^ to> ■
iCfl e. /& (^eć&rv. tÀXKJ
*
etc. XG $■$;_
•farnem*
Fosmuezna številka stane 60 vinarjev«
a
Naročnina listu :
Caio leto	,	.	K	5G-—
f®I Jeta .	,	.	„	26‘—
CfM leta	.	.	,	13 —
Zunaj Jugoslavije: Calo leto	.	,	,	66.—
Posamezne številke
3« Itirih straneh 60 v.
fesiništvo i.upravništvo: •M&risor, Koroška uliea it; S. — Telefon št. 220.
Ie©dfisen polltléen list za slovensko ljudstvo.
Inseratl ali oznanila
se računajo po K I.8C od, enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih popust.
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan o<š 11. do 12. ure dopoldne.
104. štefilka. '
Maribor» 4b© 20. septembra 1920.
Letnik XII
Naša gospodarska orientacija»
Ogromna večina ljudstva na Spod. Štajerskem pripadat kmetskemu stanu; mali in srednji kmet prevladujeta, velika posestva se nahajajo le v goratih o-krajih, kjer tvorijo gozdovi večji del posestva. Gospodarska organizacija se mora ozirati na gospodarske razmere v posameznih pokrajinah, mora hiti ta -ka, da se je more ljudstvo z vspehom posluževati.; Ce vzamemo v poštev organizacije, kojih cilj je pospe -Sevati varčevanje, nuditi v sili ugoden kredit ter iz -vrševati vse za ljudstvo potrebne denarne posle, pridejo za Spodnje-Stajersko edino rajiajzenovke in pa hranilnice, katere nazivlje ljudstvo kratkomalo „špar-kase“, .v. poštev,	m- hSMlSiffll
Rajiajzenovke ali kmetske posojilnice obstoje v večini župnij na Sp. Štajerskem. Ljudstvo se oklepa istih, ker lahko brez zamude časa in stroškov nalaga svoj odvisen denar, ker nudijo ljudstvu cen kredit in ker ostane ves čisti dobiček doma, služi v gospodarsko ’ povzdigo okoliša posojilnice. Statistika nam ka -že, kako se je vsled delovanja rajfajzenovk povzdignilo varčevanje, kako so se pridobili za varčevanje oni sloji, ki imajo le majhne zneske na razpolago , kako so milijoni kron prišli v rajiajzenovke le vsled tega, ker nudijo ugodno, priliko za varčevanje. Boj proti denarnemu oderušfvu vodijo rajiajzenovke že čez 50 let, posrečilo se jim je streti denarno oderušt-ro, 'dosegle so,, da je obrestna mera za kredit padala od leta do leta in da je preveliko izkoriščanje onih , ki potrebujejo kredit, prenehalo. Ce pomislimo, da se še danes plačuje v Prekmurju in Medžimur ju 10 do 12% obresti za posojila, če pomislimo, da zahtevajo banke od posojilojemalcev .10 %, (obresti, provizije in dr.), spoznamo velik pomen posojilnic rajfajzenovk , ki podeljujejo sedaj posojila proti 4—4/4% obrestova’ nju. Obrestna mera za kredite denarnih zavodov v Prekmurju in Medžimur ju ter obrestna mera bank , pri katerih obrestna mera za hranilne vldge ne presega obrestne mere za hranilne vloge pri rajfajzenov-kah nič ali kvečjemu za %%, nam kaže, kako visoka bi bila obrestna mera za posojila, ako bi ne bilo nobenih rajfajzenovk, kojih cilj ni zaslužiti, temveč — ljudstvu služiti. Ako rabim denar v obratne svrhe
kot osebni kredit proti poroštvu, se bom vselej poslu- | ževa] rajfajzenovk, ki pudijo najugodnejše pogoje, in f zlasti zahtevajo odplačilo v. malih obrokih tekom šti- f rih let.
Ako še pa rabi denar za investicije, za izplačilo dedičev, za povečanje posestva itd., za svrhe , za koje se rabi denar in sicer večje svote za daljšo dobo, se priporočajo hranilnice, katere obstoje v večini okrajev na Sp. Štajerskem. Dočim so rajfajze -novke zadruge, pri katerih jamčijo vsi člani s celim svojim premoženjem za obveznosti zadruge, so hranilnice občekoristni zavodi, ustanovljeni po določbah regulativa z dne 2. sept. 1844 od društev, občin ali okrajev. Društva, katera žele ustanoviti kako hranilnico," morajo vložiti, dokler nima hranilnica primer -nega rezervnega fonda, zadosten garancijski fond. Občine in okraji lahko ustanove hranilnice, ako prevzamejo s svojim premoženjem jamstvo .za vloge hranilnic. Na Sp. Štajerskem je 12 hranilnic, za katere jamčijo mestne, oziroma trške občine in okraji. Hranilnice so velikega pomena radi tega, ker se edino pri njih more denar pupilarno varno naložiti. Radi tega se nalaga denar mladostnih, denar raznih ustanov, cerkva itd. edinole pri hranilnicah. Hranilnice dobe na ta način mnogo vlog in sicer stalnih vlog , ker se denar, za katerega se zahteva pupilarna varnost, ne more tako lahko dvigniti, oziroma je glede mladostnih otrok za dolgo vrsto let siguren za zavod. ;V, časih pred vojno so hranilnice razpolagale z velikimi svotami odvisnega denarja, tudi v letih denarnih kriz so bile vloge v hranilnicah obilnejše, kakor v drugih' denarnih zavodih, radi tega so hranilnice imele vedno nižjo obrestno mero za hranilne vloge, kakor posojilnice. Hranilnic pa so se po nekaterih o-krajih ljudje glede nalaganja denarja dosti bolj po -služevali, kakor posojilnic iz stare navade; hranilnice so dosti starejše kot posojilnice, mestna hranilnica v Mariboru se je ustanovila leta 1858, prva slovenska posojilnica vLjutomeru pa šele leta 1872. Ker so hranilnice običajno nižje obrestovale hranilne vloge kot posojilnice, so podeljevale posojila pod ugodnejšimi pogoji, kakor posojilnice. Za podelitev poso-
;
il so pripravne hranilnice osobito radi tega, ker mora po določbah njihovih pravil dolžnik vsakokrat, ko plača obresti, tudi plačati gotov odstotek glavnice in se posojilo na ta način amortizira. Hranilnice dajejo posojila le na vknjižbo in sicer na prvo mesto, da si zasigurajo za- vsak slučaj denar, katerega posodijo . Občine, okraji itd., kateri po dosedaj veljavnih zakonih ne morejo dobiti posojil pri posojilnicah, ker ne smejoi prevzeti članstva, so navezani v slučaju, da potrebujejo denar, na hranilnice. Posojila, dana občinam, okrajem itd., so popolnoma varna, leer, morajo davkoplačevalci v obliki doklad plačevati obresti in amortizirati glavnico. Najstarejša in največja hranilnica na Sp. Štajerskem, ki deluje že nad 60 let, je Mestna hranilnica v Mariboru. Ta hranilnica je nedavno prišla popolnoma v slovenske roke in je takoj svoje poslovanje časovnim razmeram primerno razširila. Da se morejo hranilnice posluževati tudi take stranke, katere rabijo denar za kratek čas, oziroma nimajo nepremičnega premoženja, se je ustanovilo v okvirju hranilnice kreditno društvo, katero podeljuje osebni kredit proti poroštvu. Bistvo hranilnice in skrb za denar, kateri uživa pupilarno varnost, velevata, da se pri podeljevanju osebnega. kredita prav previdno postopa in zahteva pri teh posojilih zadostno poroštvo. Hranilnica je razen tega še ustanovila hipotečni zavod, katerega dosedaj nima nobena dru -ga hranilnica v Sloveniji. Hipotečni zavod kot poseben zavod, ki je stal pod nadzorstvom deželnega odbora, je ustanovil deželni zbor v Gorici v letu 1002. Narnep hipotečnega zavoda je dajati hipotečna posojila na nepremakljiva posestva, hipotečno zavarovane terjatve odkupiti ih izdäjati zastavna pisma. Zastavna pisma, za kateke jamčijo vsa posojila, katera so dana na vknjižbo in poleg tega še vso premoženje hranilnice, nudijo najbolj, ugodno priliko za dobro ob-restovanje denarja. Ker se plačujejo od zastavnih pisem 4% obresti in sicer polletno, se priporoča vsakomur, kdor hoče varno naložiti denar m še povrh doseči stalno dobro obrestovanje svojega denarja, da nakupi zastavne liste hipotečnega zavoda. V. slučaju, da kdo rabi denar, lahko zastavne liste proda ali pa iste zastavi pri hranilnici, oziroma pri kakem drugem denarnem zavodu. Vsi zastavni listi se moram
LISTEK.
