St. 32. V Gorici, dne 5. avgusta 1892. Tečaj IV. O V M, r „Nova Soča“ izhaja vaak petek o poldne in veljft, s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljaua: Vse leto . . , , gld. 4‘40, Pol leta .... „ 2'20, Četrt leta .... „ 110. ^Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravnižtvn. ,,Gospodarski List" izhaju in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravniitvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. Jl ■r i (Izdaja /a Dorico.) Ozimu in „poslanice“ plačajo petit-vrsto: i 8 kr., če se tisk 7 1 ^ 1 n n n n Vi.ii - ^ >7 )1 » ^ „ Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajaluici Gy. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. J.. Spinčičeva zadeva v poslanski zbornici. II. Govor dr. llerolda. (Konec.) Za zbornico je odločilno uprašanje, ali je imela vlada pravico, kaznovati ga disciplinarnim potem; odločilno zato, ker ne vidimo disciplinarnega pregreška po §. 8. cesarske naredbe. Ni se kaznil radi kakega dejanja, koje je preganjati sodnokazenski, ne radi nepoštenih dejanj, niti radi kakor-šnih si bodi dejanj, ki bi kršila predpise, in niti radi ponovljenih nasprotno3tij do discipline; saj ni dobil niti jednega posvarila ali disciplinarne kazni. Politiško nasprotna stran te zadeve je ta: Vedeli so, da po postavnem potu ne morejo postopati proti Spin čidu. Vedeti so, da ni poslanca, koji bi hotel v dejanju gospoda Sp inči da iskati česa nečistega ali nepravilnega, s čemur bi bil prekršil svoje dolžnosti. Nastopili so torej prikladnejšo pot — proti koji ni pritožbe — disciplinarne preiskave in niso škodovali samo jeduemu politiškemu nasprotniku; storiti so hoteli več, iz kratka: ustvariti izgled strahu proti slovanskemu prebivalstvu. (Tako je! mej somišljeniki). Tako daleč se je mogla zaleteti vlada proti jednemu izmej poslancev, da je rekla: „Nikar se ne klanjajte prizadevanjem hrvat-skega naroda!“ To je politiško nasprotna stran vse te zadeve. Nočem govoriti o vseh drugih odno-šajih, a posvariti hočem njegovo ekscelenco. Ako bi načrtali paralelo, ako bi primerjali delovanje različnih uradnikov in tudi profesorjev drugih strank z onim, kar je storil gospod poslanec Spinčid, tedaj bi moral njegova ekscelenca podpisati veliko veliko odpustov iz službe. (Odobravanje na strani somišljenikov). Nočem načrtati te paralele, ker bi bila v tem ostudnost ovaduštva, in ker 3 svojega stališča sploh obsojam tako preganjanje poslanca, ki je v državni službi in ker jo smatram kot kračenje i munitete. Tu v zbornici mu je dovoljeno vse; in če izven zbornice stori še tako zločinstvo, ne smejo ga kazniti brez privoljenja zbornice. Ako pa dela za izvolitev hrvatskih volilnih mož, ga pa smejo kazniti najobčutljivejše ter izpodkopati njega obstanek. To je nepravilno, in poslanski zbornici je dolžnost, zabraniti slična strahovanja poslancev, ki so v državni in javni službi. Stavilo se bode morda formalno uprašanje: Da, po jasnem besedilu zakona o imuniteti ne more se nič storiti. Nekaj pa vender lahko stori poslanska zbornica. Uprašanje, ah naj se odponiore de lege lata ali de lege LISTEK (Sestavil petrogradski zdravnik N. ,T. Grigorjev, prevel V. K. Rntimir) Bil je čas — in to ni še tako dolgo, v prvej polovici sedanjega stoletja, — ko je kolera grozno pustošila in samo misel, da bi se mogla prikazati, vzbudila je ljudstvu grozo in strah. Smrt r&di kolere ni prizanašala ni bogatim, ni ubogim, ni plemenitašem, ni dninarjem in iz mnogih mest in krajev iztrebila je v prav kratkem času znaten del vzraslega prebivalstva. A ta čas je prešel, in sedaj pojav kolere ne nzbuja več takega strahu, kakor preje. Vsakrat, ko se je kolera pojavila, je njena moč postajala slabša; razven tega postalo je znano — v čem obstaja njena moč, hkratu, po kakih poteh se razširja, in našla so se boljša sredstva za borbo ž njo. Potoni izkušnje so se sedaj prepričali, da je vedno možno, ako se pripravimo na njo, ne samo oslabiti epidemijo, temveč celo ustaviti jo pri njenem prvem pojavu, v nekaterih slučajih pa, pri ugodnih razmerah kraja, tudi povsem preprečiti jo. Jasen primer za to daje leto ferenda, je morda zgol notranje in tehniško uprašanje, ali nekaj je važno. Zadeva Spin-čičeva naj nam ne velja kot stvar osebe, zadeva Spinčideva naj nam ne velja kot zadeva jedne stranke; zadeva Spinčideva — to menim, mi pripozna vsakdo —je in ostane odslej in od onega trenot-ka, ko je bil kaznovan, častna stvar parlamenta. (Živa pohvala in ploskanje). Komur je kaj do 'svoje časti, ta ne sme privoliti, (ia se stvar pusti, ne da bi energično u-govarjali proti takemu postopanju. V resnici je to častna zadeva parlamenta, ker vendar ni smeti privoliti, da se kaznuje človek, ne da bi bil učinil kaj kaznivega ali nemoralnega, kojega je narod odposlal v ljudski zastop kot branitelja njega nazorov in prizadevanj, kojeinu je vlada privolila dopust v ta namen — vsaj ni posloval kot državni uradnik — radi njegovih politiških prizadevanj, pri čemer je ostal v okviru zakonov. Zato pa kličem vsem gospodom, brez razlike stranke: Vlade avstrijske se menjajo in veste, da pri različnih odnošajih parlamentariških v Avstriji lehko pride do veljave pregovor: Danes meni, jutri tebi! (Prav res). Uprav danes čital sem v nekem strogo liberalnem listu, da se nahaja avstrijski parlament — kakor sem opazil že davno in kar občuti vsakdo mej nami — v propadanju in izrodku. (Poslanec princ Liechtenstein: Prav res!) Seveda se je to reklo z ozirom na razna obravnavanja z vlado. In res je, gospoda moja, parlament ni drugega kot izvrševatelj volje vladine, in jedino, kar je ostalo parlamentu od vse njegove oblasti -— kajti od zapisanih mu pravic ostalo je malo, malo — in kar naj mu ostane in na kar naj bi bil ponosen, to je, gospodo moja, polit iška osebna imuniteta. S kažnjevanjem poslanca Spinčida kršil se je pa poslednji ostanek parlamenta-riškega dostojanstva poslancev (Prav res!) in za to naj so v tem uprašanju časti in dostojanstva parlamenta, v tem uprašanju časti in dostojanstva jednega naših tovarišev, jednega člana poslanske zbornice, složni vsi, brez razločka stranke in politiških nazorov, da branijo žaljeno čast in dostojanstvo proti vsakemu, proti vladi in proti javnosti (Odobravanje). Ko gre »,a žaljena prava parlamenta, za čast jednega izmej poslancev, naj parlament ne odjenja prej, dokler ne nastopi restitutio in integrum, dokler se ne vzamejo v obzir postave, pravica, dostojanstvo in ugled parlamenta! (Živo odobravanje). Na to meri naš predlog in za to priporočam visoki zbornici, da ga vsprejme. (Živa pohvala in ploskanje. Govorniku časti taj o). 1831., ko se je zaprl ruski dvor, ki je štel 10.000 oseb, v Carskem Selu in Peterhofu ter popolnem ločil se od okolice, kjer je bila kolera; iz teh 10.000 oseb ni ni kdo obolel za kolero. Kolera na Francoskem 1. 1884. in v Španiji 1. 1890. dokazuje tudi, kako je bila bolezen s hitrimi in odločnimi sredstvi ustavljena takoj, ko se je pojavila, in ni se mogla razširiti v sredino dežele. Zato tudi nas ne sme kar nič motiti grozeča nevarnost, temveč pričakovati jo moramo z zdravstvenimi sredstvi, a kaka so ta sredstva — k temu pridemo. Zgodovina kolere. Kolera pojavila se je najpreje v Indiji, katera se smatra njeno domovino ; kdaj se je tam prikazala — je negotovo. Prvi opis te bolezni v Pondišeri (v Indiji) spada v leta 17(J8.—1771. Posebno silno začela se je razširjati po Evropi od leta 1817.; leta 18211. zanesla se je črez Lenlcoran in Pako v Rusijo in pojavila se v Astrahani (septembra 1. 1823.) Z letom 1826. začela se je znova pomikati proti Rusiji iz Hive in Tur-kestana in v avgustu 1.1829. prikazala se v Orenburgu, a v juniju 1. 1830. bila je v Astrahani. Pomikaje se dalje na zapad, prišla je v Moskvo v septembru 1. 1830., v aprilu 1831. v Varšavo, v septembru istega leta je grozno razsajala v Berlinu, v oktobru v Hamburgu, a v marcu 1. 