bil trdno prepričan, da ne bo hudega, če ne nastopijo komplikacije. Ko je prišel Aleksander Lavrič s konji in vozom, so obstreljenega Ivanca naložili previdno na voz in ga odpeljali v Metulje, kjer so čakali na rešilni avto G. profesor je bil ves čas ob strani ranjenca in mu pomagal, kolikor je bilo v takih okoliščinah mogoče. Gledal je na uro in misol, da bo že v dobri uri v Ljubljani z Ivancem na operacijski mizi. Toda čas je potekali tako počasi! Ranjenec je postajal čedalje bolj nemiren. Vsi so ga tolažili, da bo rešilni avto vsak čas tu in potem bo kmalu pomagano. Rešilni avto je prišel kasneje kot so mislili. Ivanca je profesor dr. Lavrič na novo obvezal z obvezami, ki so jib s seboj prinesli reševalci. Previdno so Ivanca naložili na rešilni avto, z njim je stopil v avto tudi g, profesor, da bi ga med potjo nadzoroval in mu nudil potrebno pomoč. Do Nove vasi je šlo kar dobro in že je krenil avto proti Ljubljani. Med potjo je postajalo Vilku Ivancu slabo. G. profesor je uvidel, da bi prišli v Ljubljano prepozno. Velel je šoferju, naj obrne in rešilni i avto je oddirjal proti Sodražici. Nesrečni I Vilko Ivane je med potjo izdihnili. Tragičen dogodek je strašno zadel Ivan-čeve in vse prijatelje in znance žrtve, zlasti pa prof. dr. Lavriča in njegove. Smrt mladega posestnika, ki se je šele pred 14 dnevi vrniđ z orožnih vaj in je bil navdušen lovec, so zakrivile usodne okoliščine slučaja in nesreče. Pokojnega Jvanca in g. profesorja ter njegovega čuvaja je zmotilo oponašanje jelenovega klicanja. Oba sta sledila dozdevnemu klicu jelena m bila prepričana, da se oglaša jelen, toda slišala sta v resnici Je drug drugega. Tragično je bik) tudi to, da pokojni Ivane ni vedel, da lovi v sosednem revirju istočasno prof. dr. Lavrič s svojo družbo, prof. dr. Lavrič pa seveda ni vedel, da se je pokojni Ivane odpravil na lov na jelena. Pokojni Vilko Ivane je verjetno zgrešil pri zasledovanju domnevnega jeftena meje svojega revirja in jih prestopil, kar je bilo zanj usodno. Da je bil tudi on pripravljen na strel in prepričan, da se mu bliža jelen, se vidi po tem, da je imel puško pripravljeno za strel in je čuvaju takoj po nesreči rekel, naj zapre napeto puško. Tragično preminuli Vilko Ivane zapušča ženo Mary in dva sinova, 81etnega Vinka in ćletnega Tomislava. Njemu in njegovemu nacionalnemu delu bomo ohranili svetal spomin, njegovi globoko užaloščeni družini in svojcem naše iskreno sožalje! Moderna pravljica Mož in žena gresta po poti. Pravkar sta se seznanila. Mož nosi v eni roki živo kokoš, v drugi debelo gorjačo, na hrbtu veliko kletko, za seboj pa vleče kozo. Ko prideta do temnega gozda, se žena ustavi. — Naprej si ne upam več z vami, pravi. — Zakaj pa ne? — Ker je tu temno in pusto. Lahko bi izkoristili to priliko in me poljubili, jaz slabotna ženska bi se pa morda vas ne mogla ubraniti. — Kako bi vas mogel poljubiti, če nosim v eni roki živo kuro, v drugi težko gorjačo, na hrbtu kletko, za seboj pa vlečem kozo? — Toda žena je skomizgnila z rameni, rekoč: Ce zataknete gorjačo v zemljo in privežete k nji kozo, če položite kletko na tla in zaprete vanjo kuro, boste imeli proste roke in lahko me poljubite. — Bog blagoslovi žensko modrost, je zase pe tal mož in storil vse tako, kakor je pričakovala žena. PO ZDRAVNIŠKI ORDINACIJI — Zdravnik mi je dal samo še tri mese- ce. — Beži no, kaj si tako nevarno bolan? — Ne, — na honorar noče več čakati. Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Letošnja premiera v režiji prof. Šesta bo drevi Ljubljana, 23. septemora V letošnjem sporedu drame je zastopan Cankar s farso »Pohujšanje v dolini šent-florijanski«, ki so jo v predvojnem in povojnem času na ljubljanskem odru velikokrat igrali. Po svoji obliki in vsebini sodi med njegova najbolj dognana dramatska dela. Na ljubljanskem odru ima že dolgoletno igralsko tradicijo. V zgodovini slovenskega gledališča bo nekoč res pomenila začetek v tistem smislu besede, da je podal slovenski dramatik v svojem delu specifično slovenske ljudi z vsemi njihovimi značilnostmi in da so njegove igre tekom let dale v interpretaciji slovenskih igralcev osnovo za slovenski igralski slog. Angelca Sancinova >Pohujšanje« je včasih burkasto razposajen, včasih grozotno tragičen obračun s svetlohlinsko moralo slovenske družbe; v njem in »Zgodbah iz doline šentflorijan-ske « je vrhunec velikega cikličnega, z novelo »V mesečini« začetega šentflorijanske-ga motiva. Bolj zanimivo in tehtnejše kot druge razprave o tej igri je to, kar je povedal dramatik Cankar sam o njej: »Ko bi jaz tako noro ne bil zateleban v Slovenijo in slovenščino, bi mi nikoli ne prišlo na misel pisati satire. Toda žalost je, da človek ne more pokazati svoje ljubezni drugače ka- kor z zasmehom in s hudo besedo. Mislim, da je to prirojeno, kakor izvirni greh.« Farsa »Pohujšanje< je predelana in razširjena novela z naslovom: »Razbojnik Peter«. Cankar je pisal o nastanku te igre: »Ko sem novelo napisal in že poslal, sem šele iz pregledal, kaj pomeni. Takoj sem šel in napisal »Pohujšanje«. V noveli je stvar še materialna — »razbojnik« sam še ne ve, kdo da je; njegova družica je ciganka, ne njegovo lepše in višje življene. — Misel pride, sam Bog vedi odkod; a kadar pride, je to edino lep trenotek, ki je Človeku še dodeljen, izmed vseh trenutkov najslajši, ko oči nenadoma pogledajo v veliko daljavo, kakor da bi se »zagrinjalo pretrgalo od vrha do tal«. Vse, kar je potem, je komaj še senca prvotne sladkosti.« Po izidu »Pohujšanja«, je Cankar napisal: » ... Nekatere kritike so dognale, da sem napisal prav tako zlobno, kakor neumno In ošabno stvar, stvar namreč, ki ne sodi na oder in sploh nikamor ne. To je morda resnica. Ampak povedati bi bili morali to resnico drugi ljudje, nego so jo povedali. In ker so falotje govorili o čednosti, sem slekel rokavice, da jim odgovorim . . . zakaj glejte: tako so oblatili in okamenjali mojo umetnost, mojo ubogo lepo Jacinto, da mi ne ostane drugega nič, kakor da jo prodam za 30 srebrnikov, če jih bo kdo dal zanjo.« Tako je torej »Pohujšanje« simbolna podoba, ki očituje pisateljevo bridko spoznanje, kako sprejema domovina svojega sina-umetnlka in njegovo umetnost. Sredi farse zablesti nekaj izrazito liričnih prizorov, ki se utrnejo spet v trpko satiro. S tem, kakor z večino svojih dramatskih del, je predrl globoko v mišljenje in čustvovanje svojega naroda in je pokazal z brezobzirnostjo pravega umetnika šibke in slabe strani njegovega značaja. V letošnji uprizoritvi bo Igral Petra Jan, v vlogi Jacinte pa bo nastopila ga. Angelca Sancinova, članica šentjakobskega gledališča. Nadaljna zasedba je sledeča: župan — Cesar, županja — P. Juvanova, dacar — Plut, dacarka — V. Juvanova, ekspedito-rica — Rakarjeva, šviligoj — Gregorin, notar — Sever, štacunar — Kaukler. šta-cunarka — Gabrijelčlčeva, cerkovnik — Lipah, debeli Človek — Presetnik, popotnik — Tiran, zlodej — Peček. Sporočamo žalostno vest, da je po kratki hudi bolezni preminila naša hčerka, sestra, itd., gospa Mara Maraž roi. Bucik Pogreb predobre pokojnice bo v torek ob pol 18. uri z Zal na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. septembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI f Mestni pogretml zavoo Občina