»EBt NarIŽils	■
Spemi®! urtewslke mladosti«
(Üalje.)
„Tako je prav. Saj sem ti že rekel: Ti si mož! Jn ravno zato, glej, ker si mož, stopi kar tukajle notri k frančiškanom in opravi! Boš videl, kako boš ve sel in dobre volje. Ce še boš bolj obotavljal, teže ti bo. Pa spovedniku povej, da si pokoro že opravil, ko si brez potrebe trapil svoje zajčje srce po ljubljanskih ulicah. Bolj usmiljen bo s teboj.“
„Tebi je lahko. Iz vsega briješ norce,“
„Ne, ne ! Prav resno govorim, Le hitro stopi -va! Ko boš ti na žrjavici, bom jaz molil en očenaš za dober uspeh orlovskega misijona . .
„O! Samo en očenaš? Fant, tako hitro jaz ne opravim. Rajši imam, če ne šteješ časa, kako dolgo se bova s spovednikom kregala.“
„Ne boj se! Za velikim oltarjem te počakam.“ Več nisva govorila, ker. sva bila že mimo sv« Antona —
Dolgčas mi je že bilo.za oltarjem, ko je prišel, Z žedno ruto si je otiral s čela potne srage. Tioda bil je izredno dobre volje«. Po kratki molitvi sva se po, -
slovila.
Pa tudi drugi bolj vesel
dan se mi je zdel med vsemi naj-XXI
Po leti smo spet izletavali. Spoznavali smo nove kraje in nove Orle. Povsod je bilo opaziti, da orlovska misel napreduje in poganja močne korenine
med ljudstvom.	....	,
Spominjam se izletov na Vrhniko, v St. Vid nad Ljubljano, D, M. v Polju, Horjul; Šmarje pri Grosupljem.
Šmarski odsek je bil mlad in majhen, Na Dolenjskem je bilo sploh orlovstvo po večem še nova pni kazen. Tudi tujih Orlov je prišlo tistikrat zelo malo V Šmarje,-
Slučajno je pa bilo iz šmarske okolice več dijakov med Orli. Ti so med tovariši razvili živahno à-gitacijo za izlet v Šmarje. Mnogo se nas je odzvalo in bilo je prav. Javno telovadbo smo krepko podprli, da smo imeli skoro večino med telovadci. Mislim, da je tudi poveljeval naš voditelj.
Po telovadbi je prišel med naš gospod župnik s Police. Kregali smo ga, zakaj na Polici še nimajo Orla. Pravil nam je, da bo kmalu, Dvorana bo v kratkem pod streho, fantov ne bo manjkalo.
Med nami je iskal vaditelja, ki bi prihajal ob nedeljah popoldne vadit na Polico. Po daljšem barantanju smo se pogodili. Zadelo je — mene!
Z gorečnostjo sem se lotil nove naloge, dasi je nisem dolgo vršil. Ne vem več, zakaj sem kmalu popustil.
Imeli so nad trideset telovadcev, po večem okoli sedemnajst let. Mnogo dobre volje Je bilo med tisto mladino in dalo se je upati, da bodo n arasti! v par. letih v lepo orlovsko četo. Dvorana je bila novo zi -dana, orodje iz rok domačih umetnikov. Vendar lahko rabljivo. Čudim se, da pozneje o tem tako lepo zasnovanem odseku ni bilo ka* prida slišati.
Za svoj trud sem dobival tri srebrne krone in pošteno porcijo izvrstnega golaža. Polovico — denarja namreč — sem porabil za vlak, vendar se ml id ždela nagrada prav zadovoljiva.
Nekoč v decembru sem na Grosupljem zamudil veperni vlak. Ravno pred nosom mi jo je odpihal. Pravzaprav bi bil še lahko skočil gori, pa me je neusmiljen sprevodnik potegnil nazaj.
Zamuditi vlak je huda reč!
Kakorkoli sem urejeval svoje račune, ni mi kazalo drugega, nego mahniti jo peš za nagajivim vlakom in hudobnim sprevodnikom. V treh urah sem u-pal biti doma.
Noč je bila hudo črna, nebo oblačno čez in čez. Neznano mi je bilo, po kakšnih krajih me misli voditi dolenjska cesta. Le to sem sklepal, da svojega cilja po njej ne morem zgrešiti.
Hodil sem in hodil — zdaij skozi vasi, zdaj po tihih samotah, zdaj pod gozdom, iz katerega so votlo
odmevali udarci mojih urnih korakov. Žive duše nisem srečal.
Kar zaslišim pred seboj korake. Dolgo so mi udarjali na uho, bliže in bliže. Vendar sem uganil, da mi ne gredo naproti.
Končno dojdem človeka, Hodil je po svoji strani ceste, jaz po svoji.
„Dober večer!“
„Bog daj!“ —
Nobene besede več! Kmalu je bil človek za menoj, saj sem šel kakor veter.
Pa ni dolgo zaostajal. Začnjtil sem, da je pospešil korak in me jel dohajati,:
Čudil sem se. Cernu naenkrat pohiteva? Se bolj sem nagnal svoje noge, da sem že na pol tekel. Kljub temu so bili koraki za menoj bliže in bliže.
• Ogibal sem, kje približno utegnem biti. Toda kamor sem se ozrl, sem videl le črno noč. Pred menoj, za menoj siva cesta, na desni gozd, na levi po -ije. Več nisem mogel uganiti.:
Samotna okolica, pozna noč, votli udarci hitrih korakov za menoj — vse to me je navdalo z mrzlo grozo. Spomnil sem se raznih razbojniških zgodb in vroče mi je postalo *. .
Koraki so se vstrajno blizàli, Stekel bi bil, toda Bog ve, kje je človeška naselbina. Tudi sem si dopovedoval, da bom razbojnika le opogumil, ako pokažem s,trah in se spustim v begi
Tedaj je zavil preko ceste v poševni smeri proti meni. .
Bilo je gotovo: Nad me gre ,
Noga se mi je zašibila, bežati ni bilo več mogoče. Odnehal sem in sem počasi stopal. Prišla mi jo misel: Z lepo ga pridobiti! Hotel sem mu prijatelj -ski še enkra voščiti dober večer, toda beseda mi jo obtičala v grlu . ,•
Bil sem ves prepaden in potne kaplje, ki so mi gosteje in gosteje polzele po hrbtu, so bile mrzle kot leds
r
'nlrao 2.