1832 v Parizu, iz BOfI V Gorici, 2. avgusta. {Zopet ekscelenca Franc grof Coronini.) — Poročali ste, gospod urednik, kako je končala kriza v naši deželni hiši; njegovi ekscelenci se je poklonila deputacija pod vodstvom županovim in reč je bila ugodno razmotana. Dovolite mi par opomb k tej komediji. Poročali ste, da laška lažiliberalna stranka je nameravala prirediti grofu Fr. Coroniniju zaupnico vseh volilcev I. razreda, torej v onem razredu, ki je oskrbel grofu zaušnico pri mestnih volitvah. „Corriere“ je odobril to misel, a „Nova Soča“ je dobro osvetlila drzovitost in žaljivo brezobzirnost takega postopanja. Toda do nameravane zaupnice ni prišlo! Slovenski volilci in z nami združeni Italijani in Nemci bi te zaupnice ne podpisali, ker oni se niso udeležili volitve, niso zakrivili blamaže, zato tudi popravljati nimajo ničesa. A čujte, tudi premnogi laško-liberalni volilci niso hoteli podpisati zaupnice, češ, da grof Coronini še vedno premalo skrbi za Italijane. Vsled tega je morala zaupnica izostati. To je bila druga zaušnica našemu deželnemu glavarju. Do tretjega gre rado! Ker je zaupnica propadla, nameravali so nekateri pa v mestnem zastopu oskrbeti grofu primerno zadoščenje z nekako udanostno izjavo. Toda ta namen bil je zadušen že v kalu, ker uprli so se mu najodličnejši mestni starašine; neki prvak je zatrjeval na javnem mestu, kjer je slišalo mnogo oseb, da bo glasoval proti vsakoršnej zaupnici ali izjavi za grofa Coroninija. Ker bi tak predlog komaj prodrl, kar bi ne bilo častno in dostojno za grofa C., zato se je opustila tudi ta misel. Evo, to je bila tretja zaušnica. Ko so se potrgale vse vrvi, rešiti je morala „krizo" znana deputacija. V deputaciji sta bila tudi dva Žida Dorfles in Mor-pnrgo: Koga sta onadva zastopala? Koga so zastopali drugi gospBdje, ki so bili člani onega volilnega odbora, kateri edini je zakrivil znano blamažo? Med vsemi člani de-putacije bil je le eden, ki je zastopal neki del našega meščanstva, in ta je predsednik italijanskega podpornega društva dr. Pavel Frapporti. Ko smo Slovenci na Goriškem vrgli dr. viteza T. s sedeža narodovega voditelja, pridigoval nam je „Corriere“ o hvaležnosti do svojih ,,zaslužnih mož“. Evo, tu imamo dokaz o črni nehvaležnosti laških liberalcev proti svojemu prvemu dobrotniku ! Iz goriške okolice, 20. julija. — „Nova Soča“ je že marsikako rekla o Podgori in njenih prebivalcih,y a vselej bolj od svetle strani. Prav je: Čast komur čast — pa tudi graja, komur graja tiče. Zato naj do- Pariza prešla je v Anglijo in naposled v Ameriko. Leta 1832. se je javila kolera znova izza meje v Rusijo črez Kronstadt, razširila se skoro po vseh gubernijah in končala še le 1. 1838. Leta 1847. trpela je Rusija zopet na novej bolezni kolere. Popri-jemši se 1. 1852. obrežja Črnega in Kaspijskega morja, poselila je znova Moskvo in Petrograd in razširila se čez Poljsko v Nemčijo, Francijo, Anglijo in nehala tam 1. 1856. Leti 1860. in 1865. bili ste tudi neprijetni za Rusijo: obe leti opustošila je kolera zelo nekatere gubernije ; pojavivši se za mejo obdržala se je tam z nekaterimi prestanki do 1. 1874.; v Rusiji se je ponavljala ta epidemija tudi leta 1870., 1871. in 1873. Poslednji epidemiji leta 1883.—1884, in 1889.—1890. omejili sta se na znpadno Evropo. Letos prihaja kolera iz Perzije, kjer se je razvijala poslednja tri leta neprestano, časih bolj, časih manj. Neglede na to, da se je zelo pazilo na rusko-perzijski meji, zanesla se je vendar v Rusijo, —’ toda zahvaljuje se uporabljenim sredstvom, je njena moč znatno oslabljena; zgubila je svoj grozni značaj in razširja se dokaj počasi. Naj se pojavi v kateremkoli mestu, ne zahteva sedaj več toliko žrtev, kakor preje. Možno se je nadejati, da se v bodočnosti ne bode razvijala tako grozno, ako se tudi razširi po Rusiji. sedanjim poln alam sledi tudi nekoliko opravičene graje. Slovenci imamo v obče navado, da govorimo v tujem jeziku tudi v večjih družbah, ako se nam pridruži le en sam tujec; pogosto tujec za silo zna naš jezik, sili se celo govoriti, a mi mu v svoji veliki po-strežljivosti zabranjujemo tako priliko, da bi se bolje priučil našemu jeziku, in govorimo ž njim v tujščini. Taka naša slabost se posebno goji v Podgori. V to našo prijazno vasico prišlo je kruha iskat mnogo tujcev iz Furlanije in celo iz Italije, našli so tu dosti kruha, pa tudi vse preveliko slovansko gostoljubnost kakoršne niso vredni, kajti njim na ljubo domačini toliko talijančijo in furlanijo, da vsakega Slovenca, ki pride od drugod v Podgoro, kar ušesa bole in da se čudi, kako je mogoče, da se vrli naši Podgorci toliko uklanjajo sem na našo zemljo s trebuhom za kruhom priromanim tujcem. Pred kratkim šel sem skozi Podgoro. Pred mnogimi hišami videl sem domačine in take tujce, a povsod so le furlansko govorili, kakor da bi šel skozi Videm na Furlanskem. To ni prav! Kdor-pride k nam kruha iskat, kdor se med nami ustanovi, nauči naj se tudi našemu jeziku! Podgorci! Govorite z vsakim le slovenski; ako ne zni, naj ne hodi kruha iskat v Podgoro, naj Vaše družbe ne išče, ali pa naj se nauči slovenski govoriti. S tem pokaže, da nas spoštuje in da je vreden spoštovanja tudi od naše strani. Pa tudi mnogotere laške napise bo treba zameniti s slovenskimi. Oni .Vemlita Tabacco“ se mora umakniti „Prodajalniei tobaka", „Deposito legnami“ pa ^Založnici lesu“, in tudi še drugi. Ali ne žalijo slovensko oko taki napisi na zemlji slovenski? Podgorci, vzdramite se in zahtevajte, da se oni napisi odstranijo! Zvonar Broili ima pri mostu le laški napis, a vendar uliva kar zaporedoma zvonove za slovensko deželo. Zakaj bi tudi njegov napis ne bil nameščen s slovenskim? h Trsta, 1. avgusta. — V zadnji šte-vilki cenjene WN. S.u objavili ste zanimiv dopis „Secolov“ v katerem hvali tukajšnji dopisnik poreški list „L’lstriau kot najboljši irredentovski list v d e -želi. Za nas sicer, ki dobro poznamo naše ptičke, ni to nič novega.vKdor je razumen spozna ptička po petju. Čudno in drzno pri vsem tem je le to, da si upajo gospodje se daj že javno obelodaniti to istinitost ter od druge strani kazati svetu, da so to vladni lističi. Danajski list „ Neue frei Preossea je že pred tednom javno izjavil, da je vaš „Corriere di Gorizia“ vladno glasilo ( — Še več, dejal je, da je „u r a d n o“ glasilo. Uredn.) in vendar se sam smatra kot najsrčnejšega prijatelja (confratello) poreške Uzrole bolezni Medicinska znanost prišla je do trdnega prepričanja, da kolera nikdar ne nastaja sama ob sebi. Ako se prikaže v kakem mestu ali kraju, je gotovo, da se je tja zanesla iz takega kraja, kjer je že bila. Z razločkom od nekaterih drugih nalezljivih boleznij, kolera ne prehaja od jednega človeka na drugega in neposredno od bolnih na druge zdrave, kateri ga okrožavajo ali prihajajo ž njim v dotiko, kakor prehajajo n. pr. osepniee, sfcarlatica, vročica in dr. A zato se pa kolera lehko ohranjuje in razširja na tleh, v vodi, v blatu, na raznih predmetih in prihaja iž njih v človeška čreva. Kolero lehko dobe ljudje, kateri ne občujejo z bolniki, in sicer na ta način, da pijejo okuženo vodo; nasprotno pa nikdar ne obole za kolero oni ljudje, kateri se nahajajo pri bolnikih, —- ako se varujejo. A treba je samo pomniti, da tudi lehko pretakajoča kolera (a ob času epidemije je povsod celo navadna griža povod kolere) more pri drugej osebi provzročiti hudo bolezen, kakor da bi prešlo okuženje od bolnika. Zato je treba v vseh slučajih kolere uporabljati odločna (energična) sredstva. (Dalje sledi.) „Istrie“. Kaj uiora Slovenec, kaj vsak dober Avstrijec izvajati iz tega? Toda še lepše pride. Dunajska stara „P V vladen organ, prinesla je i katerem kaže svetli irre- L'lndipendenteu v pravem Dopisnik pravi med drugim, u pravdnik Taddei opozoril sov, ua a.pendentejevo" pisavo, v kateri se vedno prezira in zanikuje obstanek naše države, ter dokazal vedno jasnejšo težnjo lista, ki grdi in blati našo državo ter ji očita vsako mogočo krivičnost. „I)ru* god v Avstriji," pravi dopisnik, „nimate niti pojma o načinu, kako piše ta v Avstriji izhajajoč list o Avstriji; vam se niti ne sanja, na kak način in kolikokrat žali pa-trijotična čustva tukajšnjih Avstrijcev. Iz „Indipendentejevih“ člankov bere se leliko dan na dan izdajalstvo in veleizdajstvo. Tak list bi bil v vsakem drugem mestu sploh nemogoč; kar bi državni pravnik ne pre-.strigel, razpihala bi javna nevolja. A tu ni le nemogoč, temveč vzdržuje se navzlic temu, da j« dobro znano, da mu primanjkuje sredstev v to, kajti vsakdo ve, da nima niti dovolj naročnikov niti oglasov, da bi mogel izhajati. Tudi izguba na kavciji 500 f., katere bi list ne mogel plačati, povrne se mu in vsakdo ve, od kod. Zato pa leži list na tleh pred vsem in moli vse, kar je italijanskega, moli vsakokratno ministerstvo in opozicijo, zbornico in gosposko, laškega boga in laškega hudiča! In pomiljuje prinaša na častnem mestu goriški „Corriere" obsodbo „Indipendente-jevo“: in to dela oni list, kateri imenuje „N. Presse" vladno („uradno!