LJubljana Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Simčič Rudolf upokojeni železničar 22. t. m., previden s tolažili svete vere. Pogreb blagega pokojnika bo v torek 24. septembra t. L ob uri pop. izpred hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta VITI štev. 26, na pokopališče na Vič. LJUBLJANA, dne 23. septembra 1940. Žalujoča rodbina SIMČIČ in ostalo sorodstvr Đonio) Lesoeor 1P6 ljubezni ■ a m m » Grofica de Ferneuse je prikimala z glavo in ostala zatopljena v težke misli. V tej globoki sa-njavosti, v kateri se ie izgubljala, se je plazila še trpka radovednost, ki je bila nedvomno obvladala vse, kajti ko je odprla usta, je storila tako, da bi vprašala: — Lavrenciji se ni nikoli zdelo to sumljivo? — Nikoli. Dama iz rodu Servont-Tanis, markiza de Valcor, — je mrmrala grofica de Ferneuse s trpkim glasom. — Ta nesrečni ca. Če bi bila vedela, da je bila samo žena Bertranda Gaela ... Pa niti . . kajti dvoženstvo je prepovedano... In žena Bertranda Gaela je uboga umobolna, ki popravlja tam doli na obali mreže. Usti hip je šinila Gaetani v glavo nova misel. ^ — Toda to ubogo bitje — Mauricetta . . nedolžna ... in končno vaša žena? Kaj vas ni spoznala ob vašem povratku na obali? — Ne govoriva o tem, — je vzkliknil pustolovec s kretnjo, ki je spominjala na trpljenje in očitke, kar se je zgodilo pri njem prvič. Gaetani je zastala kri v žilah. Legende, ki so krožile po deželi, so ji znova prišle na misel. Mauricetta Gaelova je bila izgubila zdrav razum po srečanju s strašilom svojega moža. Blaznost groze bolj, nego blaznost ljubezni, to je bil občutek strahu, ki ga je vzbujalo v njej Ber-trandovo ime. Kakšen prizor se je bil odigral ponoči v samoti? Kakšne grožnje, kakšna strahotna prikazen, prikazen iz kosti in mesa je strla ta spomin, tako zvest in zatemnila z grozo tako ljubeče srce. Ko je pomislila na to žrtev — morda najtežjo izmed vseh žrtev, kar jih je imel na vesti ta mož, se je grofica de Ferneuse spomnila, da je imela Mauricetta Gaelova hčerko. Mar ni bila to ona? Izvil se ji je vzklik: — A Bertranda ... uboga čipkarica? Tista, ki je podobna Michelini, kakor... — Kakor sestra, — je pripomnil mož in se zdrznil. — Res je, — je zašepetala grofica, opazujoč nenadno zadrego, ki se je bila pojavila na tem obrazu, na katerem se je dalo sicer tako malo citati. — Saj živi v vas čustvo, ki si ga skoraj ni dotaknila ta vaša peklenska častihlepnost: očetovska ljubezen. Toda ne morem si pojasniti, da bi bilo to čustvo, govoreče tako glasno za eno izmed vaših hčera, nemo za drugo. — Nemo? — O nikakor ne. Saj ne veste, kako draga mi je Bertranda. — Kako globok prepad med njo in Michelino — je vzkliknila Gaetana. — In to sta dve sestri — vasi dve hčeri. — In vi trdite, da ju ljubite enako. — Nič podobnega nisem trdil, — je odgovoril markiz de Valcor živahno. — Ene še ni bilo na svetu, ko sem poklican na ladjo v državno službo zapustil kmetico Mauricetto že nosečo. Z drugo me je osrečila žena iz rodu Servon-Tanis. — Ah, ta ponos, — ga je prekinila Gaetana. — Gotovo je bil moj ponos neizmeren. Pomislite samo: naj se je zgodilo kar koli, jaz — Bertrand Gael sem osrečil z materinstvom dedinjo najstarejšega rodu Francije. Pomešal sem njeno kri s krvjo Valcorov, kri te aristokracije, s katero sem se čutil enakega. Imel sem otroka, vrednega sebe. Potlej sem vzgajal tega otroka. Kako naj bi mu ne dajal prednosti pred drugim otrokom? Vendar vam pa ponavljam, da mi je Bertranda draga. — Uboga Bertranda — se je zasmejal a grofica ironično. — Ah, prihranili ste ji zavidanja vredno usodo. Ne vem, kaj se je zgodilo z njo. Toda v svoji žalostni mladosti, ko je delila bedo svoje zapostavljene rodbine, je ni veselilo nič drugega razen samostan. Ponos njene babice ji ni dovoljeval, da si izbere drugačno bodočnost. Kljub svoji kratki blodnji se je Mathurina Gaelova krčevito oklepala časti in mislila ni na nič drugega, nego na to, kako bi zastrla svojo blodnjo s pretirano strogostjo in deli-katnostjo. Verujoč, da je bog vzel iz njenega greha porojenega sina, da bi jo kaznoval, je živela v po- kori v notranjem kesanju, v neozdravljivi žalosti. Ljubila me je, ker me je smatrala za svojega ljubljenega otroka. Toda od Valcorov ni hotela ničesar sprejeti. — Taka je bila vaša mati, — je dejala grofica de Ferneuse počasi. — Taka je bila moja mati. Čudni bandit je povesil glavo. Znova sta obmolknila. Potlej je pa Gaetana zopet povzela besedo: — Dovolj, Bertrand Gael! Pri tem imenu je mož, ki se je nad dvajset let nazival markiz de Valcor, zadrhtel, kakor da se ga je dotaknilo razbeljeno železo. In zaničljiv smehljaj mu je zaigral na ustih. — Dovolj je tega, — je ponovila grofica de Ferneuse. — Nobenih vprašanj vam ne bom več zastavljala. Nočem vedeti s kakšno vrsto zločinov ste mogli tako dolgo vzdrževati svojo sleparijo, zlasti pa ne, kako ste mogli zmagati v svojem procesu, za katerega je bilo toliko dokazov. Dopuščam vse, kar ste mi rekli. Verjeti hočem, da niste pospešili smrti tistega, ki se ga drznete proglašati za svojega brata. Da, — je pripomnila, kakor da govori sama sebi, — lepša mi je misel, da moj sin ne bo vzel za ženo hčerko morilca svojega očeta... Gaetana je znova povzdignila svoj glas in nadaljevala. — Zdaj vam pa povem, kaj zahtevam od vas, če hočete, da vas ne izročim sodišču. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani 10.000 gledalcev na ciklističnih dirkah oto- Doslej največja športna prireditev Maribora — Vzorna organizacija Maribor, 22. septembra V Mariboru Se nI bilo športne prireditve, ki bi privabila toliko ljudi, kakor današnje motociklistične dirke, ki jih je priredila motosekicija Slovenskega avtomobil skega kluba v Mariboru na tezenskem dirkališču, že davno pred oficielnlm začetkom dirk so romali tisoči in tisoči gledalcev peš, s kolesom ali motornimi vozili na Tezno, kjer je bilo vse pripravljeno, da gledalci lahko lepo zasledujejo potek dirke. Dirkališče samo je bilo zares v Vzornem stanju, ker so nešteti delavci ves teden pripravljali teren za motorno dirko, kakršne Maribor še ni videl. Poudariti moramo, da je bila organizacija zares prvovrstna. Prireditelji so poskrbeli, da je vse funkcioniralo kakor na vrvici, že blagajniška služba se je vršila v hitrem tempu, prav tako razmestitev tistih restetlh tiso-čev gledalcev na svoja mesta. Nešteti reditelji so skrbeli, da je vladal na dirkališču vzoren red in da je bilo vsestransko ustreženo obiskovalcem, ki jih je bilo danes najmanj 10.000. To število gledalcev tuda dokazuje, kako veliko zanimanje vlada med Mariborčani za tovrstne športne prireditve. Med gledalci so bili tudi številni rnariborskl odličnik! z mestnim poveljnikom generalom g. Paracem na čelu. Da so dirke dosegle tako krasen uspeh pa je zasluga rx>žrvovalnega načelnika motosek-cije SLK g. podporočnika Aleksandra Gle-bova, ki je s številnimi vestnimi sodelavci žrtvoval dneve in tedne, da pripravi Mariborčanom zares kvalitetno odlično športno prireditev, na kateri bo sodelovali najvidnejši in najbolj znani dirkači ln vse naše države. Startali so znani tekmovalci iz Zagreba, Ljubljane, Beograda, Celja, Varaždina hi drugih športnih, središč naše države, po številu 48. Ker so bile nagrade dragocene, oziroma denarne, se je vsak tekmovalec vidno