S ,T. R Ä Z Ä
20. septembra Witte

tekom 55 let v polnem znesku vnovčiti in sicer na ta način, da se izžrebajo. Prvo izžrebanje se vrši najpozneje v petih letih po prvi izdaji zastavnih listov, more se pa vršiti tudi preje. Zastavni listi se glasijo na zneske po 200 K, 1000 K, 2000 K in 10.000 kron, vsakdo si more nabaviti poljubno množino zastavnih listov. Ne samo oni, kateri hočejo svoj denar, dobro naložiti, temyeö tudi oni. ki žele dobiti večja posojila proti vknjižbi na svoja posestva, se naj poslužujejo hipotečnega zavoda, pri katerem se, kakor je to bilo običajno v Gorici, plačuje 4% obresti, 54% odplačuje na glavnico, % % prispeva za upravne stroške in rezervni sklad ter na ta način v 54 letih popolnoma poplača cel dolg. Plačilo prispevka za rezervni zaklad se lahko, ako je zavod že zelo močen, zniža ali pa popolnoma opusti. Želeti je, da se slovensko ljudstvo v veliki meri poslužuje hipotečnega zavoda, kateri nudi posestnikom zemljišč pri podeljevanju posojil velike ugodnejše pogoje, kakor vsaka posojilnica. Nekaj let pred vojsko se je delalo na to, da se ustanovi v Mariboru slovenska hranilnica. Velik pomen hranilnic in velike ugodnosti, katere iste uživajo, je velevalo, da smo se Slovenci hoteli osamosvojiti. Izmed 12 hranilnic na Sp. Štajerskem so bile samo 3 v slovenskih rokah, vse druge so bile v rokah narodnih nasprotnikov. Poskusilo se je najprej ustanoviti hranilnico kmetskih občin in se je pridobilo veliko število kmetskih občin, ki so prevzele jamstvo za hranilnico. Ker so imeli v deželnem odboru in v večini o-krajnih zastopov naši narodni nasprotniki večino, za to se ni dal naš načrt uresničiti. Pozneje se je ustanovilo jedno društvo, pridobil primeren garancijski iona in skušalo ustanoviti hranilnico kot društvo. Se pretino so se vse predpriprave končale, je izbruhnila svetovna vojska in je ta načrt pokopala. Po končani svetovni vojski se je mnogo razpravljalo o ustanovitvi slovenske hranilnice in nazadnje sklenilo, da se sedaj, ko je prišla Mestna hranilnica v Mariboru v slovenske roke, ustanovitev novega zavoda v Mari -boru opusti. ,Vse občine, katere so svojčas sklenile , da prevzamejo jamstvo za hranilnico, naj se poslu -žujejo v vseh slučajih Mestne hranilnice v Mariboru, naj opozarjajo svoje občane na ta največji denarni zavod na Sp. Štajerskem, kateri ima nad 40,000.000 K hranilnih vlog. Prebivalstvo v okraju Maribor in vseh onih okrajih, v katerih ni hranilnic, naj se v o-bilni meri poslužuje Mestne hranilnice v Mariboru , katera je danes najmodernejše urejena hranilnica in daje. osobito z ustanovitvijo kreditnega društva in hipotečnega zavoda vsakomur priliko se iste posluže -vati
Mesec za mescem vedno bolj občutimo, da gi -neva obilica denarja, katerega so prej izkazovali denarni zavodi in posamezniki, vidimo pa tudi, da se že prav pridno oglašajo prošnjiki za posojila, za to moramo vse storiti, da bodo hranilnice, katere večinoma podeljujejo denar proti vknjižbi na kmetska posestva, razpolagale z zadostnimi denarnimi sredstvi, moramo pa tudi opozarjati kmetske posestnike, da je v njihovem lastnem interesu, da se .v slučaju potre -be obračajo na hranilnico, oziroma njen hipotečni zavod v Mariboru.
Stillini pregled
Jugoslavija.
V N a rodne m p r e d s t a v n i š t v u je poročal 17. t. m. naš zunanji minister dr. Trumbič. Naslikal je tež koce jugoslovanske mirovne delegacije, s katerimi se je morala boriti v Parizu pri sklepanju senžermenske mirovne pogodbe. Glede jadranskega vprašanja je naglašal, da so bila vsa dosedanja pogajanja za rešitev te zadeve brez uspeha. Trum -bič je tudi zatrjeval, da se bodo sedaj začela direktna pogajanja.med Italijo in Jugoslavijo. Trumbič lipa od teh pogajanj uspeh in zadovoljivo določitev naših mej naprarn Italiji. O Reki je omenil Trumbič, da naša vlada nikakor ne priznava D’.Annunzi,leve proklamacije o reski neodvisnosti in je že vložila tozadevne proteste na merodajna mesta.
Beograd ni s p r je j e 1 demisije deželne vlade za Slovenijo.
T sled regentovega potovanja v Sara -jevo je Narodno predstavništvo odgode no do 28. t. m. Finančni odbor bo zboroval nepretrgano dalje.
O K ó V o š k i je podal na interpelacijo poslanca Smodeja ministrski predsednik ATesnič dokaj sla -bo zadovoljiv odgovor. Naglašal je le, da bo koroški narod glasoval za Jugoslavijo in da se. nam ni bati plebiscita.	f
Mirovna p o g o d baz 'Avstrijo Še ni ra -iifieirana radi pomanjkanja kvoruma, ker je bilo preveč poslancev navzočih pri klubovih sejah in niso mogli pravočasno, ko je biilo glasovanje, v zbornico.
Hrvatski kmetski nemiri v občinah bgiovarske In zagrebške županije so prenehali, ljudstvo se je pomirjeno lotilo dela. Ban je izdal poseben razglas, v katerem poziva ljudstvo na red, mir in delo.
M i n i s t r s k i s jv e t je sklenil, da se zvišajo uradnikom bivše monarhije plače za^ 50%, onim v ostalih krajih pa se bodo povišale 'dnevnice. Končno-veljavno še to vprašanje danes ni rešeno.
Italija.
Italijansko delavstvo nadaljuje z zasedanjem tvornic. Tozadevno je izvojevalo delavstvo znatno zmago nad industrijalci. Italijanska vlada je že priznala načelo delavske kontrole v obratih. Po -sebni zakonski osnutek se bo predložil parlamentu.
Celio slo vaška.
C e h o s 1 o v a š k i ministrski svet je priznal ločitev Cerkve od države, na katero je pristal tudi papež. Posledica tega bo po izjavi prejšnjega nauč-nega ministra ustanovitev p atri ja hata na Češkem, o-mejitev škofij in nadškofij v Celioslovaški in pravica 'češke vlade, da soodločuje pri imenovanju škofov in nadškofov na Cehoslovaškem.
Francija.
V Ver s ai 1,1 ,e s u se sestaneta 23. t. m. franr coski. senat in zbornica, da izvolita novega predsednika republike,.
Busko-poljska, vojna
Ruski mirovni delegaciji v Rigi bo na -čeloval ruski zunanji minister Cičerin.
Poljski uspehi v Voliniji so omajali rusko fronto v istočni Galiciji. Rusi so v pripravah, da izpraznijo iztočno Galicijo, ker nadafjujpjo Poljaki obkoljevalno gibanje s severa. Poljsko-ukrajinske čete. ki so prekoračile Dnjester, se nahajajo na, črti Si-rodka—Urnikovice—Zlati potok—Monasterzyska., Po -Ijaki napadajo v smeri Cortkova—Husijatiiv Poljska vojska je zasedla tudi Hojolov, Rat jekov in trdnjavo Luck.
Domača politika.
„Ukaz — zakon'.“ Odkar so razpisane volitve v konštituanto, se izgublja pri nas zanimanje za parlamentarno delo. Poslanci sugli bii menda radi brž kot brž ostavili Beograd, da posežejo v volilni boj. Po vseh znakih je tudi pričakovati, da se bo sedarne Narodno predstavništvo razšlo in bo vlada sama brez ljudske kontrole. ostala na krmilu države. V, očigled tem dejstvom je naša prebrisana vlada zasnovala načrt takozvanega ukaz zakona, ki bi naj pooblastil,beo grajsko vlado, cla bi ona sama kovala in po svoji volji uveljavila razne zakone v dobi pred zborovanjem konštitiitante.. Vlada je tudi razposlala vsem klubom zakonski načrt, s katerim bi se podelilo ■ vladi; pooblaščence, da bi mogla brez parlamenta izdajati zakonske naredbe. Parlamentarni klubi so že razpravljali o svojem stališču naprarn , tem novem ukaz za -konu, ki ni nič clruzega nego''stari avstrijski paragraf 14 .pod jugoslovansko firmo. Jugoslovanski klub ’ smatra ta zakon v svojem principu za nesprejemljiv in bo menda vztrajal na zahtevi za nadaljevanja parlamentarizma. Pričakujejo, da se bosta pridružila tozadevnemu mnenju 'Jugoslovanskega kluba tudi ra -kalni in Narodnii klub. Politični krogi so mnenja, da bi znala izbruhniti že zopet nova Vladna kriza, ako bi vlada trdovratno vztrajala na zahtevi uveljave „n-kaz zakona.“
Minister tir. Kukovec „mož beseda“? Na shodu demokratov v Celju 15. avgusta je povclarjal g., minister Kukovec v uvodu svoje govorniške klobase, cla si je pridržal v Beogradu pravico izstopa iz vlade, ako bi ne našel v domovini in pri pristaših soglasja, z demokratsko izvozno politiko. Liberalno glasilo „Slov. narod“ je ravno v onem času, ko je. iskal dr. Kukovec soglasja pri svojih političnih pristaših po Ljubljani glede prostega izvoza boli ostro obsodil prosto trgovino kot kateri izmed klerikalnih listov. Ali ni bila ta obsodba glavnega liberalnega glasila dovolj jasna in javna nezaupnica g. ministru dr, Kukovcu. Iz Ljubljane je romal g. minister-zagovornik prosite trgovine v Celje, kjer je zbral v Narodnem domu pičlo število svojih pristašev. Ze med svojim go vorsm so letele manj pikre opazke in kritike. Ko je pa hotel dati na glasovanje resoluciji kot Zaupnice svojemu ministrskemu delovanju, so zapustili dvorano malodane vsi njegovi pristaši. Mesto glasovanja z a sprejem resolucij, pa hrbet od strani lastnih pri -stašev, ali ni to očitna nezaupnica? Nezaupnico je žel g. minister Kukovec od „Naroda“, nezaupnico od svojih političnih somišljenikov, a pri dveh klofutah ni ostal mož beseda', ni zapustil. minis|trskega stolca, am pak še naprej. ministruje in si menda, krpa že itak težke žepe potom proste trgovine, Med liberalno ob -ljubo m dejansko izpolnitvijo obljube je pri demokrati h vedno nepremostljiv prepad.