“ Uredil.) glasilo. In kaj mislite, kaj pravi k temu dopisu naša „Adi ia". Pravi, da je resničen, da ima dopisnik najboljše namene, toda, pravi, dopis — ni priročen, pravočasen. Ona, namreč „Adria“, bi takih dopisov ne objavljala, kajti moder politik je oni, ki zna molčati. Če pa blatijo in grdijo nas in vse, kar nam je sveto, „Mattino", „Corriere“, „Istria“ e tutti quauti; če nas pitajo s panslavisti i. t. d., dasi nimajo v to niti najmanjšega povoda in dokaza, tedaj molči modra „ Adria*, tedaj nima svarilne besede. In če prašate, kaj je uzrok vsem tem nedoslednostim, vsem kolobacijam in zmešnjavam. dam Vam odgovor v par besedah : S o v r a i t v o do Slov a n s t v a. Voila to ut. ’L Livka pri Kobaridu, 1. avg. — Pri nas še vedno nimamo rednega učitelja. Poučuje pa naš častiti gospod vikarij Andrej Mesar po pet ur n a dan; za tisto plačilo, katero dobiva, poučuje gotovo več kot preveč. Livčani smo mu za to prav od srca hvaležni; vidimo tudi, kako lepo skrbi za naše otročiče v vsakem oziru. Hvala mu očitna z a njegovo požrtovalnost! Šolska hiša se zida, a delo počasi napreduje; do konca tega meseca bi morala biti že pokrita, a ne bo. Podjetnika sta naredila slabo kupčijo s tem delom, ker /guba, pravijo, je neizogibna. Kamenje motajo od daleč voziti. Poučevati se začne v njej šele s šolskim letom 1893.-94. Cesta iz Idrskega na Livek počasi napreduje; zadnji čas se je sicer veliko naredilo, a premalo se pozna. Glavni uzrok je ta, ker ni kamenja, da bi cesto dobro utrdili in posuli. Goriškemu trgovcu Brassu jo je dobro zasolil neki naš krčmar. Brass mu je ponujal svoje blago, a naš možak mu je odgovoril: „Jaz ne kupujem pri takih ljudeh, kakoršen ste Vi; jaz kupujem le pri Slovencih." — Brassu je bil tak odgovor vidno neprijeten, vendar je dejal: „Nič ne de, Brass ostane vse eno le Brass.“ No, ako bi vsi hribovski krčmarji in trgovci tako naredili, kakor naš Livčan, potem bi bilo drugače, potem bi tudi goriškim Bras-som (katerih oče je iz Loga, mati pa s Srpenice, torej „puro sangue italiano,“ ali ne?!) prešla vsa volja počenjati Slovencem sovražne burke v Gorici. I/. Drežnlec, 28. julija. — Občina naša ima tako zemljišče, ki prija večidel le ži-vinarstvu; za poljedelstvo je jako malo sposobnega sveta. Više ležeči hribje so drevja in grmovja goli in tako strmi in nevarni, da po njih ne morejo pasti niti krave, niti ovce, a vse to objedo za hribe ustvarjene koze. Te nas malo stanejo, a nam donašajo ob letu vendar precejšen dobiček, V novejšem času začela so c. kr. oblastva gospodarje koza tako globiti, da joj! in dvakrat joj! Stanje naše je že tako piškavo in neznosno, da ne moremo skoraj dalje. Kuj bo še-le potem, ako nam koze z neprestanimi globami uničijo! Odkod dobi živinar denar, da bo mogel zmagovati vedno rastoče davke in visoke doklade? Obsojen sem bil radi koz v globo 2 gl. 28 kr. Na kak način sem bil prišel do tega jaz, ko kozi nista moja lastnina, mi je popolnoma neumljivo. Kazni, seveda, nisem plačal. Dne 23. julija t. 1. pridem v davkarijo, da bi plačal 10 gl. davkov. A g. kontrolor reče mi, da imam plačati še 2 gld. 28 kr. globe radi koza. Jaz odvrnem na to: „Jaz plačam davek, a ne glob«!“ Na to z neyoljo vrže g. kontrolor davčno knjižico na pisalni stol, rekoč: „Ako globe ne plačate, ne vzamem tudi davkov." Začela sva se na to pričkati in jaz podpri-čam slučajno pričujoča moža K ran a Žagarja iz Magozda iu Ivana Vinčiča s Pečin. Z g. kontrolorjem greva potem k c. kr. okr. komisarju, kjer tudi se nismo mogli zjediniti v tej zadevi. Jaz na to zapustim sobo in grem zopet v davčni urad. Za nekaj časa vrne se prej imenovani gospod in jaz vidim, da mi v davčno knjižico piše, da plačam davka 7 gl. 72 kr., (odštevši tako od 10 gld., katere sem nameraval plačati, 2 gld. 28 kr.) zato tudi le toliko denarja odštejem. A on, to ugledavši, prečrta 7. gl. 72 kr. in zapiše, da sem plačal le 5 gld. 46 kr. obdržavši si, tako rekoč šiloma, globo za koze. Jaz bi to postavo rad poznal, kako more davčni uradnik za davek odmenjeni denar, meni nič tebi nič, vzeti proti moji volji za globo. Jaz mislim, in ne samo mislim, gotov sem, da se mora globa na drug način iztirjati. S Tolminskega, 19. julija. — (Mlekarska društva) začela so se v noveješem času pridno množiti po Tolminskem. Njih korist je zdaj očividna vsakemu živinorejcu. Toda neka neprilika žuga marsikje ohladiti veselje do teh društev — in ta ne-prilika je: da za svoje blago nimamo stalnih in zanesljivih odjemalcev. Doslej dajemo maslo in sir večinoma le prekupcem, od katerih pa včasih dolgo in dolgo časa ni dobiti denarja. Blago prodajajo, imajo pri tem lepe dobičke, a vrhu tega še naš denar porabljajo za druge svoje namene — mi pa čakajmo na njih milost. Društveniki ali za-drugarji hočejo imeti denar ter postajajo nepotrpežljivi in nevoljni, kar je povsem naravno in opravičeno. Te neprilike treba je odpraviti. V ta namen naj bi vsa mlekarska društva napravila med seboj zvezo, katerej na čelu bi morali seveda stati razumni možje. Ta zveza bi prodajala blago vseli društev; ona bi precej natančno vedela, koliko masla ali sira more v letu prodati. Zato bi prav lahko dobila po mestih stanovitnih odjemalcev, s katerimi bi naredila posebne pogodbe. Veliki trgovci ali konsumenti po mestih radi sklepajo pogodbe s takimi društvi, ker so gotovi, da bodo redno dobivali dobro blago. Vrhu tega bi taka zveza lahko sama ustanovila svoje prodajalnice po mestih; v Gorici in v Trstu bi lahko izvrstno delovala po ena taka prodajal ni ca. Toliko v premislek našim hribovcem, katerim je pri srcu napredek mlekarskih društev in ž njimi blagostanje naše lepe gorske deželice. Iz tolminsko okolice, 17. julija. — Čitate-ljem „N. S.“ je znano, da je bil po dolgem zavlačevanju izvoljen županom posestnik in trgovec gosp. Ljudevik C a z a fu r a; gosp. Devetak se je umaknil, ko ni bilo nikakega upanja do zmage. — Nekateri hočejo reči, da so Tolminci v narodnem oziru prišli z dežja pod kap, češ, da novi gospod župan je v narodnih ozirih mlačeni, da niti naroden ni, ampak da je nekako celo — Italijan po duhu, naročnik lahonskega „Corriera“, a kak slovenski list da se v njegovi rodbini ne čita. Ako je vse to res, onda to nikakor ni preveselo zuajnenje za naš Tolmin. Upamo pa, da »o take govorice pretirane,*) ker poznamo v tej rodbini jako odlične narodnjake. Zato gojimo trdno nado, da naš Tolmin v narodnem oziru ni prišel z dežja pod kap, ampak da je storil korak še naprej, da bo uzoren naroden trg v naših gorah. Ako bi pa utegnil kdo uganjati med nami Kake politične burke in spletke, onda bo m o p a m i, ki nosi m o d e n a r v Tol m i u, vedeli, kaj n a m j e storiti. To naj si vsakdo, ki bi utegnil „lavirati“, dobro zapomni! — O tolminski uradniški naselbini bomo govorili o kaki drugi priliki. *) Tudi mi menimo, da je tako. Gotovo ste napačno poučeni. Ured. Politični razgled I*reineinbe v ministerstvu. — Baron I‘r a z a k, kije bil v ministmtvu nekak zastopnik češkega naroda, dalje baje ostavko; ako je to storil, zgodilo se je le v ded tega, ker je moral. Taaffe se je povsem sprijaznil z nekdanjo Jakcijozno opozicijo"; za 16 mora baron Pražak v pokoj. Ministri v Avstriji morajo biti sami Nemci-, Slovani smo le za to tukaj, da plačujemo, molčimo in lepd ubogamo, kar nam Nemci zapovedujejo. Ako nas tepejo, poljubiti bi jim morali še šibo! Takih odnošajev sicer ne moremo prcminjati, kakor bi želeli, a zapomnimo si jih, da se bomo znali ravnati v prihodnosti, ko se nam ponudi primerna prilika. — Baron Praiak bo baje imenovan v f/ospodsko zbornico. — V zvezi s to novico stoji druga, namreč: levičarski minister groj Kuenburg je bil imenovan tajnim svetovalcem. Ekscelenca Kuenburg je torej drug dokaz o popolni premembi vladnega sistema. Bodi karkoli, eno je vsekakor gotovo, da Slovani se ne bomo dali strašiti odl nikogar na svetu, ker zaupamo — v Boga in sebi. Na Če tihem se narod pripravlja na najtršo opozicijo proti dunajski vladi, ki še vedno upa, da češkemu narodu mili zloglasno „spravo". Vlada je zdaj z levičarji pod isto streho, zato hoče zadovoljiti svoje naj novejše zaveznike na očitno škodo naroda češkega. No, narod češki je pripravljen tudi na skrajni odpor in prepričani smo, da se bo znal bor iti proti vsa-Icoršnemu nasilstvu. V konservativnem veleposestvu nastal je očiten razdor. Enajst veleposestnikov, ki so Nemci po duhu, izstopilo je iz deželnega zbora; to je tista skupina, ki je glasovala za 'nadaljevanje razprav o češko-nemski „spraviu. Deželni maršal jih skuša pregovoriti, da bi odstop preklicali, a oni ostanejo pri storjenem koraku, ki je velikega pomena za kraljestvo češko. Ur ra * ko. — Volitve v zagrebški mestni zastop začno 8. t. m. Madjaroni trdno upajo na zmago. Bratje, složite se in odvrnite od svojega krasnega Zagreba toliko sramoto! To Vam kličemo iz dna svojih src od bistre naše in Vaše Sočel — Sabor otvoril se je u-čeraj. —- Neodvisni časopisi se vedno prav pridno plenijo; najhuje se godi „IIrvatski“ in „Obzorjuu. Tužna trojedina Hrvatska! Kasne politične 'novice. — Milan „Slavni“ biva zdaj v nemškem kopališču Km s; pri njem je tudi sin Aleksander. Listi poročajo, da je Milan svojega sina, mladega kralja Aleksandra, zapeljal v lahkoživo nenravno življenje, kakor živi sam vse svoje življenje. Milan je zopet poln di lgov. Nemški cesar pojde baje zopet na Angleško, ker se boji Gladstona, katerega hi rad onemogočil. Šle a n dal o zn a p ol it i čna p r a v-da v Sredcu proti namišljenim morilcem 'ministra Belčern vzbuja po celem svetu le stud in pravično nevoljo. Francoski listi tirjajo, naj se Evropa upri Stambulovim nasilstvom. G l a d st o n e se skrbno pripravlja na prihodnje zajedanje angleške zbornice, v kateri bo imel večino. Trozveza z nekim strahom gleda na sivega angleškega politika, ki je odločen nasprotnik železnemu centralizmu. M e d A v st r o - O g e r s k o in Srbijo sklepala se je nova trgovinska pogodba ; zadnji hip pa se je srbski ministerski predsednik Pasii premislil in je začel pogodbo zamet ati, ker nadeja se novih koncesij od naše države. K n e z Bi s m a r k še vedno potuje po Nemčiji; povsod ga sprejemajo kakor kakega kralja in še bolj. Povsod pa Bismark očitno govori proti nemškemu cesarju. I Jeni je dejal, da si ne dd ust zamašiti in da bo govoril, kakor misli. Volja vladarjeva v ustavil i dr ž a vi m or a biti v s o gl a sju z v olj o narodovo. Neomejene vladarjeve volje Nemčija ne pripoznava več. Domače in razne novice Osebne vesti. — V Gorid je umrlpreč. g. Jakob Vicentini, župnik na Voger-skem v 56. letu svoje starosti. Pokopan je bil na njegov god. N. v m. p.! — Vodja goriškega kmetijskega in kemiškega poskušališča, gosp. Bol le, odlikovan je bil z redom železne krone tretje vrste. — V Ljubljani je umrl gosp. Ivan Zupan, profesor velike realke v Zagrebu. Rojen je bil 1. 1844. Njegova prva služba je bila kot suplent v Gorici. Bil je iskren rodoljub, kakoršmh je malo med Slovenci. N. v m. počiva! — Č g. Josip Kosovelj, kapelan v Kamnjah, dobil je župnijo v Batujah, izpraznjeno po smrti nepozabnega preč. g. Franca Goljevščeka. Slovesno umeščenje bo v nedeljo 7. t. m. — Gosp. Jeler Vodopivec iz Gorice napravil je na graškem vseučilišču drugi državni izpit z odliko. Castitamo! Drobne novice. — Ar<* Otlici pri Ajdovščini bo 27. t. m. posvečena tamošnja cerkev; ob enem bo birma za kakih 100 otrok. — „JJom in Svet“ objavil je v svoji zadnji številki lep spis o Gorici; pridejana mu je tildi slika. Ako nam uredništvo dovo- li, ponatisnemo ta spis o našem lepem mestu. — V Sežani se je vršil v sredo ples v korist tamošnjemu gospinskemu društvu za podporo ranjenim vojakom. — Porcijun-Icola privabila je v Gorico tudi letos premnogo pobožnih Slovencev od blizu in daleč. — Predelska železnica pridobiva vedno več prijateljev tudi v merodajnih krogih. Upanje raste! — V Gorici nameravajo osnovati „furlansko banko", ki bi imela „conto cor-rente" z denarnim zavodom „Banca Popo-lare Friulana“ v Vidmu. Slovenci bodimo daleč od vseh takih laških novotarij. — Z dežele smo prejeli še dva dopisa, ki napadata nekatere trgovce, ki vse svoje blago kupujejo pri Lahih, dasi bi lahko kupovali pri Slovencih po enako ugodnih pogojih. Ako naši trgovci ne bodo poslušali prijaznih opominov in prošenj, bomo priobčevali take dopise. — Goriška realka bo z novim šolskim letom razsvitljena s plinom. Sobe so tako temne, da je to bilo že davno treba storiti. — Proti narodnim zastavam kliče „Corr“. (ki jih imenuje h r vaške in ruske, tepec!) na pomoč policijo in cerkev. Naj le skusi kdo trgati nam naše svetinje lahonom na ljubo! — Vročina je hudo pritiskala zadnje dni julija in 1- dan avgusta. Dne 2. t. m. pa se je nebo stemnilo in dobili smo obilo hladnega iu potrebnega dežja. Poleg drugih dobrot sčistil je nam Goričanom tudi mestno kanale ter zmanjšal tako nevarnost nalezljivih boleznij. — V Gorici nas zadnji čas silno nadlegujejo neke gosenice, ki so 1—3 cm dolgo in kosmate; vse oblazijo, celo v drugo in tretje nadstropje hiš prila-zijo v velikem številu. Povsod jih dobivamo : na ognjišču, na mizah in cclo na posteljah. Neprijetni gosti! — Trtno uš imajo tudi že v Dutovljah in Repentabru na Krasu. — tfupan v Turijaku je povozil 80-letno ženico, ki je v malo minutah unisla. — V Kobaridu je bil pretekle dni tamošnji domačin gosp. Ign. Gruntar, c. kr. notar v Logatcu. Imel je v šoli zbranim Kobaridcem obširen govor, o čemer nam je došel dopis, kateri priobčimo prihodnjič. V Bolcu je imela biti v nedeljo veteranska veselica; toda iz neprevidenih ovir bila je odložena na poznejši čas. — Od Sv. Lucije prejeli smo dopis, ki govori o slavnostnem sprejetju idrijske ceste v državno upravo. Dopis prihodnjič. — Goriška „Ecoa bila je v ponedeljek zaplenjena zaradi par ponatisov iz katoliških listov v Rimu. Zadnji čas se dogaja prav čudna prikazen, da katoliški listi iz Italije se pri nas prav pogosto plenijo. — V Ljubljani se je vršila učeraj veselica slov. iu hrvatskih abiturijentov v korist društvoma „Narodna šola“ in „sv. U. in M. Radodarni tloueski. — Za „Slogine“ učne zavode je dalje došlo: Državni poslanec Alfred grof C o y o n i n i 50 gld. — Pri krajni učiteljski konferenci v Pevmi se je nabralo 6 gld. 50. kr. — P. B. v G 2 gld. — Profesor Josip Ivančič v G. 5 gld. — Fr. Fabiani v G 2 gld. 50 kr. — Anton Koren, Peter Drašček, Simon Rožanc in P. M. v Gorici vsak po 1 gld. — Josip Honig v Kanalu l gld. 50 kr. — Andrej Mesar na Livku 1 gld. 20 kr. — Jos. Orel, učitelj v Prvačini 1 gld. — Ljud. Premrou v G. 1 gld. — Za gorišlco žensko podružnico sv. C. M. nabralo se je pri krajni učiteljski konferen-ciji v Pevmi dne 27 julija 6 gld. 50 kr. — Za otroški vrtec v Pevmi v pušici pri Urbančiču 14 kr. Tudi v zadnji številki smo izkazali odlično svoto radodarnih doneskov za naše učne in vzgojevalne zavode v Gorici. To je očiten dokaz o izredni in uzorni požrtvovalnosti rodoljubnega našega razumništva in naroda. Tp pa je tudi dokaz, kako politično društvo „Sloga“ iu slovenski rodoljubi sploh že doslej izborno umejo prevažno nalogo, „ k a k 6 ohraniti slovensko narodnost po mestih", o čemer v Gorici pač ni treba nikakih posvetovanj, kakor priporoča neka okrožnica tistih mož, ki imajo za naše učne zavode navadno le jekleno srce in zaprte roke. Čemu toliko besedovanj in posvetovanj ? V d e j a n j i h pokažite, da vam je mar za ^ohranitev slovenske narodnosti po mestih" ! »Rinnovamenlo" od torka bil je v prvi izdaji zaplenjen zaradi dopisa iz Istre proti namestniku Rinaldiniju, ki je rodom Pado-vanec. Dopis je bil preveden iz dunajskega časopisa „Oesterrcichischer Volksfreund“ od 17. julija. V istej štev. „Rinnov.“ čitamo dalje Gregorčičevo interpelacijo v nemškem izvirniku in ital. prevodu. Objavil je dopis „Dal-I’Italia Irredenta“ iz milanskega „Secola" ter dodal mu par krepkih opomb. Dalje govori o znanej prepovedi kranjske deželne vlade o slovenskih uličnih imenih ter pravi: Kar ima pravico zahtevati 5000 ljubljanskih Nemcev nasproti 24000 Slovencev, to more zahtevati tudi 7000 Slovencev nasproti goriški laški večini. Konečno vspodbuja go-riške Slovence, naj tudi oni gredo po zgledu celjskih Slovencev ter zahtevajo slovenska imena mestnih ulic. — To tudi storimo, ako se pokaže, da mestni zastop ljubljanski ne zmaga proti vladinim korakom. Ako zmaga, onda bi bile naše zahteve brezuspešne. Ker smo že pri imenovanju mestnih ulic, povemo naj, kako nameravajo narediti Čehi v Brnu. Vsi češki hišni posestniki so dali namreč za svoje hiše prirediti tablice s češkimi imeni ulic. Vsak gospodar vzida lahko na svojo hišo kolikor hoče tablic v kateremkoli jeziku. Ta misel je jako izvirna; ona nam kaže odločnost in vstrajnost bratov Čehov. Slovenski hišni posestniki v Gorici so najbrže preboječi, da bi se povspeli do tolike srčnosti. „Corrierove“ lmjskarlje ponavljajo se dosledno od številke do številke. Slovenci smo mu edino za to dobri, da nosimo Lahom denar, če tudi imajo laške napise in dajejo laške račune. Ako pa naši okoličani vabijo na veselice v obeh jezikih, ki se govorita v Gorici (in slovenski se govori veliko več nego laški!), onda je „Corriere" ves iz sebe. V torek je začel groziti, da meščani ne bodo več hodili v okolico, kamor bodo vabili tudi v slovenskem jeziku. To je pač skrajna zagrizenost, katerej se pa Slovenci lahko brezskrbno smejemo. Tisti lahonski zagri-zenci, katere slovenščina tak<3 strašno vznemirja, naj osta j a j o le doma,slovenska okolica jih ne potrebuje; vrhu tega bi jim med slovenskim ljudstvom utegnila zavreti vroča krv, za kar Slovenci no maramo biti odgovorni. — „Corriere" nam je začel torej groziti s tistimi groši, katere so doslej goriški mladiči zaplesali v okolici! Le čakajte, ko vam slovenski narod odtegne stotisočake in milijone, takrat še polente nehote imeli, da bi se je do sita najedli, a ne da bi hodili še v okolico na veselice. Slovensko prebivalstvo lahko vzdržuj« v Gorici toliko svojih ljudij, da se v okolici ne bo čisto nič poznalo, ako tudi vsi goriški zagrizenui ostanejo doma. — Ako „Corr.