potrudil, da bi dosegel čim boljše mesto. Zaradi tega je bila vsaka dirka zelo zanimiva ter ogorčena borba za placement. Po uvodnem pozdravnem krogu so startali motorji do 250 ccm, sport, in sicer so dirkališcno progo prevozili 5krat, kar da 5000 rru V tej kategoriji je bil med 8 tekmovalci prvi Jerko Babic, Član MK Zagreb v času 3.30, Drugo mesto si je priboril Vel j ko Metz (MK Zagreb) v času 3.43, 3. pa je bil Pavlekovič (Zagreb) v času 348. V katerogirji motorjev do 600 cm, turni, 5 krogov (6000 m) je bil prvi Likar (IHMK Zagreb) v Času 3.52, 2. Ivan Cerio (Motoklub Maribor) 4.00.8, 3. Franjo Vukovič (MK Zagreb). Motorji do 200 ccm, turni, 5 krogov: 1. t Zvonko Lečer (IHMK Zagreb) 4.26 3, 2. Zvonko Večerič (MK Varaždin) 4 33, 3. Rado Polak (Motoklub Pohorje) 4.52. Motorji do 500 ccm: 1. An t o Uroič (IHMK Zagreb 3.25.1, 2. G. Kopic (MK Zagreb) 3.36 4 3. Sela (MK Maribor) 3.45.3. Motorji do 350 ccm, turni, 5 krogov: 1. Franjo Vukovič (MK Zagreb) 3.57.2, 2 Ivan Cerič (MK Maribor) 4.05.3, 3. Nikola Dokmanovič (MK Zagreb) 4.16.1 Motorji cio 1200 ccm, turni, 5 krogov: 1. Edvard Likar (IHMP Zagreb) 4.06, 2. Vinko Bar (MK Kranj) 4.19. Mariborčan 1. cerič bi bil v tej dirki prav gotovo prvi. ker je vodil že z naskokom okoli 500 m. pa je dobil v zadnji rundi defekt v pnev-matikL Motorji do 350 ccm, sport, leteči start na 5000 m: 1. Uroič (Zagreb) 3.25.3. 2 Metz (MK Zagreb) 3.40, 3. Pavlovič (MK Zagreb) 4 minute. Motorji do 1200 ccm s prikolico (5000 m): 1. dr. Aleksander Hribar (MK Zagreb) 4.04.2, 2. Gkrtak (MK Zagreb) 4.13.3. 3. Lučar (IHMK Zagreb) 4.46.2. Motorji do 1000 ccm. sport, leteči start na 5000 m: 1. Bablč (MK Zagreb) 3.27.4. 2. Metz (Zagreb) 3.30.3, 3. Kopic (Zagreb) 3.37. Kakor je iz rezultatov razvidno, so vsa prva mesta zasedli Zagrebčani, ki so se izkazali našim dirkačem nadmcčnl- V Zagreb so odšla skoraj tudi vsa dragocena darila. Današnle dirke pa so bile obenem dobra šola za slovenske dirkače, ki so se prav gotovo od bratov Hrvatov mnogo naučili, zlasti kar se tiče tehnike pri vožnji na ovinkih. Zvečer jo bil v hotelu »Mariborski dvor« družaben večer, ki so mu prisostvovali vsi funkcionarji ln tekmovalci današnje prireditve. Navzoči pa so bili tudi odlični predstavniki civilnih In vojaških oblastev, Zbrane navzoče je prisrčno pozdravil predsednik Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru ravnatelj g. Krejči. ki je v jedrnatem govoru poudaril važnost motornega športa zlasti v današnjih časih ter naposled želel, da bi vsi tekmovalci z današnje prireditve, ki je bila največja v Mariboru, odnesli kar najlepše vtise. Moto-sekciji Slov. avtomobilskega kluba iskreno čestitamo k tako krasno u?peli prireditvi, ki bo vsem, ki so clirki pri so'rt v oval i. ostala v najlepšem spominu. Glavne zasluge na tako lepem uspehu ima predvsem načelnik sekcije podporcčjiik g. Aleksander Glebov, ki je spet ookazal, da je mojster za organiziranje športnih prireditev. — M- K. zbor alpinističnega o&sdo SFD Mariborčani imajo letos votFilsio alphn&stiSszo organizacijo Maribor, 22. septembra V soboto ob devetih zvečer so mariborski alpinisti pozdravili na svojem občnem zboru v Aljaževi sobi hotela lOrel« pred-senika SPD Maribor g. dr. Bergoca, odbornika dr. Orožna, znanega pionirja našega planinstva g. dr- Josipa Tomlnška ter zastopnika akademske mladine g. Slavka Kadunca. Nato je podal svoje poročilo načelnik odseka g. Lorger, ki je v širokih obrisih orisal delo odseka v preteklem poslovnem letu in naznačil smernice bodočega delovanja. Zna ;lno za tretje leto delovanja tega odseka je pred vsem, da se je preneslo torišče aktivnosti popolnoma na praktično plat. DoČim so se Člani v prvih dveh letih še izobraževali poleg praktičnega udejstvovanja s teoretičnimi internimi predavanji, kaže tretje leto samo še delovanje v naravi, to pa v toliki meri, kot to pri letošnjem slabem vreme* u ni u- pelo nobeni drugi alpinistični organizaciji v državi. Glavna hvala za ta uspeh gre pretir vsem ozki tovariški povezanosti odseka, ki omogoča način delovanja, ki je v naši državi edinstven, namreč alpinistično taboren je. Le-to je pripomoglo, da je odsek po svojih članih tekom treh sezon sistematično obdelal Kamniške in pretežno večino Julijskih Alp- Izkfitzalo pa se je tudi, da je vrednost teh taborov tolikšna, da je ne bodo opustili tudi v nadalje, čeprav so bili zamišljeni predvsem v praktične vzgojne namene — za izvežbanje kadra prvovrstnih alpinistov, ki bi bili kos našim najtežjim problemom in tudi zreli za težje alpinistične podvige mednarodnega formata. Kako sijajno so izvršili to svojo nalogo je pokazalo predvsem plezalno- tehnično poročilo g. Dušana Vodeba. Člani odseka so v preteklem letu Izvršili 26 tur. Kako visok je po dveh letih priprave že postal nivo teh vzponov dokazuje najbolj?e. da so napravili 5 prvenstvenih vzponov, dve prvi ponovitvi, prvi pristop v zimi na Prelamane police —- in to v skupini, ki velja za najtežavnejšo. Večina v preteklem letu izvršenih smeri je res prvovrstnln, pomislimo samo, da v naših alpah skoro ni več nerešenega problema in je ostalo le res najtežavnejše. Zato se ne čudimo, da je začel polagati odsek že veliko pnžnjo na zimsko alpinistiko — znak, da postaja zrel za podvige v večnem ledu višjih alpskih masivov. Iz tajniškega poročila g. Freisa je raz-vidno, da se je bavil odsek tui^i s publicistiko za propagando alpinizma, da je vzdrževal stike s podobnimi tujimi društvi, kot so Češki alpinistični klub, ki se le zaradi sile razmer ni mogel odzvati odsekovemu vabil-i ter Club Alpino It: liano, da je odsek priredil javno alpinistično predavanje g. Uroša Župančiča ln so morala ostala predavanja izostati le zaradi pomanjkanja tufh predavateljev v danih razmerah. Prava veličina opravljenega dela pa je razvidna šele po poročilu blagajnika g. Cizlja in gospodarja g. Berliča, ki kažeta s kakšnimi malenkostnimi sredstvi ga je odsek opravil. AO živi poleg majhne matične podpore le od javne dobrodelnosti. Vse to je znašalo 7.771 din. 6.206 din je bilo izdanih (od tega 85°/n za plezalno opremo in taboren je, 15% za administracijo), torej saldo ob zaključku poslovnega leta le 1.565 din! Občni zbor je izvolil sledeči novi odbor: Načelnik g. Mirko Lorger, njegov namestnik Mirko Cernič, plezalnotehn. pododsek Miran Cizelj, literajmoprireditveni pododsek Božo Gajšek, tajnik Zlatko Marin, blagajnik Albert Deti ček, gospodar Dušan Vo-deb, nadzorstvo BerliČ. Lopič, razsodišče dr. Orožen, Dornik, Skapin. Mariborske in okoliške novice — Tatvine grozdja na dnevnem reda. Naposled je prišel Čas tudi za dozoritev grozdja in za njegove >ilegalne« prijatelje. Na varnostne oblasti prihajajo od raznih strani prijave, doslej Še v manjših obsegih. Mogoče da na to vpliva tudi kakovost grozdja — mnogim sladkosnedežem se zdi še preklalo. _ Pride, vzame In odide. K Avgustu Ravljanu, soboslikarju v Bukovski vasi pri Dravogradu, je prišla sicer reva brez stalnega bivališča pa z dvema otrokoma in se naselila v hiši. Očividno pa se je vselila samo za to, da si je nabrala obleke in perila, nato pa izginila neznano kam. Izdala se je za Marijo Knez iz Guštanja. _ Xa Remšnikn nimajo policijske ure. Josipa Radeja, gostilničarja pri Sv. Juriju na Remšniku, so zalotili z odprto gostilno pozno preko policijske ure. Prišlo je v gostilno več gozdnih delavcev, ki jih ni bilo mogoče spraviti iz gostilne. Zabava je bila taka, da gostilničar sploh nI vedel, koliko je ura, torej tudi ne za — policijsko (ker tam nimajc policaja). m Poletje Je minilo, kakršno Je bilo. Namreč prav — aprilsko. 