Liberalna glasila se vsa zaganjajo v,; malomarne in res vse graje vredne. carinske urade po Sloveniji. Ti napadi in upravičeni, izbruhi so od liberalne' strani dokajšnja nedoslednost, ker izvira vsa naša ca rinska počasnost in brezbrižna, malomarnost iz cen-indizimi., ki |e ravno volilno bojno geslo naših,demokratov. Le s centralistično bojno zastavo v volilni boj, se bomo srečali še z marsikatero pogubonosno škodo, ki je plodni sad od liberalcev zahtevanega cen tralizma. Na eni strani kritikovati, na drugi pa trobiti v 'javnost za bojno trombo, to je prav po liberalno nedosledno.
____________________- ________ '■"*». ■____
Volilno gibanje.
Število poslancev. Državni odbor je določil število mandatov za posamezne .pokrajine. Po le-tern ključu imajo: Stara Srbija: z višjo izobrazbo 20 in brez nje 83, skupaj 103 poslancev; Južna Srbija: z višjo izobrazbo 13, brez nje 42, skupaj 55 poslancev; Bosna: z višjo izobrazbo 14, brez nje 49, Skupaj 63 poslancev; Vojvodina: z višjo izobrazbo 10, brez nje 34, skupaj 44 poslancev; Hrvatska: z višjo izobrazbo 17, brez nje 68, skupaj 85 poslancev; Slovenija; z višjo izobrazbo 10, brez nje 30, skupaj 40 poslan -cev. Stevik poslancev za ostale pokrajine še ni natančno določeno. Za Crnogoro še ni odločeno, ali se
bo njen okoliš raztezal db mej pred balkansko vojno* ali do mej pred svetovno vojno. Za zasedene kraje se se določi število poslancev, katere volijo za slučaj, da preneha zasedba. Slovenci dobe še dva poslanca za Koroško, ako nam pripade potom glasovanja.
Še enkrat Nemci in volilni imenik za državni zbor (ustavodajno skupščino). Zupane, gerente in vse osebe, ki sodelujejo pri sestavi volilnih imenikov, še enkrat opozarjamo na določilo volilnega reda, da Nettici in nemeurji nimajo volilne pravice. Merodajno je, ali se je volilec leta 1910 pri ljudskem štetju zapisal za Slovenca ali Nemca. Okrajna glavarstva i-majo spise zadnjega ljudskega štetja shranjene. Po občinah na deželi je itak javno znano, kdo se je pri tuniškem štetju zapisal za Slovenca in kdo za Nem -ca. Ko boste reklamirali Nemce iz imenika, se sklicujte na ljudsko glasovanje leta 1910. Po mestih pa ho inorala politična oblast imeti ljudskoštevni mate -rijal na razpolago.
Demokratie na Hrvatskem. Na Hrvatskem je začela najprej demokratska stranka razgledavati teren za iolitve. Njihovi časniki poročajo o različnih, dobi;o uspelih shodih zlasti po belovarski in varaž -ciinski županiji. Dne 12. t. m. sta priredila v Novski shod sama poglavarja stranke in bivša ministra Lu-kinič in Andjelinovič. Lukinič je zatrjeval, da je njegova stranka naredila vse, kar je dobrega v 'Jugo -sjaviji, a Andjelinovič je obljubil volilcem, da jim ho-' /Če doseči: svobodo sajenja tobaka, svobodo paše in kuhanja žganja. Ako pričnemo licitirati s takimi obljubami. je mogoče, da pridemo celo clo „svobode pla-čkanja“ in „svobode hajdukovanja.“
Wmme vesti.
Naši poslanci za izenačenje davkov. V- seji finančnega odbora dne 16. t. m. je poslanec profesor Vesenjak v imenu Jugoslovanskega kluba zahteval , da finančni minister sestavi posebni odbor za izena -čenje vseh direktnih davkov v celi 'državi. Ta odbor naj bi bil sestavljen iz strokovnjakov iz vseh naših' pokrajin in bi se moral pri svojem delu radi informacij obračati tudi na interesente. Predlog poslanca Vesenjaka'je bil od celega odbora, sprejet.
Važen pretest poslanca .Vesenjaka. Finančne administracije še vedno predpisujejo osebno dohodnino na podlagi eksistenčnega minimuma 3200 K, a ne pa 7200 K, kakor je že sklenil na predlog poslanca Vesenjaka finančni odbor. Radi tega nepokornega postopanja finančnih oblasti je vložil v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Vesenjak oster protest. Temu protestu so se pridružili poslanci :1 dr. Brezigar , dr. Puc, dr. Lorkovič in Petričič.
Mesto Celovec so razdelili v osem glasovalnih odsekov. Odseku načeljuje po 1 predsednik s tajni-
kom.	Po imenih sojeno, je v teli glasovalnih odsekih bodisi predsednik ali pa tajnik Slovenec. Predsednik celotnega celovškega glasovalnega bdseka je francoski podpolkovnik de Segnier.
Odlični rajhovci na Koroškem. „Narod“ poro -ča, da je dospel na slov. Koroško bivši nemški drž, kancler dr. Michaelis in ž njim še več 'drugih raj -novcev, ki so se nastanili v Skofjem 'dvoru. Gotovo je, 'da niso prišli ti prusaki samo na zlet ali oddih na’ koroško, ampak z raznimi prikritimi nameni. Najbrž go prinesli svojim avstrijskim bratcem denarne agitacijske zbirke, ali pa se bodo poskusili tudi sami po pruskem receptu kot agitatorji, hujskači itd.1
Liberalne batine in samostojno zaušnice. Zer-jav-Kramerjevo glasilo „Jutro“ od 16. t. m. obljublja in priporoča za politikujoče duhovnike batine. Kme -tijski list "od 16' t. m. — sinovVko Zepjav-Kramerje-v o glasilo pa obeta zaušnice .blagoslovljenim lieom mariborskih Časnikarjev izpod dlani samostojno ner žuljavih rok g. Uroka in Drofenika. Liberalci in samostojni že v" naprej, predno smo stopili v volilno borbo, nekako programatično Širijo in, napovedujejo dostojnost volilnega boja v obliki batin in zaušnic . JDS ”in Samostojna si nista samo mati in hči glede političnih ciljev, ampak tudi' glede svojega zunanjega nastopa pri udejstvovanju svoje politike, Id se bo: kazalo v batinah, in zaušnicah. Res liberalno in samostojno dostojno volilno borbo nam obetajo naši politični nasprotfiiiki. Ker nas ne morejo pobiti načelno in; še manj pa preglasovati, bodo lopnili po nas z batinami in zaušnicami. Liberalne batine ter samostojne klofute so . človekoljubna reklama zà vstop v vo -lilni boj obeh nam nasprotnih strank. Dejanski pro -gram kvalificiranih liberalcev so batine’, nežnljavo-rokih samostojnežev pa klofute!