“ hujska na take načine proti okoličanom, s koliko večjo pravico rečemo lahko mi: Hlovenci, ne stopite v nobeno prodajalnico, ki nima slov. napisa?! V Gorici imamo tudi redovni ljudski šoli pri čč. sestrah Uršulinkah in pri šolskih sestrah »Notre Dame"; prva šola je laška, druga nemška; v obe zahajajo tudi slovenske deklice, ki se vzgajajo v tujem duhu, če tudi na strogo verski podlagi. Le pri šolskih sestrah se poučuje krščanski nauk v slovenskem jeziku, ako stariši to želijo. — Katoliški shod v Ljubljani namerava izreči obojim šolam hvalo in priznanje. Prosimo previdnosti! Ako se izreče kaka hvala, nanaša naj se le na versko in pedagogiško stran teh šol; ob enem pa naj bi se izrazila želja, da bi čč. sestre Uršulinke in šolske sestre »Notre Dame" uredile svoji šoli tako, da ne bo trpela narodnost slovenskih deklic, marveč da bi se naše deklice vzgajale v narodnem in verskem duhu ob enem. To je naša opravičena želja. Upamo, da nismo govorili brezuspešno. Svoji k svojim! — Naš poziv pod tem naslovom v zadnji številki rodi že zaželjeni sad. V našem uredništvu oglasil se je v Trstu izučen brivec in ob enem bukvo-vez (tudi bukvoveza potrebujemo!), ki bi se rad preselil v Gorico. Mož je mlad, naroden, inteligenten, vrhu tega dober pevec. Preseli se s 1. septembrom. To bo za nas lepa pridobitev. — Po tej poti pojdimo dalje! Zdaj trebamo še par mesarjev. Kdor je izučen v tej obrti in da ima potrebno svoto denarja, naj se brez skrbi preseli v Gorico. — Izučen trgovec z železjem bi tudi dobro izhajal v Gorici, Kruha za naše ljudi je tu dosti, le poiskati ga je treba. Podjetnosti nam je treba! Srčnost velja! Interpelacijo dr. Gregorčiča in tovarišev, katero smo priobčili v zadnji številki, je stavec pri zlaganju posameznih odstavkov nekoliko popačil. V drugem predalu na prvi strani morajo slediti za besedo Barčnovšče odstavki v tem le redu : Kakor c. k. statistična. — C. k. o-krajna. — C. k. mestno-odrejena. — C. k. trgovinska. — Vodstvo c. k. višje. — Politične oblasti. — Po tem takem. — Enako se godi. — Slovensko prebivalstvo. — Ni treba še posebe. — Z ozirom na vse to itd. Pazljivi čitatelji so najbrže že sami opazili, da notranja zveza zahteva tako razvrščenje. V Ločnilin sta imela v ponedeljek dva Slovenca neko opravilo. Prišla sta do gostilne „pri potoku“ (sul p a t o k — evo dokaza o italijanstvu Ločuika!) ter ukazala pol litra vina. Na to pa se je nad njima zrepenčil ločniški občinski obhodnik ter kričal: Cirilovci naj gredo pit na uuo stran potoka (kjer je že podgorski svet), ker v Ločniku uimajo nič opraviti. Gostilničarju pa je 011 hotel plačati pol litra vina, ako došla Cirilovca odpodi iz gostilne. Enega Slovenca je tolika nesramnost tako razgrela, da mu je hotel priložiti krepko zaušnico v plačilo, a drugi ga je pomiril. — 0-menjeni občinski sluga je eden najhujših lnhonskih razsajalcev v Ločniku ; dobili smo o njem že več poročil a jih nismo priobčili, ker ta osebica se nam je zdela premalenkostna. Ker pa čujerno, da mož hodi zabavljat in uganjat lahonske burke tudi v Podgoro, menimo, da bi ločniško županstvo moralo nekoliko na prste stopiti svojemu služabniku, ki mesto miru in redu le nemir, in sovraštvo trosi po občini in njeni okolici. Poroča se nam dalje, da znani krojač Luigi P e ter in pogosto zriaja v Videm, dasi je kruljav. Po kaj hodi tjekaj ? Evo: Pred 14 dnevi je bil zopet v Vidmu. Ko se je vračal z večernim vlakom in je prišel do Ločnika, vrgel je velik zavitek nekih knjižic iz voza pred kočico železniškega čuvaja, kateri jih je pobral in shranil za Peterina. Zakaj takč ? Zakaj knjižic ni nesel seboj, ako so bile poštene in dovoljene ? Kje so zdaj ? Komu jih je razdal ? K prelepil v Podgori. — Čitateljem našim je znano, da se je vršila dolgotrajna kazenska preiskava proti nekaterim podgorskim mladičem, ki so se 29. nov. 1891. zapleli v pretep z Goričani, kateri so se vračali od „Legine“ slavnosti v Ločniku. »Corriere" in drugi laški listi postali so po veliki noči že nestrpni ter drezali in drezali državno pravdništvo, kako je to, da ni še obtožnice. Konečno je »Corriere" nazna-uil, da glavna obravnava bo prve dni julija; pozneje je naznanil, da je odložena na zadnje dni julija; tretjič je pripovedoval, da obtoženi mladenči so podali utok proti obtožnici, ki je pa bil odklonjen, zato bo glavna obravnava koncem avgusta. — Vse to so bile le domišljije „Corrierove“. Podgorskim mladeničem prečitala se je italijanska obtožnica dne 10 junija. Mladeniči so naznanili utok proti obtožnici, ob enem so pa tudi izjavili svoje začujenje, kak6 pridejo oni, kot Slovenci, do tega, da jih c. kr. državno pravdništvo toži v tujem jeziku. Naznanili so utok tudi proti takemu ravnanju c. kr. državnega pravdništva ter prosili za prepis obtožnice. Prepis so dobili še le te dni. A kako so se začudili, ko je bil prepis pisan v lepi in pravilni — slovenščini. Državno pravdništvo je torej spoznalo opravičenost njihove zahteve, katerej je že samo ustreglo s tem, da je namesto italijanske priredilo sloyensko obtožnico. Vsa čast slovenskim mladeničem podgorskim, ki so tako lepo pokazali, da se zavedajo svoje narodnosti; hvala pa tudi državnemu pravdništvu, ki je brez odloga ustreglo njih zahtevi. Kar je pa bilo enkrat mogoče, je vselej mogoče, kedar toži slovenske prebivalce v deželi. Ta slučaj nam lepo dokazuje, da izvrševanje narodne enakopravnosti je deloma tudi v naši oblasti; ako zahtevamo slovenske zapisnike, slovenske obtožnice in razsodbe, dobimo jih gotovo. Zato: Slovenci, ravnajte se po izgledu podgorskih mladeničev ! Vabilo k slavnostnemu občnemu zborovanju „Tolm. učit. društva11 v Tolminu dne 16. avgusta t. 1. ob 9. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Komenski (zbor.) 3. Govor v proslavo Komenskega. 4. „Zavezina“ zbor. 5, Poročilo tajnikovo. b. Poročilo blagajnikovo. 7. Volitev 3 pregl. računov. 8. Volitev delegatov. 9. Volitev društvenega odbora. 10. Nasveti. 11. Cesarska (zbor). Ker praznuje društvo ob jednem s tem 300-letnico velikega slovanskega pedagoga Komenskega in ker so počitnice, upati je, da se zborovanja udeleže vsi društveniki. V Tolminu 31. jul. 1892. Odbor. h Križa pri Ajdovščini nam poročajo: „Pretekli ponedeljek teden so dobili Križani na Vipavskem novega svojega župnika. Prišel je bivši vikarij y Oseku preč. gosp. Ivan Kodre. Sprejem se je vršil, mej pritrkavanjem zvonov in streljanjem topičev, razmeroma prav lepo. Križ je bil krasno okinčan z narodnimi trobojnicami in slavoloki, katere so krasili primerni napisi. V nedeljo je bilo slovesno umeščenje novega župnika." Narodni praznik v Postojni. —• Svoje poročilo o narodnem prazniku v Postojni popolnujeme z dvema posnetkoma napitnic pri slavnostnem obedu. — Ko je notar in poslanec g. Janko Krsnik napil skupšči-narjem iz obmejnih pokrajin, oglasil se je dični voditelj koroških Slovencev župnik preč. g. Gregor E i n s p i 1 e r ter zahvalil se v imenu Korošcev in Štajercev. Besede tega govornika, katerega je občinstvo burno pozdravilo, bile so posebnega pomena ter so napravile na poslu-š a 1 e e vidno globok u t i s. Koroški rodoljub spominjal se je namreč žalostnega razpora v narodni stranki na Kranjskem ter je odločno svaril pred vsakim nepotrebnim paktiranjem izvestnih idej, ki more le kvarno uplivati na razvoj naše skupne narodne stvari. Govornik konečno v lastnem in v imenu svojih rojakov