2e 19. t. m. je vse kazalo na občutnejšo vremensko spremembo že drugI, a najkasneje tretji dan. Pa je bilo kakor v posmeh vsem tem sicer zanesljivim znakom prav te dni ob zaključku astronomskega poletja naravnost idealno poznopoletno vreme. Posebno včerajšnja nedelja je kar vlekla ven, kam v vinske gorice, kjer se je medtem tudi grozdje mestoma zelo popravilo. Popoldne pa se je pojavila zopet tista, čudna depresija, ki jo je občutiti že nekaj dni. Vse je hitelo ven. kar je Še dopoldne doma ostalo. Moški večinoma kar brez suknjiča, v lahnih srajcah, sploh vse »visokopoletnoc oblečeno. Proti 17. pa se je kar od dveh strani (od jugovzhoda in Jugozapada) začelo sumljivo oblačiti in skoraj točno ob 18. se je kakor na povelje vlilo in je začelo sunkoma liti kakor >iz Skafac. To vam je bila tekma za hitro hojo preko državnega mostu! Pretila je tudi nevihta, ki pa se je Mariboru (vaaj do 19. ure) Izognila. — Tako je končalo poletje, muhasto, kakor je ves čas bilo. Jutri 23. septembra, prvi jesenski dan, odločuje značaj jesenskega vremena. — Vtihotapljanje preko meje še cvete Konec poletja je, jesen je tu, ampak vtihotapljanje preko naše meje še vedno cvete — kljub razočaranjem in bridkim posledicam za prizadete ubežnike. Tako je te dni mlajši Hrvat iz Siska prišel v Kamnico kjer se je seznanil z beračem Trobentar-Jem, kateremu je zaupal svojo prisrčno željo, priti preko meje. Trobentar ga je na potil k znanemu Smigovcu, doma iz Haloz toda že del j časa brez stalnega bivališča in se drži največ v gostilni Dime v Kamniri šmigove, ki ima očividno že prakso v teh kočljivih poslih, je mladega Hrvata napo- til do sosednjega takega posredovalca. To je Hrvata stalo vse skupaj blizu 200 din. Toda vse to mu ni nič pomagalo; tik na meji so ga še pravočasno zasačili in ga napotili do nase orožniške postaje v sent Juriju ob Pesnici. Ob tej priliki je to orož-ništvo našlo tudi sled glavnega legla za iztihotapljenje >človeškega blaga« preko nase meje. To leglo Je v — Mariboru, v neki — tudi SI. G. dobro znani predmestni gostilni. — V Inozemstvu si Je Želela služIti kruh. Pred nedavnim si je zaželela preko meje natakarica J, 2. iz Studencev. Ker pa ni imela listin, si je n. jela neko starejšo žensko iz Studencev, kateri Je obljubila, da lahko obdrži vse pri njej shranjene stvari v skupni vrednosti nad 1000 dinarjev, če jo neopaženo prepelje preko meje. Omenjena starka je naročilo izvršila. Razočarana pa je bila natakarica v inozemstvu, ker ni mogla dobiti službe. Vrniti se je morala torej v domovino. Se večja žalost pa jo je čakala v domovini, kjer so jo vtaknili za nekaj časa v zapor ln so vse njene shranjene stvari medtem že razprodali. Kakor vse kaže, si bo drugič dobro premislila napraviti tako nepremišljen korak. — Zaključek razstave Bratovževih karikatur, v korist Rdečega križa podaljšana razstava R. Bratovževih karikatur je bila to nedeljo zvečer zaključena Kakor doznamo, je bil tudi Rdeči križ zadovoljen s podaljšanjem razstave, ki je imela vsak dan razveseljivo število obiskovalcev, med njimi tudi šolsko mladino. Seveda je odpadel glavni obisk na prvi teden razstave, ki je dosegel rekord preko 1500 obiskovalcev — za Maribor in za tako razstavo brez vsakega protektorata res nepričakovan uspeh. Res mojstru In razstavljaleu g. R. Bratožu polagamo tudi ob tej priliki na srce naše že pono\Tio 'zr^^ne rasvele. — Občni zbor »Združenja Igralcev«, sekcija Maribor, je 16. t. m. izvolil naslednji odbor: predsednik Jože Kovic, tajnik Edo Verdonik. blaga jničarka Kraljeva: odbornika Crnobori in Manoševski: nadzorni odbor Znkrajškova in S a vinova, — Gledališče ni zvišalo cen — niti večernih niti za abonma. Razlika med abonmajem In večernimi cenami pa je ta. da se večerne cene med sezono zaradi splošne draginje lahko zvišajo, medtem ko cene za abonrhn kljub temu ostanejo iste. — Zdravniško dru5tvo v Mariboru priredi v nedeljo 29. t. m. ekskurzijo v zdravilišče Rogaško Slatmo. Odhod z avtobusom ob 13. izpred hotela »Orel«. Prijave je poslati do torka 24. t. m. tajniku društva g dr. Pertlu, sp-ošna bolnica, Maribor. — Poštni nabiralnik mu je bil na poti. Lepež Josip iz Tinjske gore pri SI. Bistrici je v svoji pijanosti razgrajal po Bistrici in ker slučajno ni našel kaj primernejšega, se je spravil nad poštni nabiralnik, katerega pokrov je šiloma odprl. Nadaljni podivjanosti so konec napravili orožniki. — Tudi nabiranje suhijadi je — gozdna tatvina. Ne le reveži po mestih kot je Maribor, tudi oni po vaseh, ki si ne morejo nabaviti drv. si pač pomagajo z nabiranjem suhijadi po bližnjih gozdih. To je bilo že od nekdaj tako, in nekateri posestniki gozdov so bili še veseli, Če se jim je na tak način očistil g-ozd. Danes se je tudi to spremenilo v — gozdno tatvino. Tudi za nabiranje suhijadi in odpadkov (cepenice itd.) je treba imeti — dovoljenje, vsaj gospodarjevo. Ker tega n! storila, se bo morala pokoriti delavčeva žena, mati 5 otrok iz okolice Slcv. Bistrice. — Bitka na veselici Rdečepra križa. V znanem delavskem naselju blizu Maribora so priredili zabavni večer v koiist Rdečega Križa. To pa gotovim ljudem, ki so izgubili spoštovanje celo do takega človekoljubnega društva, ni bilo prav, odnosno jim je prišlo prav. da so zopet pokazali svojo podivjanost. Dva, trije so pričeli prepir, iz tega se je rodil pretep, ki je končal s tem, da so enega pognali čez prag. — Odmor. — Drugo »dejanje«: Prične ga — ženska, ki udari svojo tovarišico po obrazu s tako silo, da je bila na mah vsa krvava. In zakaj? Zato ker je imela ko-rajžo, pa le enega preostalih razgrajačev opozorila, da na,j gre raje domov, kjer nanj čakajo lačni otroci in žena. On pa jo je zabrusil, češ, zadnjih 8 din bom še tu pognal po grlu in si Je naročil žganja. V tem pa je že priletel skozi okno kamen, ki ga Je vrgla žena tega razgrajača, v gostilno. Med takimi razmerami so bil! prireditelji veselice Rdečega križa primorani prireditev zaključiti. Škode imajo 500 din. — Mariborski in okoliški peki so zborovali v Gambrinovi dvorani, kjer so razpravljali o nastalem položaju v zvezi z novo uredbo o kruhu in o prodaji ter o delu v pekarnah. Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, ie otvoril in vodil predsednik Združen ia pekovskih mojstrov v Mariboru g. Jakob Koren, ki je imel tudi glavni referat. Dejal je, da ie oredvideno maksimiranje cen kruhu v vsej Sloveniji in bodo nove cene takšne, da peki pač ne bodo mogli več dostavljati kruha oo ore-prodajalcih. ker bi se s tem režije zvišale. Peki so mnenja, da bi bil lahko kruh cenejši, ako bi ne bilo preprodajalcev. Pečenje kruha po gostilnah ograža mestne peke. podeželske oa bo skoraj uničilo. Zato pričakujejo peku da bo banska uprava prepovedala tudi gostilničarjem servirati gostom sveži kruh. V smislu skleoa pekovskih mojstrov bodo kruh za zasebnike, ki ga prinašajo v pekarne v oeko. izdala7,i Šele do 18. uri. tako da si bodo morali tudi zasebniki nabaviti ori Deku kruh vsai za tisti večer. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maver jeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28-12. ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — Poškodovanje gozda pa je čisto prav, da je kažnjivo. Tako je Metinger Jakob iz šmartna na Pohorju v gozdu vpok. davčnega Inšpektorja Cepleka porezal več brez in vršiče mladih smrek ter s tem povzročil za 400 din škode. — Nakupovanje smrekovih kož nI dovoljeno, če prodajalec nima ali obrti za to ali pa — za nabiranje — vsaj C. -voljenja od gospodarja gozda. En tak primer je spravila na dan konkurenca med usnjarji v Slov. Bistrici. — Težak avto ni za vsako cesto, to je že in bo zdaj zopet preizkusil Gorjanc Ivan. avtoprevoznik iz SI. Bistrice, ki je s težkim vozom, naloženim s cementom v teži 8000 kg vozil za posestnika Peterllna v šmartnem na Pohorju po banovinski cesti, po kateri pa v smislu razglasa banske uprave nI dovoljeno voziti s tako težkimi tovori. Gorjanc je zaradi tega že imel sitnosti in jih bo še imel, ker tega ni hotel upoštevati. — 200% dobička pri kr hu. Kako globoko v vsakdanje življenje že prehaja kontrola cen za živila, kaže prav nazorno sledeči slučaj. V neko gostilno v Mežici pride banovinski uradnik po uradnih poslih in se v gostilni nastani kot gost. V celi oskrbi nI našel nič posebnega, pač pa ga je razburil košček kruha, za katerega je plačal 1 din. Ta košček je stehtal in ugotovil le 6 dkg teže. In to je prijavil. Se pred nadaljnjo prijavo se je po točnih podatkih in računih ugotovilo, da se kruh na ta način razpečavan prodaja z 200% dobičkom (cel hlebec 55 dkg stane le 3 din, a iz tega so v gostilni narezali za 18 din). 2al le, da bo pri tem obračunu trpela škodo najbrže le natakarica, ki je kruh tako narezala in razpečavala, — Berač, prenočnjak in — tat. K posestniku Dragomiru Selnu Je prišel znani berač Malec Emest iz Oplotnice in je prosil za prenočišče. Prenočišče je dobil, a je ponovno menjal prostor, dokler ni prišel na skedenj, kjer je izsledil več obleke in perila, katerega je kolikor je mogel pobral in dozdaj še neznano kam izginil z njim. — Očim in mati kriva divjega zakona hčere. Pri Janlsu Lovrencu, posestniku v ižkarcih stanuje že več mesecev 49-letna Horvat Marija, živeč z Marčnikom Vin-cencem v svobodnem zakonu. Gospodar, njen očim je bil prijavil, to se pravi, prijavil jo je, ampak brez dokumentov (po-selsko knjižico itd.). Pa tudi doma tega ne trpijo, da se hči potepa okrog in kar tako živi z moškim, s katerim je zdaj že zanosila. Orožnlštvo pri Sv. Barbari v Slov. goricah, ki se nahaja med strogimi izšle-dovalci takih »koruznih« zakonov, skuša tudi tu v smislu zakonitih določil napraviti red. Zagovarjati se bodo morali vsi trije: gospodar, ki tako razmerje v svoji hiši trpi, a tudi prizadeta dvojica. Dekle se že izgovarja na svojo mater, češ, da je ona (mati) kriva, ker jo črti in ni mogla več dalje ostati doma, s svojim fantom pa se misli poročiti, čim zaslužita za obleko in kar je še potrebno. — Poskusen vlom v trafiko. V noči na nedeljo ie neznani zlikovec skušal vlomiti v Ma.i cen o vi č evo trafiko v KoroŠčevi ulici. Namazal ie šipe s smolo in iih hotel brez ropota zbiti. Pri vlomilskem poslu pa ie bil zasačen. nakar ie pobegnil. — Življenja se je naveličala 301etna delavka Marija Znanič. stanujoča v Mlinski ulici. Ko se je v družbi trgovskega pomočnika Antona Novaka in še neke ženske po polnoči sprehajala do Oreškem nabrežju, je nenadf stekla do dravskem bregu ter skočil; )ravo. Novak ie pohitel za njo. se slekli in skočil za Znaničevo, Posrečilo se mu je. da je kandidatinjo j smrti izvlekel iz dravskih valov, in 1o re-šil sigurne smrti. V ozadju poskušenega I samomora so baje ljubezenske zadeve. ISSK Maribor je iztrgal Gorenjcem dve točki Maribor : Bratstvo 5 2 3 (1 s 2) — Železničar se je vrnil iz Ljubljane brez točke Maribor, 22. septembra Na železničarje vem igrišču sta danes popoldne odigrala svojo prvenstveno tekmo Maribor in Bratstvo. Zaradi motodirk na Teznem je današnji nogometni tekmi prisostvovalo le okoli 150 gledalcev, ki so bili priče zaslužene zmage domaćega moštva. Maribor je danes zaigral mnogo boljše kakor v zadnjih tekmah, ki srno jih videli v Mariboru. To velja zlasti za napadalno vrsto, ki je smiselno kombinirala ln tudi mnogo streljala. Tudi je bilo pri domačem moštvu opažati več borbenosti in elana. Kakcr že rečeno, je bila napadalna vrsta v splošnem dobra. Ne moremo pa tega trditi od krilske vrste in ožje obrambe. Zlasti slednja formacija je igrala slabo in to predvsem taktično, d oči m so imeli krilci premalo smisla za podpiranje napada. Vse v vsem: Maribor se je spet znašel, tako da je pričakovati, da bo po pre-grupaciji in po prečiščenju svojih vrst igral vidno vlogo v prvenstvenem tekmovanju. Gostje so se danes izkazali v prvi vrsti kot izrazito borbeno moštvo. Tu pa tam so pokazali tudi neko smiselno skupno igro, toda večji del igre so posvečali razdiralnemu delu. Tudi se je izkazalo, da gojijo Gorenjci nekoliko preostro igro, kar je imelo za posledico, da je moral desni branilec predčasno z igrišča Ostremu startu gostov so domačini parirali s tehničnimi finesaml, ki so se izkazale kot najboljše orožje proti takšnemu načinu igre. Najbolj še moči so imeli Gorenjci v krilskl vrsti, ki Je bila uspešna na obeh stran oh. Ožja obramba Je bila od časa do časa zelo nesigurna, kar je nasprotnik spretno izkoii-stil. Napad ni predstavljal nevarnega orožja ker nI bil izveden v povezani formaciji ln je vsak igral na lastno pest. V splošnem je bila današnja nogometna borba za točke z vsemi vrlinami in hibami take igre. Sodil je g. Lukeilč iz Ljubljane. Bil je gotovo objektiven in tudi dober sodnik. Drugi zastopnik Maribora v prvenstvenem tekmovanju Slovenske nogometne zveze železničar je danes gostoval v Ljubljani, kjer je pomeril svoje moči s SK Ljubljano, železničarji so se zelo hrabro držali, kajti izgubili so s tesnim rezultatom 2:3. Ze sam rezultat pove, da Mariborčani niso igrali podrejene vloge, ampak so se krepko postavili v bran. Razne nevšečnosti so krive, da sta obe točki ostali v Ljubljani, dasi je imel železničar danes priliko, da bi obe točki prinesel v Maribor. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1*— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek tt.— din SREČKE državne loterije prodaja MENJALNICA RE1CHER & TURK Prešernova MKE2E za. postelje dobite uajceneje v Kor enakega ui. 34 — Zaioga >osteljnih žičnih vložkov. 2149 Poslužite se malih oglasov v Slov. Narodu« ■ Id so najcenejši i ZA VSAKO PRILIKO < i boljša in najcenejša oblačila al nabavite pri P R E S K E R s5v. Petra cesta 14 LEGITIMACIJ8KE SLIKE ca dijake izvršuje hitro in poceni Foto-atelje M A N CIN I, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din HČERKA ŽELEZNIČARJA pridna, se sprejme v Srbijo za hišna dela. Zglasiti se pri Gala, Celje, kolodvor. 2195 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PREMOČ OKS DRVA aodi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-54 Postrežba orezhlbna! STAnOVATVJA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanj3i znesek 8.— din DVOSOBNO STANOVANJE I. nadstropje v novi hiši v Domžalah, parketirano, elektrika m vodovod, najlepša brezprašna sončna lega — se odda solidni stranki s 1. oktobrom. Vprašati: Sersen, stavbenik, Domžale. 