Višek protipostavhosti si je dovolilo okrajno ulavarstvo v Slovenj gradcu. Imenovano glavarstvo je razposlalo na svoja županstva navodila, naJj _ ta vprašajo Nemce in nemškutarje: Ali se hočejo izjavili za Slovence, da dobe volilno pravico v kogstitu-anto? Odgovor na to dokaj-omejeno vprašanje je od Strani Nemcev in ravno v tern glavarstvu se cvetočih zagrizenih nemškutarjev ednosfaven. Sedaj bodo seve vsi priznali slovenstvo, ■ da bodo le postali deležni . volilne pravice. Postava pa odločno pravi, da vsak, ki je pri ljudskem štej ju v letu 1910 zatajil svoj materni jezik in se zapisal kot Nemec, nima volilne pravice. Vprašamo sedaj slovenjegraško glavarstvo:, Ali se zaveda, kaj je napravilo s to svojo okrožnico? —•■ Slovenjegraško kot obmejno glavarstvo je dolžno, da prekliče in popravi že razposlano in protipostavno postopanje. Ako ne dobimo tozadevnega uradnega zagotovila o popravku, bomo celo zadevo javili v Ljubljano, 'da pouči ta obmejno gospodo :	Kaj. da pravi
postava!
s m B be a B
Stran 3.
Vojaški duhovniki Pred kratkim je minister vere, demokrat Marinkovič odločil, da se noben duhovnik (bodisi aktiven ali rezervni), ki je služil v avstro-ogrski vojski, ne sprejme, kot vojaški duhovnik v srbsko (?) vojsko. Ta odločba je naravnost žaljenje vsega duhovniškega stanu. V srbsko (?) vojsko sprejemajo ljudi, ki so bili z a časa Avstrije pemškutarii in renegati, tudi pravih Nemcev po krvi in plemenu ne zavračajo in se ne boje, da bi jim vojaštvo okužili s proti državnostjo. Slovenske duhovnike, tudi vojaške. pa, ki so jih zaradi slovenske narodnosti in „sr-holilstva“ zapirali, stigmatizira (označuje) demokratski minister Marinkovič s svojo odredbo kojt državi nevarne, p- samo zato, ker so duhovniki! In to ravno sedaj, ko se naši vojaki v Srbiji pritožujejo, da nimajo nobenega duhovnika, ki bi jim dajal tolažila vere. Na tisoče katoliških vojakov o,staja cele mesece brez službe božje in brez svojega duhovnika. Država ima dolžnost, da tem vojakom da duhovnike, minister vere pa jim hoče še te duhovnike vzeti. To ni minister vere, ampak minister nevere! Taki ministri nas utegnejo osrečevati tudi po volitvah, ako se z vsemi silami ne potrudimo, da kar največ glasov pri borimo krščanski Ljudski stranki !
C armarne in zopet cannarne. Vse slovensko ča sopisje brez razločka strank se zaganja, napada m želita škandalozno počasno in brezbrižno postopanje na nagih carinarnah. Središče vseh pritožb in nered-nosti je ravno mariborski carinski urad, kjer se je nagromadilo na stotine vagonov carinskega blaga in je promet v Avstrijo skoro onemogočen. .Vsled prepočasnega carinarjenja mariborske carinarnice izjavlja Avstrija, da rabi za promet vagone in bo začela na javni dražbi prodajati blago, ki je naslovljeno za Jugoslavijo, Jugoslovanski naročnik bo poleg plačeva -nja neznosno visoke stojnine izgubil še naročeno blaga: po nemarnosti in brezbrižnosti naših c arin ar je v , katere ščiti in neguje v trmoglavi lenobi beograjska generalna, carinska direkcija. Menda res po naših carinarnah ne bo prišlo' poprej do rednega poslovan-• a, ‘dokler ne bo poučila o hitrosti, naše carinarnike ' rahialna sila cip skrajnosti razljutenih naročnikov.
Stanovanjski ravnatelj v Mariboru dr. Juvan ostane še nadalje na svojem mestu, Vse vesti o zamenjavi dr. Juvana s profesorjem Schaupom kot novim stanovanjskim ravnateljem izvirajo iz nesporazum! je»,ja. Dr. Juvan ostane tudi nadalje stanovanjski ravnatelj v Mariboru.
Za invalide. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani je prevzelo z 11. septembrom od vojaške in-lendance odmero in nakazovanje vojaških pokojnin in preskrbnin. 'Vse vloge, ki se tičejo vpokojenih gažis-tov, njihovih vdov in sirot, je pošiljati odslej temu poverjeništvu. Način odmere in nakazovanja pokoj nin ter preskrbnin ostane' do nadaljnih odredb neiz -prempnjen. Stranke naj vlagajo svoje tozadevne.pro-- ge pismenim potom in naj ne hodijo osebno v Ljub-iano, ker poverjeništvo jim ne bo povračevalo potnih stroškov.
Trgovska akademija v Ljubljani je dovoljena.. Z letošnjim šolskim letom se ojtvori I. letnik in ahi-turijentski tečaj. V I. letnik se ‘sprejmejo tisti učenci, k! so dovršili IV. razred tuzemske srednje šole (humanistične gimnazije, realne gimnazije, realke) ali pa IV. razred štiri razredne meščanske šole, in sicer v, matematiki, reaiijah in učnem jeziku najmanj z dobrim vspehom, v vseh dragih predmetih vsaj z zadostnim uspehom, in ki so dopolnili 14, leto ali ga bodo dopolnili v teku sprejemnega leta. To velja tudi za učenke gori imenovanih srednjih šol in dekliškega liceja ali dekliške realne gimnazije, ako sta zadnja dva zavoda javna ali imata .vsaj pravico javnosti’, ter za učenke štirirazredne meščanske Šole, Pri spre je -mu imajo prednost tisti, ki se izkažejo z vsaj zadostnim redom1 iz kakega modernega jezika (francoščine, nemščine, italijanščine). Dokler pa štirirazredne deške in dekliške meščanske šole še niso povsod u-sianòvljene, se morejo sprejemati v I, letnik tudi absolve,ntje in absolventke trirazrednih meščanskih šol pod istimi pogoji, ki so zgoraj določeni. V slučaju prevelikega števila priglašenih se bodo upoštevala le najboljša izpričevala. — V abiturijentsld tečaj se sprejemajo le absolvent j e humanistične in realne gim nazije ter realke. Matura ni potrebna, — Prijave za vstop sprejema Josip Gogala nadzornik trgovskih šol v svoji pisarni na Kongresnem trgu št'. 2, in sicer • [dne 17» iii 18. sept. od 11. do 12. ure dopoldne in dne A), sept. od 10. do 11. ure dopoldne. Prijave se more-/jo vršiti tudi' pismeno. Končni sklep glede sprejema šo objavljen pred ravnateljsko pisarno. Priče,tèk šolskega leta bo razglašen po časopisih. Josip Gogala.
Goriški planinci izletijo v nedeljo, 26. sept. na Kum (1219 m). Odpelje se iz Maribora ob 3.08 uri zjutraj cle Hrastnika ter krene po sestanku s planinci iz Ljubljani na vrh. Sestop v Zidani Most ali v prijazen trg Radeče, Vsi planinci so vabljeni! /
Slov. planinsko društvo naznanja, da se za-' tvorijo planinske koče dne 20. septembra; Aljažev dom ostane odprt do 1. oktobra, Valvazorjeva-koča,
. Obirska koča, koča v Kamniški Bistrici in hotel Zlatorog ostanejo celo leto odprti in oskrbovani.