slovesno izjavi, da se koroški Slovenci p o vse strinjajo s politiko g. Luke S vet c a, kateremu na zdravlje dvigne svojo čašo. Koroški in štajerski skupščinar-ji pritrjevali so z demonstrativnim odobravanjem tej velepomembni manifestaciji slovenskega vodite'ja. Gosp. Luka S v e t e c se zahvaljuje za zdravico in popolnoma pritrjuje predgovornikovim nazorom, da mi Slovenci ne iščimo tega, kar nas loči, temveč tega, kar nas mej seboj združuje. Saj smo mi že zato na slabem, da imamo povsod po slovenskih pokrajinah v svoji sredi mogočno stranko, ki nam nasprotuje ter našo veljavo izpodkopuje, namreč nemško in laško. Ako smo pa še narodnjaki mej seboj razdeljeni, potem pač ne bomo imeli nikakšne veljave, niti v deželi, niti zunaj. Čudno je; naša zgodovina slovanska nam omejena tolikih nesieč, ki so nastale vsled domače nesloge, mi odobrujemo nauke, ki jih posnemljemo iz zgodovine in vendar ne dospemo do tega, da bi se po njih dejansko ravnali. Tudi sedaj je nesloga mej nami v verskih re-čeh nepotrebna in neopraviče-n a. Jaz stojim v javnem življenju slovenskega naroda, lahko rečem, svojih 30 let in skoraj ni bilo shoda, zbora ali posvetovanja o naših javnih zadevah, da bi ne bil jaz neposredno ali posredno udeležen, in z dobro vestjo in trdnim prepričanjem lahko potrdim, da naši narodni možje niso n i k d a r n i t i najmanjše reči nameravali ali sklepali, kar bi bilo cerkvi ali veri nasprotno; temveč pri vsaki p r i 1 i k i s e j e p o v d a r j a 1 o, da je ohranitev vere naše m u n a r o d u n a j v e č ja d o-b r o t a in cerkev njegova najtrdnejša zaslomba. Zato je bilo delovanje posvetnega razumništva z našo duhovščino vselej naše odkritosrčno geslo. In ali nas ne opominja k taki slogi ravno sv. vera sama? Ljubite se med seboj, veleva nam Zveličar sam. To je njegova po-g 1 a v i t n a zapoved. Poslušajmo vendar to zapoved, ki jo nam naša vera tako živo priporoča. Govornik je prepričan, da bodo vsi tisti, ki hote mej nami oživiti krščansko življenje, prizadevali si oživiti mej nami to glavno zapoved Gospodovo, zapoved ljubezni do bližnega, in napije oznanovalcem te zapovedi, d u h o v š č i n i. Ta večkrat burno odobravani govor našega starega prvoboritelja napravil je na vse globok utis. (Po »Slov. Narodu.11) Malija Majar f. — Matija Majar (Majer), najstarejši in najvstrajnejši zagovornik ilirske ideje, umrl je dne 31. julija v Pragi in bil pokopan ‘2. t. m. zjutraj ob 10. uri. Rojen 1. 1809 v Goricah v Ziljski dolini vzrastel je v Videtičih, dve uri od italijanske meje. Bil je dolgo župnik v Gorjah blizu svoje rojstne vasi, pozneje pa na Križni gori pri Celovcu. Leta 1883. preselil se je bil v Prago, kjer je živel do milodarov. Leta 1848. izdal je v Ljubljani: „Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slovenski jezik." Leta 1851. začel je pisati za „Družbo sv. Mohorja.11 Le-1884. je izdal v Pragi spis „Sv. brata Ciril in Metod," 1. 1865. pa „Uzajemni pravopis slavjanski" in »Uzajemna slovnica ali mluv-nica slavjanska". Da bi dal tem svojim pravilom praktično veljavo, zato je začel izdajati poseben list »Slavjan", ki je izhajal 1. 1873. Slovenski napisi v Ljubljani. — Deželni predsednik kranjski baron Winkler prepovedal je edino slovenska imenovanja ljubljanskih ulic na podlagi onega znamenitega čl. 19. državnega temeljnega zakona, ki je za nas Slovence v vseh ozirih le na papirju. Ta člen slove: »Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima neprekršljivo pravico do varovanja in negovanja svoje narodnosti in svojega jezika. Država priznava jednakopravnost vseli v deželi navadnih jezikov, v šoli, v uradih in v javnem življenju". — In ta ustavni člen porabila je deželna vlada kranjska, da je iz svojega nagiba uničila znani sklep mestnega zastopa ljubljanskega ! V Ljubljani živi 24.200 Slovencev in 5127 Nemcev, ki so popolnoma «nakopravni s Slovenci; na celem Kranjskem ni niti 30.000 Nemcev a nemščina uživa kot deželni jezik popolno enakopravnost s slovenščino. DA, peščica kranjskih Nemcev ne sme biti žaljena niti s samimi slovenskimi napisi na mestnih ulicah ljubljanskih, kajti: »Ljubljana je stolno mesto dežele Kranjske, v kateri žive Slovenci in Nemci, ki so s tem mestom neprestano v sveži.11 Prav! Vlada nam je pokazala pot, po kateri nam je hoditi v onih mestih, kjer smo Slovenci v manjšini. Gorica je glavno mesto deželi, v kateri je dve tretjini Slovencev in le ena tretjina Lahov; tudi v Gorici živi 7000 Slovencev! Toda Slovenci v Gorici smo povsem brez narodnih pravic, nimamo nikake zaslombe v mestni upravi, nimamo nič takega, kar imA peščica Nemcev na Kranjskem. —- Ako pa vlada tako ognjevito brani narodne pravice kranjskih Nemcev na podlagi čl. 19., braniti mora tudi nas Slovence na Goriškem. Tudi v Gorici bomo zahtevali slovenska imenovanja ulic. Bomo videli, kake misli bo pa vitez Rinaldini. »Uiritto ITaalo" v Pulju je redno zaplenjen teden za tednom; večkrat nam pride še le v tretji izdaji v roke Zadnja številka je bila zaplenjena zaradi ponatisnje-ga članka »DallTtalia Irredenta" iz milanskega »Secola11, kateri je objavil »Rinno-vamento11 v doslovnem ponatisu in kateri smo v glavnem posneli tudi mi v zadnji številki. »Naša Sloga11 v Trstu je naš sestavek objavila v prevodu. Kako je to, da je v Pulju drugačna pravica nego drugod? Zopet dokaz, da trebamo novega tiskovnega zakona ! Kolera nam čedalje bolj grozi. Iz Perzije zanesla se je v Rusijo, dasi je ruska vlada storila vse mogoče korake ob svojih mejah, da bi bolezen odvrnila. Kolera se vedno bolj širi proti severu in proti zahodu k avstrijski meji. Naša vlada se je tudi že pripravila na njo z mnogoterimi varnostnimi naredbami v Galiciji, v Bukovini, in ogerska vlada na Erdeljskem. Časniki prinašajo vesti o koleri tudi že v Rumuniji, v Srbiji in celo v Parizu, a od drugih stra-nij oporekajo takim novicam. Vse kaže, da ta bolezen letos ne prizanese naši državi. Treba je, da smo vsak hip pripravljeni postaviti se v odločen hoj proti neljubemu gostu, t. j. vedeti moramo, kaj je kolera in kako se nam je boriti proti njej. Pred desetimi dnevi izšla je v Petrogradu poljudna razprava o koleri; oskrbeli smo takoj slovenski prevod, kateri smo začeli ctanes prinašati v podlistku. Beneška Slovenija. — Na nesramne napade v „Corrieru“, v „Tagesposti“, v „Neue Fr. Presse" in po teh v drugih italijanskih listih proti ubogim beneškim Slovencem odgovarja prav izborno „La Gazzet-ta di Venezia“, katera se je potegnila celo za nas avstrijske Slovence proti neprestanim natolcevanjem naših nasprotnikov. Dejala je namreč tned drugim: »Gibanje v slovenskem, ne v pan slavisti škem zmi-slu, razumimo se dobro (o tej zmoti, v katero mnogi neprenehoma slepo padajo, pisal bom o drugi priliki), vrši se in je prav živahno na Goriškem, v Istri in po celem Primorskem". Takč, vidite, čitatelji dragi, so nam pravi Italiani v Benetkah pravični, pseudo-Italijani v Gorici pa do skrajnosti sovražni. O beneških Slovencih poja s-nijo se na drugem mestu vsi dosedanji zlobni napadi zagrizenih naših nasprotnikov. V Dreki pod našim Humom imajo da-vico ali škrlatino. Tako čitamo v viden-skem dnevniku »Friuli". — F nadižki dolini in okoli Čedada bodo imeli tako dobro letino, kakor že dolgo let ne, ako ne pride kaj nepričakovanega umes. Le svilodov (ga-lete) sor malo pridelali. — Kmetijsko društvo o Čedadu se že pripravlja ua boj proti trtni uši ali lilokseri, ker se boji, da bi se utegnila čez Goriško razširiti tudi na Beneško. V prvi vrsti skrbi za obilo nasadov z amerikauskimi trtami. Strela je ubila dva 30-letna moža. V Visinadi di Buttrio ubila je nekega De Marco, njegovega soseda pa je pustila nedotaknjenega. Pri k v i r i n s k e m mostu poleg Št. Petra (kjer je narodnostna meja med Slovenci in Italijani) pa je ubila Antona S i-tarj a; poleg njega je bilo v kuhinji še 5 oseb, ki so ostale nepoškodovane. Hiša je se užgala; škode je okoli 4500 lir. Poškodovanec ni bil zavarovan, ker zavarovanje proti ognju je še malo razširjeno med beneškimi Slovenci. Vabilo k večerni zabavi, katero priredi „Narodna Čitalnica11 v Ceiknem dne 28. avgusta v gostilni g. Petra Jurmana (pri Ferbarju) spored: 1. petje, 2. godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 20 kr. Vstop dovoljen samo udom in povabljenim ; z zabavo združeno je kegljanje na dobitke, katero prične dne 21. avgusta ter konča dne 28. avg. ob 6. uri zvečer. O d b o r Katoliški shod. - Mi smo se že mnogo Parili s katol. shodom v Ljubljani in se že bomo. Misel je dobra, ako se izvrši tako, kakor edino zahteva korist celokupnega naroda slovenskega, kar se nadejamo. Čudne sadove bi pa rodil, ako bi se dovršil po željah nekaterih ljudij, ki hočejo to uzvi-šeno namero zlorabiti v svoje osebne in strankarske namene. Mi smo na vse pripravljeni in znali bomo varovati naš narod na Goriškem tudi pred takimi posledicami. Zadnji »Rimski Katolik" se na več mestih peča s tem shodom. Da bodo naši čitatelji videli, kako se ondi piše in pripravlja na ta shod, ponatisnemo naj nekoliko odstavkov. »Pomisleki, katerih se najbolj bojimo, so tem-le podobni: I. »Nimam posebnega zaupanja do duhovnih gospodov, da so dovelj narodni. Meni se zdijo preveč neodločni in mlačni". Odgovarjam: Kedo pa v resnici dela in plačuje za narodnost slovensko? Ali morebiti skokonogi sokolei in poulični kričači, ki hlipajo po časopisih in zakotnih gostilnah: do-mu-v i n a mili kraj ? 