2196 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARE VREĆE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakra jšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvorni dobavitelj KRANJ NAZNANILO IRUS-MLINI! Za mletje vsakega žita! Naznanjam vsem kupovalcem Original 1RTJS-mlinov, da mi je tovarna Iruswerke J. Riling & Sohne, Dusslingen v Nemčiji, poverila zastopstvo za Jugoslavijo že v letu 1939 ter imam zastopstvo še vedno, za kar se zainteresiranim najtopleje priporočam. — Zavoljo slabih izkušenj navedena tovarna prejšnjemu zastopniku gosp. Štefanu Turnšku iz Ljubljane že od konca leta 1938 ni ničesar več dobavljala. Ker pa prodaja gosp. Turnšek še vedno slične ponarejene mline za IRTJS-mline, opozarjam, da za te jaz oziroma tovarna ne prevzame nobene odgovornosti. BOGOLJUB HARTLIEB pooblaščeni mlinostavec in zastopnik LRTJS-mlinov pošta Kranjska gora ••••••• ■i Najboljši vodnik po radijskem svetu je »NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman« novela, novice s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice Izhaja vsak petek In Je tudi lepo Ilustriral! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva nBca 5. •••• v.v« v. v. v. ••••v«v.v«%v.vwvwvi ^'»».V.V^V.V.V.VtV.V.V.'.V.V.V. ___ Lepa, pomembna svečanost ob Ob ogromni udeležbi predstavnikov oblasti in prebivalstva obmejnih je bdi svečano otvor jen novi petanjski most Gornja Radgona. 22 septembra Ob leosm nedeliskem doooldnevu so «se zgrnile tisočglave množice to in onstran Mure. da Drisostvujejo svečani otvoritvi in blagoslovitvi novozgrajenega modernega železobetonskesa mostu čez obmeino reko Muro med Slatino Radenci in Petanj-ci in tako manifestiraio za dokončno uresničene dolgoletne težnje ucostav^tve nro-metne zveze Prekmuria z ostala Slovenijo. Pripravljeni odbor za slovesno otveritev kateremu ie načeloval murskosobočki župan g. Ferdinand Hartner ie skupno z gradbeno tvrdka »Slo^rad« in ostalimi "i-nitelii no^krbel. da ie svečanost oot^-la kar naiboli svečano. Nad kilometer d ;'eo cestišče na obeh straneh mosta ter most sam ie bil ves v državnih troboikah in z zeleniem okinčan. sredi m^srtu r>a se ie dvigala lična oknsno okrašena +r:buna z oltariem v sredini, kier ie lavant n^ki vladika dr Tomažič ob navzočnosti bana dr. Natlačena ter številnih os^aMh predstavnikov oblasti oDravil blasoslovitvene obrede. Neka i pred 10 uro sta prispela v avtomobilih s svojim prvenstvom po gomie-rad conski resti Droti Radencem vlad'ka dr. Toma>.ič in ban dr. Natlačen ^Dre;em ie bil Dri radenski šoli. kier ie odl;čm gosta pozdravil žiman radenske občine Hin-ko Streicher z vsem občinskim odborom in župani tostran Mure 2upan Murske Sobote Hartner ie z ostalimi predstavniki oblasti obeh srezov pričakal odlična gosta na cestišču pri gostilni Koš v Petanicih. od koder ie odkorakal dolg sprevod z ljutomersko godbo na čelu do sredine mosta, kier so se med tem razvrstili močni oddelki gasilcev gasilskih žud Murska Sobota, Ljutomer in Gornia Radeona. članstvo murskosoboškega Sokola, fantovskih odsekov, gojenci trsničarske šole Dri Kapeli in šolska mladina. Gasilski in društveni prapori so bili zbrani v sredini pred častno tribuno. Ko so odlični postie zavzeli svoia .ne— sta na tribuni, je murskosoboški župan Hartner otvoril svečanost s pozdravnim nagovorom lavantinskemu vladiki banu. bivšemu minij^tru Snoiu. rektori u dr. Sla-viču. zastopniku orožništva polkovniku Barletu. ki ie zastopal generala Stefano-viča. predsedniku tujskoprometne zv?ze inž Slaimeriu ter vsem ostalim predstavnikom oblasti nadalie vsa zbrana društva in ostale organizacije. V svoiem nadalj-nem govoru ie orisal dolgoletne borbe do ioknnčnega uresničenia dve desetletii tra-iaiočih teženi vsesa obmejnega oreb;val-srtva. Ob koncu eovora ie zaprosil lavan-tinskega vladiko, da blagoslovi most in bana. da izvrši končni svečan akt otvoritve. Nato je vladika dr. Tomažič blagoslovil most ob primernem nagovoru na zbrane, za njim pa ie govoril ban dr. Natlačen. Poudaril ie pred vsem velik pomen s to zgradbo upostavljene zveze Prekmuria z ostalo Slovenijo in s tem v zvezi ogromne koristi, nato ie pa podal neka i glavnejših statističnih podatkov o dovršitvi mostu. SvOi govor ie končal z vzklikom Prekmur-ju in ostali Sloveniji: »Nai živi tako združena Slovenija v veliki in mogečni Jugoslaviji«, nato pa je prerezal trobojni trak. pritrjen v sredini mosta. Po njegovem govoru ie godba zaigrala državno himno. Sledila ie božja služba, katero ie daroval lavantinski vladika dr. Tomažič. Med mašo ie pel mešani zbor iz Murske Sobote. Po maši ie govoril o zgodovinskem razvoju in dolgoletnih borbah za zgradbo tega mostu še bivši poslanec Bajlec iz Murske Sobote, nakar ie izrekel končno zahvalo še murskosoboški župan Hartner. Sledil ie pri gostilni Koš defile umformiranih gasilskih čet in Sokolov, v kateri ie korakalo okrog 500 članstva z 8 prapori. Odlični gost i e in predstavniki oblasti in uradov so bili končno povabi jeni na banket, prirejen v zdraviliški restavraciii Olga. Na banketu ie bilo izrečenih več naoitnic o Domenu te nanovo uoostavliene zveze Prekmuria z ostalo Slovenijo, ki smo io dobili do 20-letnih Dri za d evan jih. Tragična lovska nesreča na Blokah žrtev tragičnih okoliščin in nesrečnega naključja je postal posestnik Vilko Ivane iz Sodražice Nova vas 23 septembra Po Blokah se je včeraj zgodaj zjutraj na-jrfo razširila vest, da je postai žrtev smrtne nesreče pri jelenjem lovu posestnik Vilko Ivane iz Sodražice. Vest je bila žal kmalu potrjena in opoldne ie o tragičnem dogodku poročal rudi it ljubljanski radio. Smrtne lovske nesreče so pr nas redke, zato se je vsakdo vprašal, kako se je mogla pripetiti ta huda nesreča na Blokah. Krožiie so o nesreči nasprotujoče si vesti. Resnica je, da je bil komaj 34 let stari posestnik Vilko Ivane žrtev krute^p naključja in tragične okoliščine, da je še! nad jelena včeraj zjutraj in ni vedei, da lovijo tudi v sosednem revirju ter je prcžal na jelena na meji svojega revirja in revirja univ. prof. dr. Božidarja Lavriča. Pokojni Vilko Ivane Krasen jesenski dan je izvab" univ. prof. dr. Božidarja Lavrica, našega odličnega kirurga, v njegov rojstni kraj Bloke, kjer ima svoj lov V soboto zvečer se je g profesor pripeljal na Bloke v družbi ravnatelja Pa-škulina z namenom, da gre s tovariši naslednje jutro na jelena. Dogovori! se je z domačim čuvajem Jožetom Semičem, ki dobro pozna revir in shajališča divjačine. V nedeljo zjutraj že ob 3 uri so odšli z doma proti vasici Metulje, kjer se začne raz-sežen smrekov gozd. G. profesorja je vodil zanesljivi čuvaj Semič, ravnatelja Paškuli-na pa čuvajev brat Matija Semič, Ko sta g. profesor in čuvaj Jože prišla že precej daleč v gozd, je čuvaj opozoril profesorja, da je slišati »rukame* jelena. G. profesor je odgovoril z rog« m, odziv na imitacijo »rukanja« je bilo slišati še zelo od daleč. Lovca sta se pomikala počasi in previdno globlje v gozd. Pcgovariati sta se začela potihoma, da ne bi jelena, ki ga je bilo slišati v čedalje bližji razdalji, preplašila. Čuvaj je menil, da bo jelen kmalu v revirju. Lovca sta se sporazumevala sa- mo še z znamenji. G. profesor je zopet nastavil