Za prosveto. Knjiga je postala ljudska duševna hrana. Naša izobraževalna društva storijo z obsežnimi, dobro urejenimi knjižnicami npjvečje kultur-uo-socijalno delo. Saj so bile knjižnice tudi edini 'znak življenja naših prosvet med vojno. Le žal, da šo povsod strašno trpele in da izgubljenih zakladov ni-mogoče nadomestiti. Najtežje je pa gotovo priskočiti na pomoč našim ljudem v Prekmurju in na Ko --roškem, ki silno radi berejo, a nimajo ne društev in ne knjižnic, ne knjig in žal tudi ne dobrotnikov, ki
bi odpomogli pomanjkanju duševne hrane. Pričakovati je zanesljivo, da naši meceni razumevajo težaven -položaj obmejnih pokrajin, ki stoje še vedno pod vplivom „zveličavne“ nemške, oziroma madžarske kulture in da storijo plemenito delo usmiljenja z žrtvami, ki jih prekaša gotovo vspeh. Slovenska dijaška zveza hoče po svojih močeh posredovati pri tem plemenitem delu in prosi, da naj dvigne vsak svoje zaprašene knjižne zaklade iz podstrešja, prezrači nedotaknjene omare s knjigami, odpre stare zaboje in škrinje, reši gotove smrti skladovnice knjig iz drvarnic in pošlje vse, kar je količkaj uporabno, podružnici Slovenske dijaške zveze v Mariboru (bogoslovje), ki hoče ustanoviti ljudske knjižnice po Prekmurju in Koroškem. Najbolje je, ako jih dostavijo dijaki, ki se ravnokar vračajo s počitnic v mesto. Dijaštvo pa poziva SDZ, da stori svojo dolžnost napram zvezi m ljudstvu vsaj z vnetim nabiranjem knjig. Ako bi dopuščala sredstva, bi pač poslali „milo prošnjo“ na posameznike, a upamo trdno, da najde odziva tudi ta apel. Dijaki pa na delo, na zbiranje ! Denarni prispevki so dobrodošli, a ne dosežejo tolikega vspeha, ker nabava knjig dela dandanes velike težave.
Koncertna turneja Zlatka Balokoviča. Največji jugoslovanski virtuoz na goslih Zagrebčan g, Zlatko Balokovič bo pred svojim odhodom na zopetno koncertno turnejo v Pariz in London koncertiral tudi pri nas in sicer v Maribora, Celju in Ljubljana začetkom oktobra (najbrže 8., 9. oziroma 11.) O ,našem umetniku bodemo v kratkem poročali več.
Iz Ptuja.
Zadnje dni mesca septembra 1919 se je izselil iz Brega pri Ptuju znani velenemec in vojni dobičkar Rengo. Svoje posestvo in mlin, vredno več milijonov kron, je prodal na tihem in na tihem tudi odšel, ne da bi ga kdo nadlegoval bodisi od politične ali od finančne oblasti. .Vprašamo merodajne - oblasti :	Kako
j o to mogoče, da se je v tem slučaju povzročila državi večtisočkronska škoda?
Pred kratkim je pripovedoval znanec Rengota, ki je ž njim govoril v Gradcu in ga vprašal, kako je mogoče, da se mu je posrečilo priti neovirano v Avstrijo, ne da bi plačal le en vinar davka pri prodaji svojega velikega posestva v Jugoslaviji? Rengo se mu na kratko odreže, rekoč:	„Man muß die Herren
an der Quelle ums Maul gut schmieren können.“ — Torej zdaj šele je nam jasno, na kak način se je g. Rengotu posrečilo priti neoviran preko meje. Zahtevamo energično, da se ta zadeva natanko preišče in pojasni, kdo so ti-le gospodje, ki si pustijo po gobcu mazati! Pa se še drznejo reči, da pri nas ni balkanske korumpcije!
Nekaj dni po preobratu je pridrdralo več težkih avtomobilov iz Strnišča v Ptuj, obloženih s pohištvom. Ustavili so se pred hišo okrajnega glavarstva, kjer se je pohištvo razkladalo in znosilo v no -tranjost poslopja. Nas ta stvar sicer nič ne briga, a konstatiramo samo fakt, toda zanimalo pa bo mogoče koga drugega, posebno pa g. majorja Geloseviča, poveljnika mesta. Ime Šoferja je na razpolago.
Pri okr. glavarstvu y Ptuju je bila nameščena neka Mervič kot pisarniška pomočnica; begunka iz Gorice. Kakor se nam zatrjuje, zelo pridno dekle. S svojim zaslužkom je vzdrževala obitelj obstoječo iz 7 oseb in sicer staro mater in 6 nepreskrbljenih bratov in sester. Družina se je preselila pri invaziji Italijanov, v Ptuj. Zgubila je svojo premoženje v vojni, vsled česar je družina revna in je živela od njenega zaslužka. Kar naenkrat — približno pred enim mescem — pa dr. Pirkmajer, vodja okrajnega glavarstva Odpusti Mervič iz službe in na tak način vrže njo in celo obitelj na cesto. Ne samo, da ,ta brezsrčnež, kar je v obče znansi pridrži tri Nemke, ki le za silo lomijo slovenščino v službi, ampak na to mesto vzame v službo neko drugo dekle iz Kranjske, koje sorodnica je kuharica pri družini Pirkmajer lin uživa kot taka, veliko protekcijo pri gospodu-vodji glavarstva. Ta slučaj je vnebovpijoe, a je le majhen odstotek c-uih slučajev, in pritožb, M jih imamo na razpolago iz ljudstva, kojo kategorično zahteva, da se na tako mesto postavi izkušena oseba, ki ho imela več razumevanja za blagor ljudstva, kakor pa ta brezsrčni demokrat dr. Pirkmajer. Njegov verni priganjač in ti -ran pa je nek Marko, bivši žandar, ki mu ie poverjeno vodstvo pisarne. — Temu človeku bi pa pristojalo mesto paznika ali profosa v kaki kaznilnici, kjer bi imel posla s samimi zločinci, in ne mesto vodje pisarne okrajnega glavarstva» Ni naš namen, koma škodovati, naša sveta dolžnost pa je, da branimo ljudstvo pred krutostjo takih ljudi in da opozorimo deželno vlado na nedostatke, ki se dogajajo. Vprašamo deželno vlado,, ali jej je o tem sploh kaj znano in a-ko misli napraviti red in Sčistiti Avgijev hlev? — Za danes toliko.
\ Približno pred ‘dvema mescama se je vršila pri okrajni sodniji razprava, o koji še danes ne moremo poročati, ker je še v razpravi. V ilustracijo pa omenimo le slučaj, ki’ se je. dogodil par dni poprej. Sodnik ar. Seh’ učitelj M . , . in vladni kon -cipisl F .- v v . so se vozili iz Ptuja k Sv. Urbanu na obisk. Prifurali so se šele drugo jutro nazaj v Ptuj, seveda z vozom, ker hoditi niso mogli, a v kakšnem alkoholnem stanju, o tem se je marsikaj govorilo. Vsi trije so namreč javni uradniku Broz komentarja. K stvari se še povrnemo.'
Naša zadnja notica o razmerah' pri davčnem uradu je učinkovala kakor bomba. Gdč. Jernejšek je vsa iz sebe od žalosti. Izzivalno nemškutarenje v tiradu je sicer popustila — na nemške pozdrave baje
sploh več ne odgovarja — trdi pa še vedno, da je Nemka. Svetovali bi jej, da naj gre tja, kam jo srce n vleče — v Gradec, in naj ne odjemlje kruha — Slovenkam.
Med zadnjimi dekoriranci se nahaja tudi šolski nadzornik Flere, to je oni gospod, s katerim baviti smo opetovano bili primorani radi njegovega vzor-poslovanja. Ni zastonj frakar. in sorodnik dr, Pirkmajerja.
Ptujski Nemci in nemčurji so postali v zadnjem zopet predrzni. Nemčurijo povsod in izzivajo. Svoje sestanke imajo navadno pri nekem Seitzu (Zajcu) in Simoniču, kjer rujejo in kujejo proti naši državi. .To so namreč že od nekdaj znane nemčurske gostilne. Policijo opozarjamo na te gostilne» Da so pa ti nemčurji postali zopet izzivalni, je kriva ptujska liberalna irakarija, ki se s itemi protidržavnimi eie -menti brati in jim daje potuho. Ni čuda, ako se lih' pri oblastvih, ne izvzemši mestnega magistrata, po -zdravlja kot stranko z besedami: „Küss’1 die Hand“ in „Habe die Ehre“, Ptujska Irakarija, ki sliši na i-me JDS, pa si naj zapomni, da bomo odkrivali vse nedostatke in njene spletke,‘dokler se ne Sčisti vse ono, kar ne spada v javno življenje.