1) Kdo dela nevstrašeno za slovenstvo na Koroškem, v Trstu, v Gorici? Ali morebiti tisti gospodje, kojih hvalo beremo v časopisih? Kdo si ti ? — O Štirskem rad molčim, ker mi razmere niso znane, toda na Primorskem šopirijo se zdaj v narodnih društvih taki nerodni možje, da noben pošten kmet rad ne seda ž njimi za mizo. Na Vipavskem osobito nosijo zvonec taki govedniki, da jim noben pameten človek ne zaupa 5 for. 2) Drugi gospodje (osobito trudoljubivi učitelji in vraduiki) so kar »tako zraven", pa morajo imeti »jezik za zobmi", da jih ne raztržejo volkovi. Vsled tega vmika se vse bolje občinstvo od naših narodnih društev, a delavcev vže od nekedaj ni blizu. Na Vipavskem so naši »voditelji" vže tako propali, da p omenja beseda Slovenec p o h aj a č a ali prismodo in čudil bi se ne, a k o b i k e d o vložil tožbo radi r a z ž a 1 j e n j a č a s t i, č e š, da si mu rekel: »Hej Slovenec!" 3) Posledica je očevidnn; po vsem »narodnem napredku", po vseh »slavnih zmagali", po vseh plesih in veselicah, po vsem preš..........in pijančevanji, zgubili s m o v zadnjih tridesetih letih s k o r aj v e s n a r o d v Gorici inv Trstu. Poleg tega smo zadolžili nepremakljivo imovino, ki je bila naša edina zaslomba. 4) Nravstvenost je vžrpela iste rane ko povsodi. Kaker da ni tega zla obilo iu dosti, prepiramo se in razdvojeni živimo, odkar poslance izbiramo! Ali naj ostavimo tedaj tudi še nadalje vajeti v rokah takih mož? 5) Slabše ko dozdaj nam nikoli ne pojde. Slovenci! Ako hočemo ohraniti v mestih in družili kulturnih središčih slovenski živelj, odiščimo si krščanskih velmož, ki naj stoje nam na čelu, nezavisni od političnih kajžarjev, ki narod begajo, odkar se slovenstva zaveda. 6) 1) O, da, tudi ti plačujejo, razinerno celč veliko več nego mnogi pisateljevi tovariši, ki za malo dela dobivajo veliko plačila. Le ne tako oblastno! Uredu. 2) To je divno! Vipavci, zapomnite si te besede svojega rojaka iz Rihemberga! Uredu. 3) Saj „R. K." vendar še ni šaljiv list, da prinaša tako duhteče rožice divne, akademično izobražene domišljije?! Ur. 4) Ubogi narod! In vse to so zakrivili sedanji tvoji voditelji! S polenom za njimi iu spodi jih v pregnanstvo! Uredil. 5) Da, to edino imajo v mislih nekateri gospodje v ... ki bi v svoji veliki krščanski ljubezni radi strli v prvi vrsti enega svojega duhovskega sobrata in tovariša, kateremu niso vredni odvezati jermene od čevljev- In taki ljudjč nas bodo učili krščanstva? Ur. 6) Krasen recept! Kateri so ti krščanski vel-rnoži, ki bi znali tolike čudeže delati? Kje ste pa doslej, da vas nikjer ne vidimo pri takih delih, ki merijo na to da bi se ohranil iu utrdil slov. živelj v Gorici? Gospodje ljubijo besode, same besede in nič kot besede; dejanj ne vidimo nikjer, pri pisatelju po najmanj. Zabavljati pa zna vsaka. . . . Ur. (Dalje pride.) Tržne cene. — Kavi je cena nizka; santos po 132 do 136 gld. kvintal, sando-mingo 160, java 164, portoriko 172 do 180, cejlon 184 do 188, moka 184. — Sladkor-j u je cena nekoliko padla; prodaja se po 37 in 37Va gld. kvintal. — Petro lij pa že dolgo časa ni bi!otak6 po ceni kot zdaj; prodaja se po 16Va gld, — Slanina (špeh) po 52, maslo surovo 64, kuhano 80. Svoje gg. dopisnike zopet prav lepo prosimo, da bi pisali svoja poročila le na eno stran ter puščali ob straneh vsaj po par prstov prostora; vrste naj ne bodo pregoste. To je potrebno za to, da imamo pri pregledovanju rokopisa dosti prostora za morebitne svoje opazke ali popravke. — Prosimo pa tudi, da bi so vsakdo prizadeval čitljivo pisati; dogaja se nam pogosto, da moramo cele dopise, dasi je jezik dober, prepisovati edino le radi slabe pisave, katere stavci ne morejo čitati. Kdor nam čedno piše, olajša nam mnogo dela. — Prosimo dalje svoje prijatelje ua deželi, da bi nam manjše novice javljali po dopisnicah. N. pr. „Dne .... bila je birma v . . . .; birmancev je bilo okoli 100." itd. Ako nam nihče ne sporoči takih novic, jih mi tudi vedeti iu priobčiti ne moremo. Nnjnovije skladbe za (amburaški zbor. — Ovili dana izači če nakladom skladateljevoni Vilima Gustava Broža, kapelnika gospodjinskog i mužkog tamburaškog zbora na Rieci i zboravodje »Jadranske Vile" na Sušaku nslijed pomuke avih prijatelja glasba — njegove najnovije skladbe za tamburaški zbor, koje su bile na Rieci i u Zagrebu primljene največim oduševljenjem i pobudile veliku senzaciju. Iz medju ovih osobito su nježne slijedede, koje su udešeue za podpuni tamburaški zbor: a) „D o m ovili a moja“ fantazija čeških pjesama (Brači selo) Ciena partiture 1 fr. 50 nv. — b) „Iz hrvatskog Primorja11 fantazija hrv. narod, pjesama sa kolom 1 fr. 50 nv. c) »Ljubim Te!“ mazurka posvečena narod. hrv. Čitaonici na Rieci 1 fr. — d) „Perka“ polka fran-cais (omiljeli komad slušajuče publike) 1 fr. — e) „Spavaj sladko1' serenada za brač uz pratnje tanit). zbora 1 fr. Izim toga izadi de jošte slijededi komadi, udešeni samo za brad uz pratnju glasovira: a) ,,Au revoir“ romanca 1 fr. — b) Le Carneval de V e n i s e“ Fantazija sa varijacijama, posve-dena tamburaškom umjetniku gosp. Milutinu pl. Farkašu 1 fr. — Komadi mogu se dobiti bud poštanskim poduzedem, bud franko, ako se novac unapried pošalje na skladatelja-kapelnika Vilima GustavaBroža (Rie-ka-Sušak, Villa Ružid, broj 4.) Avstrijski lloyd. — Ravnnteljstvo-Lloyda je na Angležkem naročilo nov paro-brod, ki se zove „Marija Valerija"; ta bo največi izmed vseh Lloydovih parobro-dov. Parobrod ta je že izgotovljen in v kratkem pripluje v Trst. Minolo sredo se je od tu odpeljalo ponj moštvo in kapitan. Zadnji čas čitamo po raznih laških časopisih v Trstu žive pritožbe zoper to pomorsko družbo. Ni davno temu, ko smo uprav v istih časopisih brali pohvalne in vspod-bujevalne članke novemu ravnateljstvu. Odkar je namreč vlada po milosti večine poslancev temu društvu povišala podporo ter ga po nekakem sprejela v svoje nadzorstvo, premenilo se je deloma tudi njega ravnateljstvo ter so namesto prejšnjih predstojnikov prišli novi, večinoma nemški možje. V Lloydovem arzenalu se je nastavil poseben tehniški vodja, čigar namen in delo-kiog bodi vodstvo grajenja novih parnikov ter preuredbe sedanjih. Uprav to novo moč so rečeni časopisi hvalili, dočim se sedaj posebno „Cittadiiio“ kesa ter izreka povsem nasprotno prejšnemu pisanju Kot povod navaja okolnost, daje novi vodja z delavci prestrog ter da postopa ž njimi nemilostno. Odkar je le-ta v Lloydovi ladjetesalnici, da so brez tehtnega uzroka odpustili iz dela že več delavcev. Kolikor je nam znano, se delalci zmerom odpuščajo pod pretvezo, ker nedostaje dela, Prav je, da država gleda na red, točno izvrševanje poverjenih opravkov in dobro gospodarstvo pri Lloydu, kajti le na tak način se lehko prepriča o njega poštenem delovanju. Da, nadzorstvo, to tiijajo od vlade vsi njeni podaniki, kateri za obstoj te pomorske družbe doprinašajo preko ti i miljone goldinarjev na davkih in pristojbinah; gledati bi se pa moralo, da avstrijski denar ostane doma, ter podati ubogim delavcem prilike za delo. Ne da bi se naročali parobrodi na tujem, zgradili naj bi se isti v obširnem Lloydo-vem arzenalu in kolikor možno z domačimi močmi in blagom, kojih nam v Avstriji ne primanjkuje. Tudi naj bi se nekoliko bolj gledalo na osiromašene delavce v Trstu, ki žive zgolj od prida svojih rok ter morajo hirati in stradati, ako se jim ne ponudi dela; ozir naj se jemlje na nje že zato, ker so itak že preveč prizadeti po draginji, nastali vsled odprave proste luke in splošnega padanja trgovine, Ako se Dunaju dovoljujejo milijoni in milijoni za napravo del, ki bodo zgol v okrasbo in na korist glavnemu mestu, naj bi se v Trstu gradile vsaj one ladje, ki se za avstrijski denar grade na tujem, da se s tem obvaruje delavski stan propadanja in lakote! „Edinost.“ Listnica. — Č. g. F. Št. na 0.: Čudno se Vam zdi. da smo tak6 skopi v objavljanju duhovskih zadev! Nam ne! Tisti krogi, kateri bi nam v tem ozirn morali iti na roko, nam dnliovske novice in zadeve kolikor le mogoče prikrivajo, da jib ne izvemo; naravno, da jih tudi objavljati ne moremo. Nekateri gospodje v Gorici hočejo po vsej sili imeti „N. S.“ za liberalno glasilo, ki se cerkve in duhovščine ogiba. Da bi to dokazali, skušajo na vso moč doseči, da „N. S.“ ne govori o takih cerkvenih in duhovskih rečeh, ki bi zanimale širše kroge, a za hrbtom že zdaj govore: „Ali ne vidite, kako važnih cerkvenih in duhovskih zadev „N. S.“ uiti ne omenja, dasi govori o vseh možnih važnih in nevažnih svetnih novostih?" Taki so ti naši „prijatelji'1 in taki ostanejo. Svobodno jim ! Toliko Vam in drugim na znanje. Bog z Vami! Preč. g. H. na Kr.: Naše poročilo je merilo bolj na Ljubljano, katero smo imeli pred očmi. Žalilo nas je vse došle goste iz obmejnih pokrajin, da ste se prav isti dan (28 jul.) vršila v Lj. dva druga shoda, ki sta mnogo gospodov odvrnila od Po-itojne. Mi ob mejah smo navajeni, da nikoli ne prirejamo dveh ali več takih veselic ali shodov ,ob enem, ki bi utegnili enemu ali drugem« škodovati na udeležbi; toliko bolj smo pričakovali, da se ne bodo prirejali taki shodi, ki bi utegnili škodovati narodnemu prazniku v Postojni, saj itak opažamo ua Kr, veliko premalo zanimanja za častito našo „ Družbo sv. C. in 11." Braut-Seidenstoffe schtvarz, weiss, farbig etc. — v. 45 kr. bis fl. 15.65 — glatte und Damaste etc. (ca. 300 verscli, Qual. u. Dispos.) versendet roben- u. stiickweise porto- u. zolifrei die Seiden-Fabrik O. Henneberg (K. n. K. Hofhef.), Zlirich. Muster umgehend, Doppeltes Briefporto nach der Schvveiz. (9) _ St. 493^ o. š. s. Razpis učiteljskih služb V tolminskem šolskem okraju se s tem razpisuje: a) mesto podučitelja na štirirazredniei v Kobaridu, in b) mesto podučitelja, oziroma podučiteljice na dvorazrednici v Podmelcu. Dohodki obeh mest so III. pl. vrste poleg dežel, šolskih postav 10. marca 1870 in 4. marca 1879. Prošnje s postavnimi spričevali naj se vlože pri podpisanem v dobi 6 tednov po razglašanju razpisa v časniku „Osservatore Triestino“ po predpostavljenih oblastnijah. C. k. okrajni šolski, svet v Tolminu dn4 22. julija 1892. Predsednik Ull a i' e n k i. & w o a> B S ® tz n — • CD £/;< *a o s- c Q I o B —• S' to oc = N > 3 'o «e v ° 5" _ o *-■ s % 3 q' „ g- ca • » « r | o £• » 3- sr1 "a § s o VA ®' Ž S ° o ° §• e * * S >r~< £ & p.« £ ^ p » a © 5 rj ? r. v s - < M <_-j. o I "-Ni, o tg - ^ » 5 c “ h ST Naravne mineralne vode iz raznih studencev. Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek. Homeopatična zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna Braiitzer v Kaiatišči št. 16, v najemu Alojzija C«liubicli-a Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi naj si Oelz-ovo kavo. Olz-ova kava je najboljše ka-vino primesilo. • • Olz-ova kava nima v sebi hrušk, ne repe, ne sirupa. Prodaja se v vseli prodajalnieah jestvin. m Čiivite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dx se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuis3 želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trata V lekarni C. /(/umiti in G. h- llovis, v Ljubljani v lekarni V. pl. 'lVnkAczg G. Piccoli, 111 Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj11; r l'o-stojni v lekarni Bacearcich, s Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v lleljaku dr. KumpJ'. iC I steklenica velja 30 kr. NB Varovati se je treba mavsikakih bahainov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker d rali jo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi in nevarni nasledki. Častna diploma j QQ | Zlata svetinja v Zagrebu v Temešvaru v Temešvaru na vo praldaza konje. Cena steklenici N k Uzorci na vse kraje poštnine prosto Priznana najboljša moderna SUKBf A, pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic snkna in volnenega blaga Moriz Sclnvarz Z\vittau (Miilireu). Vsa snkna za uniforme, vojaška sukna in ohsitkl, lodni proti dežju in lovska sukna. Črni perviens in doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livre-je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda od teh se uzorci ne pošiljajo. Gospodom krojačem pošiljam nefrank. na posodo prav lepe knjige z uzorci. k K n Novosti! Srajca za hribolazce tkana, iz najboljše snovi, enobarvna ali črtasta, s širokim privitim ovratnikom in 2 žepi, popol. velikost,, izborno iz delana po gld. 1.20 Svilen pas 1 meter dolg, fi cm. širok, s prosrebrnje-110 dvokačasto zapo-110 50 kr. kos Klobuk za hribolazce iz nnjb. klobučevine s širokim svilenim trakom 2 gld. Zavratnicfl za hribolazcu S) kosi za I gld. razpošilja proti povzetju Emil Sl o r c li VVien, 1. Salzgasse N.o 137 SAROOV SARGOV je že pripozuan kot nei zogibno zobno Ustilo imenuje se slovenski SARGOV je kot neškodljiv od zdrav- niške oblasti preiskan SARGOV je jako praktičen potovanje okrep- čtijoč SARGOV je že v domačih in tujih krajih z največim uspehom v rabi SARGOV j e prt dvoru '» plem- stvu ter v navadnih hišah v rabi SARGOV zahtevati zaradi mnogih ponaredbe brez vrednosti. SARGOV se dobi ]><> 35. kos v vseh lekarnah, Drogerijah Vi dišarnicah Jožef Kofol bukvovezec v Čepovanu veže knjige lepo, trdno in po nizkih cenah. Zato se priporoča slov. občinstvu, da bi ga podpiralo z naročili v tej obrti. £W nar se priporočajo naslednji goriški (rgovei, obrtniki, rokodelci in drugi: P* tarnanja iz najvišjili krogov p riti e jan n so vsakemu koMii. Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje VMakovrNtiie voščene nvcče Vseh vrst medeno pecivo V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Vrbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči. Anton Urbančič trgovec poleg Orzana y Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, snkno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče. Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo. Ivan Reja krčmar „Alla Colomba“ za veliko voja&uico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sv. Klare. Blaž Bitežnik KAMNOSEK v I rtni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih Ivan Howanski čevljar v Gosposki ulici med Or za n o m in Urbančičem. Ivan Kavčič veletržec na Komu ima zalogo STEINFELDSKE P1VE. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij. G. Likar v Gorici Semeni Uka ulica it. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah. Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Uabatišoe) št. U imil zdaj v najemu Franc Bizjak, ki r.oči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline. Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne. Ivan Cijan krojač v Nunski ulici St. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnica. Toči vedno dobra in naravna vina. Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki uliciUt. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Franc Jakil na sredi Raštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo. Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1. Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levn“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravljaokvirje za zrcala in podobe.' Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospOdo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah. Ivan Dekleva veletržec zvinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača riua bela in črna istrijauska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. — Prodaja na debelo Peter Drašček v Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Karol Draftček PEK Hira Como št. 4. Podružnica za razprodajo krnim se nahaja v Semeniški ulici št. 2. Ivan Veluiček krojač V Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom. Ivan 6otar kroJitA v Itabatišču (Rabat ta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo 7. naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu Tinkama Ant. M. O b i i - j a priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za dnliovske, županske iu druge urade. •— Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago. Izdajatelj in odgovorni umlnik And. Gabršček. —' Tisku A. M. Obizzi v Gorici.