rog in vabil jelena v blžino. Kar čujeta šumenje v njihovem revirju, že kakih 300 m od meie sosednega Ivan-čevega revirja. G. profesor pripravi puško. Čuvaj je oddaljen od njega kakih 50 m. Z jelenom sta bila lovca v trikotu G. profesor je oddaljen od jelena kak b 30 m, čuvaj pa nekaj metrov več. Za grmom v smeri, odkoder se je slišalo »rukanje«, sli-šita še vedno šumenje. G profesor opazi, da nekaj skoči izza grma. prot< kateremu je obrnjen, kakor tudi čuvaj Jože. G. profesor sproži puško. Lovca prisluhneta. Cu-jeta premetavanje, oba sta prepričana, da je jelen padel, a že v naslednjem trenutku se sliši obupen klic na pomoč . . . G. profesorju je bilo takoj jasno, da se je pripetila nesreča. Skociđ jt dc mesta, odkoder je prihajalo klicanje na pomoč, tam je našel obstreljenega svojega lovskega tovariša in prijatelja Vilka Ivanca, ki je bil zadet v nogo. G. profesor je bil razburjen, a kljub temu tako priseben, da je že v naslednjem hipu nudil ranjencu zdravniško pomoč. Pregledal je, kje je bil VifLkc Ivane zadet, pritisnil je brž glavno žilo in poklical čuvaja Jožeta ter ga prosil, naj pomaga. Čuvaj do tega trenutka ni vedel, da se je zgodila nesreča. Ostrmel je, potem pa je pomagal kakor mu je bilo ukazano. Dotlej je bila ranjenčeva noga že podvezana z vrvico od nahrbtnika. Nekaj trenutkov nato sta prišla na kraj nesreče tudi ravnatelj Paskulin in čuvajev brat Matija G. profesor je ranjencu skušal ustaviti odtok krvi in ga je za silo obvezal. Matija je med tem že dirjal v Novo vas po voz in k telefonu za rešilni avto iz Ljubljane. Vse to se je dogodilo v največji navici. Iz Nove vasi se je takoj odpravil na kraj nesreče Aleksander Lavrič, brat g. profesorja dr. Lavriča, Pri ranjencu so bili med tem g. profesor, ravnatelj Pašku! in in čuvaj Matija. Ranjenec je stokal, a je vendar dovolj pogumno prenašal bolečine. G. profesor je bil trdno prepričan, da ne bo hudega, če ne nastopijo komplikacije. Ko je prišel Aleksander Lavrič s konji in vozom, so obstreljenega Ivanca naložili previdno na voz in ga odpeljali v Metulje, kjer so Čakali na rešilni avto G. profesor je bil ves čas ob strani ranjenca in mu pomagal, kolikor je bilo v takih okoliščinah mogoče. Gledal je na uro in misol, da bo že v dobri uri v Ljubljani z Ivancem na operacijski mizi. Toda čas je potekal tako počasi! Ranjenec je postajal čedalje bolj nemiren. Vsi so ga tolažili, da bo rešilni avto vsak čas tu in potem bo kmalu pomagano. Rešilni avto je prišel kasneje kot so mislili. Ivanca je profesor dr. Lavrič na novo obvezal z obvezami, ki so jih s seboj prinesli reševalci. Previdno so Ivanca naložili na rešilni avto, z njim je stopil v avto tudi g. profesor, da bi ga med potjo nadzoroval in mu nudil potrebno pomoč. ce. Do Nove vasi je šlo kar dobro in že je krenil avto proti Ljubljani. Med potjo je postajalo Vilku Ivancu slabo G. profesor je uvidel, da bi prišli v Ljubljano prepozno. Velel je šoferju, naj obrne tn rešilni j avto je oddirjal proti Sodražici. Nesrečni j Vilko Ivane je med potjo izdihnili. Tragičen dogodek je strašno zadel Ivan-čeve in vse prijatelje in znance žrtve, zlasti pa prof. dr. Lavriča in njegove. Smrt mladega posestnika, ki se je šele pred 14 dnevi vrnil z orožnih vaj in je bil navdušen lovec, so zakrivile usodne okoliščine slučaja in nesreče. Pokojnega Ivanca in g. profesorja ter njegovega čuvaja je zmotilo oponašanje jelenovega klicanja. Oba sta sledila dozdevnemu klicu jelena in bila prepričana, da se oglaša jelen, toda slišala sta v resnici (le drug drugega. Tragično je bilo tudi to, da pokojni Ivane ni vedel, da lovi v sosednem revirju istočasno prof. dr. Lavrič s svojo družbo, prof. dr. Lavrič pa seveda ni vedel, da se je pokojni Ivane odpravili na lov na jelena. Pokojni Vilko Ivane je verjetno zgrešil pri zasledovanju domnevnega jelena meje svojega revirja in jih prestopil, kar je bilo zanj usodno. Da je bil tudi on pripravljen na strdl in prepričan, da se mu bliža jelen, se vidi po tem, da je imel puško pripravljeno za strel in je čuvaju takoj po nesreči rekel, naj zapre napeto puško. Tragično preminuli Vilko Ivane zapušča ženo Mary in dva sinova, Sletnega Vinka in bletnega Tomislava. Njemu in njegovemu nacionalnemu delu bomo ohranili svetal spomin, njegovi globoko užaloščeni družini in svojcem naše iskreno sožalje! Moderna pravljica Mož in žena gresta po poti. Pravkar sta se seznanila. Mož nosi v en j roki živo kokoš, v drugi debelo gorjačo, na hrbtu veliko kletko, za seboj pa vleče kozo. Ko prideta do temnega gozda, se žena ustavi. — Naprej si ne upam več z vami, pravi. — Zakaj pa ne? — Ker je tu temno in pusto. Lahko bi izkoristili to priliko in me poljubili, jaz slabotna ženska bi se pa morda vas ne mogla ubrani tL — Kako bi vas mogel poljubiti, če nosim v eni roki živo kuro, v drugi težko gorjačo, na hrbtu kletko, za seboj pa vlečem kozo? — Toda žena je skomizgnila z rameni, rekoč: <3e zataknete gorjačo v zemljo in privežete k nji kozo, če položite kletko na tla in zaprete vanjo kuro, boste imeli proste roke in lahko me poljubite. — Bog blagoslovi žensko modrost, je za-šepetal mož in storil vse tako, kakor je pričakovala žena, PO ZDRAVNIŠKI ORDINACIJI — Zdravnik mi je dal samo še tri mese- — Beži no, kaj sd tako nevarno bolan? — Ne, — na honorar noče več čakati. Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini ŠentSlorjanski Letošnja premiera v režiji prof. Šesta bo drevi Ljubljana, 23. septemora V letošnjem sporedu drame je zastopan Cankar s farso »Pohujšanje v dolini šent-florijanski«, ki so jo v predvojnem in povojnem času na ljubljanskem odru velikokrat igrali. Po svoji obliki in vsebini sodi med njegova najbolj dognana dramatska dela. Na ljubljanskem odru ima že dolgoletno igralsko tradicijo. V zgodovini slovenskega gledališča bo nekoč res pomenila začetek v tistem smislu besede, da je podal slovenski dramatik v svojem delu specifično slovenske ljudi z vsemi njihovimi značilnostmi in da so njegove igre tekom let dale v interpretaciji slovenskih igralcev osnovo za slovenski igralski slog. Angelca Sancinova >Pohujšanje« je včasih burkasto razposajen, včasih grozotno tragičen obračun s svetlohlinsko moralo slovenske družbe; v njem in »Zgodbah iz doline šentflorijan-ske« je vrhunec velikega cikličnega, z novelo »V mesečini« začetega šentflorijanske-ga motiva. Bolj zanimivo in tehtnejše kot druge razprave o tej igri je to, kar je povedal dramatik Cankar sam o njej: »Ko bi jaz tako noro ne bil zateleban v Slovenijo in slovenščino, bi mi nikoli ne prišlo na misel pisati satire. Toda žalost je, da človek ne more pokazati svoje ljubezni drugače ka- kor z zasmehom in s hudo besedo. Mislim, da je to prirojeno, kakor izvirni greh.« Farsa »Pohujšanje« je predelana in razširjena novela z naslovom: »Razbojnik Peter«. Cankar je pisal o nastanku te igre: »Ko sem novelo napisal in že poslal, sem šele izpregledal, kaj pomeni. Takoj sem šel in napisal »Pohujšanje«. V noveli je stvar še materialna — »razbojnik« sam še ne ve, kdo da je; njegova družica je ciganka, ne njegovo lepše in višje življene. — Misel pride, sam Bog vedi odkod; a kadar pride, je to edino lep trenotek, ki je človeku Še dodeljen, izmed vseh trenutkov najslajši, ko oči nenadoma pogledajo v veliko daljavo, kakor da bi se »zagrinjalo pretrgalo od vrha do tal«. Vse, kar je potem, je komaj še senca prvotne sladkosti.