Sv. Jakob v Slov» gor. D'a nimamo poštnega sela, ki bi nam prinesel našo pošto domov, nas jezi že precej dolgo. Da pa človek pri poštnem uradu niti poštnega nabiralnika ne najde, pa presega že vse meje potrpežljivosti. Poštni urad je zaprt zjutraj do osmih — opoldne in zvečer ob petih. Ce v tem času prineseš pismo na pošto, ga ne moreš oddati, ker ni nabiralnika. Človeku se zdi, da na Turškem ni huje. Sino bili ujeti v globoki Rusiji, pa takih razmer nismo našli.
Horn j esavin j ska dolina. Okrajna cesta Rečica na Paki—Mozirje je podobna razritemu gorskemu klancu. Kaj neki delajo gospodje pri vranskem in pri gornjegrajskem okrajnem zastopu? Ko bodo ceste enkrat popolnoma izvožene in razdrapane, potem bode vsako popravljanje cest stalo stotisoče.
St. Ilj pod Turjakom. V; nedeljo, due 5. sep -tembra je naše Bralno društvo na prostoru pred Posojilnico priredilo kaj mično prireditev» Na vsporedu so bile pesmi: „Hišica očetova“, „.Eno devo le bom ljubil“, „Visoko vrh planin stojim“, potem deklamacije: Gregorčičeva „Velikonočna“ in Zupančičeva „Kvartopirci“. Pevci’ in deklamatorji so rešili svojo nalogo izborno» Veliko zdravega smeha so povzročili domači fantje s, prav dobro zadeto burko „Vse naše“, prav krepkega moralnega jedra nam je pa podala i-gra „:Za križ in svobodo“. Sploh je uspela cela igra j had- vse pričakovanje dobro. Prav hvaležni smo našim dijakom za toliko požrtvovalnost in trud: ‘darovali so svoje dobro zaslužene počitnice delu za narod in njega izobrazbo. Veliko vztrajnost so pa tudi po -kazali naš domači pevovodja ter domači fantje in dekleta, ki so navzlic mnogemu gospodarskemu delu po j dnevu hodili potem še po večerih, nekteri prav daleč, točno in redno k svojim pevskim in igralnim vajam. Cisti’ dobiček, nekaj čez 800 K, se bo porabil za nakup novih knjig, Id bodo dobro in koristno berilo, posebno za bližajoče se dolge zimske večere.
St. lij pod Turjakom» Tukajšnjemu bralnemu društvu je darovala gospa Fčančiška Ogrizek iz Dovž znesek 203 K kot čisti dobiček tam prirejene i-gre: „Skrivnosti mlade vdove“ m pa prav lepe kulise za oder. Prav lepa hvala!
;____________L_______________________________:________
j Vlni&irtM« vprašfiiij® se bliža rešitvi.
Kmetska; zveza je dobila od deželne vlade nar
slednji dopis:
V	zadevi viničarskega vprašanja je poslalo poverjeništvo za socijalno skrbstvo '• okrajnim glavar -stvom v Mariboru. Ljutomeru, Ptuju, Konjicah, Cetju Brežicah sledeče:
V	vsakem sodnem okraju glavarsttte, kjer bivajo viničarji v večjem številu, se ustanovi krajevna komisija za rešitev viničarskega vprhšanja. V to komisijo pošljejo po enega zastopnika sledeče organi -zarije:
Zveza viničarjev, Kmetska delavska zveza, Jugoslovanska strokovna zveza in vse Kmetijske podružnice skupno po enega zastopnika.
Naloga te komisije je, določiti:
1.	Današnjo vrednost dajatev, ki jih' dobiva povprečno vsak viničar od gospodarja, *n sicer:
a)	Vrednost donosov deputatile zemlje (posamezno njiv travnikov, pašnikov, kopavine.)
b)	Vrednost naturalnih prejemkov (zrnja, moke ih drugih živil, kakor tudi hrane in pijače.)
c)	vrednost' lesa za kurjavo, listja za steljo, kakor tudi krme in slame za živino.)
2.	Ugotovitev eksistenčnega minima za eno osebo oziroma družino v dotičnem kraju na podlagi in po sistemu uradnih objav poverjeništva za socijamo skrbstvo o eksistenčnem minim» Nar. dež. vlade za Slovenijo, z dne 14. aprila 1920 Ur.. 1. št. 190.
3.	Ugotovitev temu primerne krajevne minimalne mezde za viničarja vpoštevajoč navedene mezde v nafuralijah.
V	komisiji predseduje politični uradnik s pra -vom ‘dirimacije.
IVse krajevne komisije imajo do konca sepfem -brasi posiati osrednji „Paritetni komisiji za rešitev viničarskega vprašanja“ v, Mariboru točno poročilo o
é- __ __ ____ ■ .	___________________
maferijelnem stanju viničarjev svojega okraja v smislu gornjih določil pod točko 1—3. ‘ Posredujejo naj tudi med vinogradniki in viničarji v svrho zvišanja 'denarnih: in naturalnih prejemkov slednjih.
Ko bo rešitev viničarskega vprašanja dovoljno pripravljena bo sklicalo poverjeništvo za socijalno skrbstvo z udeležbo zastopnikov deželne vlade končno enketo pri okrajnem glavarstvu v Mariboru.
Zadeva viničarjev je zelo nujna in morajo biti krajevne komisije do koncem septembra gotove s svojim delom.
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb.
Okrajna glavarstva pozivamo, da takoj izvršijo volitve v komisijo, da se viničarsko vprašanje vendar enkrat reši.
Narodno gospadarstn®.
Svinjski sejm v Mariboru. Zadnji svinjski sejm na mariborskem sejmišču je bil dokaj živahen. Prignali so na sejmišče 186 komadov, celo iz ljuto -merskega okraja. Cene so se gibale od 160—200 K komad (odstavljena mala presete). Stare svinje šopa plačevali po 26 do 30 K 1 kg. Povpraševanje po prašičih od strani kupcev je bilo prav veliko in je želeti, da bi pripeljali kmetje na petkov sejm v Maribor kolikor mogoče veliko svinj vseh vrst, starosti in kakovosti. Opozarjamo tudi na novo naredbo glede potrdil za nakupovanje. Tozadevno se lahko pouči vsak kupec in prodajalec pri domačem županu.
Popravek. Zadnja notica o določitvi cen govejemu in telečjemu mesu se popravlja v toliko, da o -stanejo cene telečjega mesa dosedanje in sicer 20— 22 K za 1 kg, samo cene govejemu mesu se znižajo na 18—20 K za 1 kg.
Radgonska „Sparkassa.“ .Več vprašanj in dopisov je že prejelo naše uredništvo glede tega sedaj iujezemskega denarnega zavoda. Mnogo jugoslovanskih državljanov še ima naložen svoj denar v radgonski „Sparkassji“, ki je sedaj v Nemški 'Avstriji. Razni naši naložniki, ki so udeleženi pri tem zavodu sedaj vprašujejo: Kaj naj bi napravili s svojim pri tem denarnem zavodu naloženim denarjem? Ali ga naj puste v radgonski hranilnici, ali ga naj dvignejo .Odgovor na ta vprašanja je dokaj jednostaven,. Ako hočejo denar dvigniti, jim ga bi radgonska hranilnica gotovo izplačala, seve v avstrijski valuti, ki je pa v, primeri z našo znatno nižja in bi tem potom veliko zgubili. Bolje je še čakati, da se bo to vprašanje re-
S £D' E Ä Z ’A
šilo sporazumno z drugimi vprašanji, ki se še morajo rešiti med obema državama: Jugoslavijo in Avstrijo, Ako imajo naši državljani velike svote naložene v tem zavodu, bi se morala že naša finančna oblast vi Ljubljani uradnim potom pobrigati, da ne bodo naši z ozirom na slabo avstrijsko valuto preveč oškodovani. Tozadevno bi se morali prizadeti naložniki obrniti na finančno oblast deželne vlade za Slovenijo v. Ljubljani.	>
Zakotna trgovina s tobakom. Tobačna uprava bo v kratkem izdala zelo stroge naredbe proti zakotni trgovini s tobakom. Vsak gostilničar in kavarnar bo imel pravico prodajati tobačne izdelke toda sadio proti navadnim trafikantskim odstotkom.
Trošarinski davek. Z dnem 20" septembra t. L stopi- v veljavo novi trošarinski davek na sladkor, jedilno olje, sveče, fina vina, špirit, kisovo kislino in diligo. V najkrajšem času bo vpeljan drž. monopo, z;a sol in petrolej. Monopolna pristojbina za vžigalice bo znašala od škatljice okrog 50 yin. Monopolska uprava je povišala monopolske takse na žigice na 500 dinarjev v zlatu od 100 kg in na cigaretni papir na 1600 dinarjev' v zlatu od 100 kg, Te takse veljajo od 3, t. m.
Telefonske takse med Jugoslavijo in Avstrijo. Navaden telefonski pogovor med Dunajem in Mariborom stane 88, med Dunajem, Ptujem, Celjem in Zid., Mostom pa 105 avstrijskih kron. Za navaden telefonski pogovor med Mariborom in Dunajem je plačati 48 naših K.-
Novejše I
Regent Aleksander je odpotoval 18. t. m, v Sarajevo. Spremljali so ga: ministrski predsednik Ves. nič, ministri: Kukovec, Jovanovič, Kovačevič, Pribi-čevič in admiral Price,
Ministrski svet je razpravljal o koroškem glasovanju in o ukaz zakonu. Ministrski svet je sklenil, da mora minister za konštituanto svoj predlog spre -meniti v toliko, da ne bo iz njega odsevala absolutna diktatura.
Parlamentarne, stranke zahtevajo od vlade, naj našteje zakone, katere misli izdati potom ukaza. Tozadevno vlada nemore dati točnega odgovora, ampak samo lahko ugotavlja z ozirom na sedanje državne potrebe, da se bodo uvedli z ukazom: Zakon za poki-janje draginja, ur^niško vprašanje, o oškodnini in posestni pravici sovražnih podanikov.
20. septembra Ivfvv2 __
Finančne konferènce v Bruslju se bodo udele. žili od naše strani: trgovinski minister dr). Ninčič , poljedelski minister dr, Jankovič, načelnik trgovskega ministrstva, načelnik finančnega ministrstva in profesor trgovske visoke šole v Zagrebu. Ta konferenca bo samo informativnega značaja brez sklepov.:
Arnavti so spet podvzeli nov napad na naše o-zemlje z veliko silo in tehnično dobro priprav,jeni. Naše čete so odbile napad in zajele veliko število sovražnikov, Bivši črnogorski general Martinovih na -merava napasti Skader s 3000 možmi: Vse te arnavt-ske sovražnosti organizirajo Italijani.
D’Annunzio bo po novi, listini izgnal iz Reke zopet 700 Jugoslovanov.
Po odkritju laškega časopisja obstoja v Italiji C|bširna delavska tajna organizacija, M hoče z orož. jem izvesti komunizem in vzpostaviti sovjetsko vlado.
Poljsko vojno poročilo javlja zopet nove uspehe poljskih čet na desnem bregu Sineta in ob Strypi. U-krajinska konjenica je zasedla, Podhajce. Od Poljakov je zasedeno tudi Sezany in Zloti Lipi in Narajowi Na severu zasledujejo Poljaki bežečega sovražnika od Dnjestra do plinških močvirij, V ostalih frontnih odsekih je bijejo bolj neznatni boja.:
Za pristop Poljske k mali, ententi bodo uvede -na v kratkem diplomatična pogajanja,
Zvezni svet v Svici je sklenil, da se odpravi aktivna vojska.
T@i@ m sije f
Zaupniki Kmetske Zveze v Hajdini so nabrali na svojem sestanku, dne 16. septembra za volilni sklad K. Z. 441 @	Vzamite si jih za
vzgled! Na vseh sestankih, shodih, gostijah, veselih dražbah nabirajte za volilni sklad Kmetske Zveze!
Torek, 21. septembra :i Samski dvor. Izven abon. Sredo, 22. septembra:i Na dnu.,. Izven abon.
Četrtek, 23, septembra:] Hlapci. Abon A 1, Sobot^JSö^septembra.-i Brat Martin, Izven abon,
Pristaši,
zbirajte za volilni skladi
KAVARNA CENTRAL
V MARIBORU, GOSPODSKA ULICA,
v sredini mesta,
se kot prva slovenska kavarna v Maribora priporoča za obilen obisk vsem Jugoslovanom
G. VALJAK,
KAVARNAR
Izdajatelj is založniki Konsoroli „Straža**
Bencin, petrolej, gonilno olje,
strojno olje, cilindrov® olje, tovot mast,<
kolomaz, vazelin, olje in mastzansnarje
debacli» gra>omgj»trao
MINERALSA RAFINERIJA
DRAVOGRAD.
Dopise ras» tentnila v Mmrlfoorm.
494

Pm Jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje n. d. -2-2-2- NH BREGU PRI PTUJU 222
ima na prodaj	765
prvovrstne gonilese in šivalne jermene
inozemske prevenljemce v večjih Bssssožinahj po zrnepilh cenaL
Takoise sprejme
ucenec
iz poštene družine v veletrgovino s papirjem naslov pove iz prijaz---------nesti uprava lista. —
—	759
da se v veletrgovini manufakturnoga blaga
Karel-a Wersche3
v Msfi&oras, Gospodska Mile®
dobiva vsakovrstno manufakturno blage v
naivem izberi po nainiSih cenah
I KOLEDARČEK
ZB LET01921 CEI,t K 7,50 ZALOŽILA TISKARNA SV. CIRILA
ŽEPNI
CENA
50
IN
IZDALA
MARIBORU
Razglas
Ponovna ustmena licitacija mesa za garnizon Maribor za oktober 1920, se vrši dne 22. septembra ob 10. uri dopoldne pri
mariborski pukovski okružni komandi.
768-
Slovenci širite naše liste I
ZNANO
i
Odgovorni urednika Vekoslav Stapan«
IGCisk tiskarne sv» Cirila v MarilaoHfe
Hočete kupiti po nizki seni ? ?
Potem si oglejte veliko zalogo
čevljev	701
dokolenio (gamaš) oblek
perila
torbic za trg
potnih Solar in raz. galant blaga ter
vrvi iz prave konoplje pri
Jakob Lak, Maribor, Sini trg štet, 2.
99 Jnetalfmm**
«T. <1, »a sit'omet £e-fe#«, Rovi»» it» teh’ niaRiR proizvodov.
Zagreb, Mica št®c. 11S i MSI
prevztsme vlivanje
C C
ZVONO V
iz brona v vsaki velikosti in obliki, prelivanje potrtih, kakor tudi popravila počenih zvonov brez -prelivanja. Jamstvo deset let za glas in trajnost.
ffiuittevajte pvospeRte !	760
Dnima »izmila.
Čebelarska
podružnica
sa Zgornje Dravsko polje priredi dne S. oktobra t. 1. v prostorih gostilne g. Bandnr p. d. Spengi v Orehovi vasi veliko veselico z zanimivim vsporedom. Na prireditev se vsa sosedna društva opozarjajo.
1 iala naznanila. |
Rasna i
Stanovanje ?££
s hrano za 1. starejšega gospoda pri krščanskih, zakonskih ljudeh. Tudi velja na deželi blizu cerkve. Ponudbe na upravništvo do 30. septembra 1920.	761
URE
vsake vrste
se sprejmejo v popravilo. Zaloga or datarne in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
m IGNACU, MARIBOR
SR&JSK1 TRG v grada (Barg).
¥ ! N1
ši Halez. lastnega pridelka
in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah
los. Starili,
trgom«
Maribor, Traballava ulici
(prej Lutrova ulica). 730
Pohištvo “Sri
kompletno, kuhinjska oprava se proda. Naslov v upravništvu. 763
OBLEKO.
Priproste in najfinejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, Bamo pri: ALOJZU ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem mostu).	tal
Službe i
Zanesljiv starejši
mlekar oskrbništvo
Reiser, Pekre.	757