« Po izidu »Pohujšanja«, je Cankar napisal : > . . . Nekatere kritike so dognale, da sem napisal prav tako zlobno, kakor neumno in ošabno stvar, stvar namreč, ki ne sodi na oder In sploh nikamor ne. To je morda resnica. Ampak povedati bi bili morali to resnico drugi ljudje, nego so jo povedali. In ker so falotje govorili o čednosti, sem slekel rokavice, da jim odgovorim . . . zakaj glejte: tako so oblatili in okamenjali mojo umetnost, mojo ubogo lepo Jacinto, da mi ne ostane drugega nič, kakor da jo prodam za 30 srebrnikov, če jih bo kdo dal zanjo.« Tako je torej »Pohujšanje« simbolna podoba, ki očituje pisateljevo bridko spoznanje, kako sprejema domovina svojega sina-um etnik a in njegovo umetnost. Sredi farse zablesti nekaj izrazito liričnih prizorov, ki se utrnejo spet v trpko satiro. S tem, kakor z večino svojih dramatskih del, je predrl globoko v mišljenje in čustvovanje svojega naroda in je pokazal z brezobzirnostjo pravega umetnika šibke in slabe strani njegovega značaja. V letošnji uprizoritvi bo igral Petra Jan, v vlogi Jacinte pa bo nastopila ga. Angelca Sancinova, članica Šentjakobskega gledališča. Nadaljna zasedba je sledeča: Zupan — Cesar, županja — P. Juvanova, dacar — Plut, dacarka — V. Juvanova, ekspedito-rica — Rakarjeva. šviligoj — Gregorin, notar — Sever, štacunar — Kaukler, šta-cunarka — Gabrijelčičeva, cerkovnik — Lipah, debeli človek — Presetnik, popotnik — Tiran, zlodej — Peček. Sporočamo žalostno vest, da je po kratki hudi bolezni preminila naša hčerka, sestra, itd., lrospa Mara Maraž ro.. Bucik Pogreb predobre pokojnice bo v torek ob pol 18. uri z Zal na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. septembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI V rt f Mestni pogrebni zavoo Občina LJubljana Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Simčič Rudolf upokojeni železničar 22. t. m., previden s tolažili svete vere. Pogreb blagega pokojnika bo v torek 24. septembra t. 1. ob ^3. uri pop. izpred hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta VIII štev. 26, na pokopališče na Vič. LJUBLJANA, dne 23. septembra 1940. Žalujoča rodbina SIMČIČ ki ostalo sorodstvo Onoiel Losoeur Krinka t 1% azni Grofica de Ferneuse je prikimala z glavo in ostala zatopljena v težke misli. V tej globoki sa-njavosti, v kateri se je izgubljala, se je plazila še trpka radovednost, ki je bila nedvomno obvladala vse, kajti ko je odprla usta, je storila tako, da bi vprašala: — Lavrenciji se ni nikoli zdelo to sumljivo? — Nikoli. jDama iz rodu Servont-Tanis, markiza de Valcor, — je mrmrala grofica de Ferneuse s trpkim glasom. — Ta nesreč ni ca. Če bi bila vedela, da je bila samo žena Bertranda Gaela Pa niti kajti dvoženstvo je prepovedano... In žena Ber-tranda Gaela je uboga umobolna, ki popravlja tam doli na obali mreže. Tisti hip je šinila Gaetani v glavo nova misel. ^ — Toda to ubogo bitje — Mauricetta .. nedolžna... in končno vaša žena? Kaj vas ni spoznala ob vašem povratku na obali? — Ne govoriva o tem, — je vzkliknil pustolovec s kretnjo, ki je spominjala na trpljenje in očitke, kar se je zgodilo pri njem prvič. Gaetani je zastala kri v žilah. Legende, ki so krožile po deželi, so ji znova prišle na misel. Mauricetta Gaelova je bila izgubila zdrav razum po srečanju s strašilom svojega moža. Blaznost groze bolj, nego blaznost ljubezni, to je bil občutek strahu, ki ga je vzbujalo v njej Ber-trandovo ime. Kakšen prizor se je bil odigral ponoči v samoti? Kakšne grožnje, kakšna strahotna prikazen, prikazen iz kosti in mesa je strla ta spomin, tako zvest in zatemnila z grozo tako ljubeče srce. Ko je pomislila na to žrtev — morda najtežjo izmed vseh žrtev, kar jih je imel na vesti ta mož, se je grofica de Ferneuse spomnila, da je imela Mauricetta Gaelova hčerko. Mar ni bila to ona? Izvil se ji je vzklik: — A Bertranda... uboga čipkarica? Tista, ki je podobna Michelini, kakor ... — Kakor sestra, — je pripomnil mož in se zdrznil. — Res je, — je zašepetala grofica, opazujoč nenadno zadrego, ki se je bila pojavila na tem obrazu, na katerem se je dalo sicer tako malo čitati. — Saj živi v vas čustvo, ki si ga skoraj ni dotaknila ta vaša peklenska častihlepnost: očetovska ljubezen. Toda ne morem si pojasniti, da bi bilo to čustvo, govoreče tako glasno za eno izmed vaših hčera, nemo za drugo. — Nemo? — O nikakor ne. Saj ne veste, kako draga mi je Bertranda. — Kako globok prepad med njo in Michelino — je vzkliknila Gaetana. — In to sta dve sestri — vaši dve hčeri. — In vi trdite, da ju ljubite enako. — Nič podobnega nisem trdil, — je odgovoril markiz de Valcor živahno. — Ene še ni bilo na svetu, ko sem poklican na ladjo v državno službo zapustil kmetico Mauricetto že nosečo. Z drugo me je osrečila žena iz rodu Servon-Tanis. — Ah, ta ponos, — ga je prekinila Gaetana. — Gotovo je bil moj ponos neizmeren- Pomislite samo: naj se je zgodilo kar koli, jaz — Bertrand Gael sem osrečil z materinstvom dedinjo najstarejšega rodu Francije. Pomešal sem njeno kri s krvjo Valcorov, kri te aristokracije, s katero sem se čutil enakega. Imel sem otroka, vrednega sebe. Potlej sem vzgajal tega otroka. Kako naj bi mu ne dajal prednosti pred drugim otrokom? Vendar vam pa ponavljam, da mi je Bertranda draga. — Uboga Bertranda — se je zasmejala grofica ironično. — Ah, prihranili ste ji zavidanja vredno usodo. Ne vem, kaj se je zgodilo z njo. Toda v svoji žalostni mladosti, ko je delila bedo svoje zapostavljene rodbine, je ni veselilo nič drugega razen samostan. Ponos njene babice ji ni dovoljeval, da si izbere drugačno bodočnost. Kljub svoji kratki blodnji se je Mathurina Gaelova krčevito oklepala časti in mislila ni na nič drugega, nego na to, kako bi zastrla svojo blodnjo s pretirano strogostjo in deli-katnostjo. Verujoč, da je bog vzel iz njenega greha porojenega sina, da bi jo kaznoval, je živela v po- kori v notranjem kesanju, v neozdravljivi žalosti. Ljubila me je, ker me je smatrala za svojega ljubljenega otroka. Toda od Valcorov ni hotela ničesar sprejeti. — Taka je bila vaša mati, — je dejala grofica de Ferneuse počasi. — Taka je bila moja mati. Čudni bandit je povesil glavo. Znova sta obmolknila. Potlej je pa Gaetana zopet povzela besedo: — Dovolj, Bertrand Gael! Pri tem imenu je mož, ki se je nad dvajset let nazival markiz de Valcor, zadrhtel, kakor da se ga je dotaknilo razbeljeno železo. In zaničljiv smehljaj mu je zaigral na ustih. — Dovolj je tega, — je ponovila grofica de Ferneuse. — Nobenih vprašanj vam ne bom več zastavljala. Nočem vedeti s kakšno vrsto zločinov ste mogli tako dolgo vzdrževati svojo sleparijo, zlasti pa ne, kako ste mogli zmagati v svojem procesu, za katerega je bilo toliko dokazov. Dopuščam vse, kar ste mi rekli. Verjeti hočem, da niste pospešili smrti tistega, ki se ga drznete proglašati za svojega brata. Da, — je pripomnila, kakor da govori sama sebi, — lepša mi je misel, da moj sin ne bo vzel za ženo hčerko morilca svojega očeta ... Gaetana je znova povzdignila svoj glas in nadaljevala. — Zdaj vam pa povem, kaj zahtevam od vas, če hočete, da vas ne izročim sodišču. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani